135. Stei ilira._____________________1 HiMjiil, i Mhtt, 18. juiija 191Z.___________________________XLV. lelo.

.Slovenski Narod* vdja:
v Ljobijani oa dom dostavljen:                             v upravništvu prejeman:
ct ^ leto.......K 24—            ćelo leto.......K  2^>—
pot   ct^   .......     .   12—            pol leta   .......     .   11 —
ćetrt leta     .......    6'—            Čctrt leta.......     5*50
na mesec    ....••    m    2*—            na mesec......     1*90
Dopisi na i se fnmkiraja.   Rokopisi se ne vrača ja Urednittro: Kn&nova alica *t- S (v pritličju lcvoi, telefon *t. 34.
Iihaia fiik dan zvećer UviftaUl ne4*l)ft in praznike.
Inscrati  veljajo:   peterostopna  petu   vrsta za enkrat   po   14 vin.,   za   civakrat po 12 vul, za trikrat ali večkrat do 10 vin. Parte in zahvala vrsta 16 vin. Poslano
vrsta 20 vin. Pri večiih insercijah po dogovoru.
Upravništvu naj se poštljaio naroćnine, reklamacije, inscrati  itd.
to    e administrativne stvari.
-------------   Potamtua itevilka v«l|a 10 viaar)«v.   -------------
Na pismena naroćil.i brez istodonne voosiatve naroćnine se ne ozira. ,Mar<Mbui tiskara«" telefon *L 85.
.Slovenski Narod* velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko:                                                    za Nemčijo:
ćelo leto.......    K 25*—            ćelo leto.......    K 30*—
pol leta   ....   *   .   .     .  13*—                      »       .,     ■           a          a. - ,
čem leta     ......     .    6-50              za Amenko in vse druge  dezele:
na mesec     ......     .    2*30           ćelo leto ...        •   .   .    K 35*—
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. UpravnUtro: Knaflova ulica št 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon St. 85
Zatiranje Ljubljane.
|                               L
Mada   je   predložila v najvišjo
sankcijo   dr.   Peganovo   novelo   k
■■■ j  statutu ljubljanskemu. —
, tt4«^.;^u te novele je prozorna: na
umeten način   pomnožiti   klerikalne
čcželnozborske   volilce   v   Ljubljani.
Vlada je ti tendenci ugodila in mini-
Isier tieinold je stopil na stezo, po ka-teri je tava! največji sovražnik Ljubljane, nekuanji inimstcr Hini, ki je bil izučen v znani politični roparski Soli, katero vzdržujejo kršča iski socijalisti dunajski. Videti je, da se ho-čejo pokmetiti naša mesta. Za Ljubljane bi priporočali. da nai se deli na štiri okraje. en okraj naj se prideli Ježići drugi St. Vidu. tretji Dobrovi, in zadnji Rudniku! S tem bi Ljubljana izginila iz političnega življenja. Za sankcijo bi se pa klerikalcem ne bilo bati. ker jim da Heinold itak vse sankcijonirati.
Da bo zadeva javnosti pojašnjena na vse strani, objavljamo
spomenico,
ki jo je župan   oddal na pristojneni
Imestu. Ta spomenica se glasi: I           V poslednjem zasedanju    kranj-
skega deželnegra zbora je bil z glasovi Slovenske ljudske stranke proti glasovom naprednih Slovencev in pa Nemcev sprejet nacrt zakona, ki ima nameti, občinski red in občinski volil-ni red za Ljubljano v nekaterih toč-kah izpremeniti.
Ta-!e spomenica se tiče pred-vsem nameravane izpremembe § 7. veliavnega ljubljanskega občinskega reda (zakon z dne 17. oktobra 1910, dež. zak. št. 31), a se bavi tuđi z ostalim delom izpreminjevalnega sklepa.
Obseg željene izpremembe § 7. !'ublianskega občinskega reda naj se ~azvidi iz primerjave veljavne določ-he in nacrta.
V e 1 j a v n i § 7. glasi :
Občinski družniki so tišti avstrij-ski državljani, kateri v občini nimajo domovinske pravice, a vendar v nje zemlju s t a n u J e j o in ali tamkaj ^osedujejo kako hišo ali kako zem-■'išče, ali od svojega, v občini izvrše-vanega obrta ali od svojega zaslužka ah od kakega drugega dohodka pla-wUteio v nji predpisani davek.
Nacrt se glasi :
Občinski družniki so tišti avstrij-ski državljani, kateri v občini sicer nimajo domovinske pravice, pa pose-dujejo tamkaj kakšno hišo aii zemlji-šče, ali ki plačujejo od svojega, v občini samostalno izvrševanega obrta ali od svojega pridobitka direkten davek ali pa ki stanujejo v občini in tam od kakega drugega dohodka plačujejo davek.
Primerjava obeh določb nam kaže, da naj se občinsko družništvo đavkoplačevalcev, izvzemši one, ki so Uolžni plačevati dohodarino in pla-čarino, oprosti pogoja, da morajo stanovati v Ljubljani.
S stališča ljubljanskega občinskega in občinskega volilncsa reda z dne 17. oktobra 1910. dež. zak. št. 31, ta izprememba besedila ne izprcmeni pravnega položaja. S tem. da se naj onim ljubljanskim zeniliiškim. hišnim in prodobninskim davčnim obvezan-cem. ki ne stanujejo v Ljubljani, prizna naslov ^občinski družniki . ki jim po dosedanjem besedilu § 7. obč. reda ne gre, se pravice ten oseb z ozirom na ljubljansko občim v niče-mer ne predrugaCijo. Zakaj edina pravica, ki je po § 11- obč. reda spe-cialno pridržana občinskim družni-kom, je njihova volilna pravica za občinski zastop -po določilih volilne-ga reda<. Pogled v §§ 15.. 16. in 17. ljubljanskega občinskega volinega reda nas pouči, da imaio v Ljubljani obdavčeni zemljiški. hišni in pridob-ninski dtaveni obvezanci že itak ljubljansko aktivno občinsko voiiino pravico in sicer brez ozira na to, ali v občini ljubljanski stanujem ali ne, ter so pri občinski volitvi leta 1911. v občini nestanujoči davkonlačevalci ornenjenih skupin resnično izvrševali svojo ljubljansko občinsko volilno pravico.
Pasivna volilna pravica ne pri-haja v poštev, ker je po ^ 9. obč. vol. reda združena s nogojem prebivali-šča. Ker so ne le £ 7. obč. reda. nego tuđi omeniene določbe volilne^a reda veljaven zakon, je vprašanie: zakaj so osebe, ki po § 7. obč. red;i pravza-prav niti nimajo značaja >bčinskih družnikov, vendarle upravič^nt* vo-liti. odveč.ter ie izpreTninjan • bes^di-1a ^ 7- nepotrebno. Ha. s pi odlagano izpremernbo besedila bi nastalo ćelo novo nesoglasje med tem ? 7. in med določbami volilnega reda, i cr bi po novem hesediiu § 7. oni ljubljanski nlačarinski davčni obvezanci,   ki ne
stanujejo v Ljubljani (n. pr. višji ljubljanski uradniki, stanujoč v so-sednjih občinah), ne bili več občinski družniki ter bi torej po § 11. obč, reda ne imeli več volilne pravice, med-tem ko bi po § 15. i. n. obč. vol. reda smeli vendarle se nadalje izvrševati svojo aktivno volilno pravico. Prišlo bi se torej s tako izpremembo besedila v formalnem oziru le z dežja pod kap, doćim bi ostal resnični krog pra-vic in dolžnosti >oseb v občini« isti, kakor doslej. Sklenjena izprememba besedila je potemtakem za liublj. : -ljansko občinsko pravo brezpred-metna.
Predlagatelji torej z občinskega stališča nišo mogli imeti nri taki iz-premembi besedila nikakega interesa, ter je v Ljubljani javna tajnost, da se namerava s tem doseći le bi-siveno pomnožitev volilnih unravi-čencev za deželnozborske valitve iz mestne kurije za oba volilna okraja mesta Ljubljane, in sicer na korist politične stranke, ki je stavila tak predlog. Prirastek bi tvorili le kmetski in predvsem pod vplivom omenje-ne politične stranke stojeći volilcu ki bi se naj postavili nasproti mestnim volilcem. katerih interesom mora služiti deželnozborska vrolilna pravica v mestni kuriji.
V  dokaz tega položaja naj navedemo dotične določbe kranjskega de-želnozborske^ra voiilflega reda ?. dne 26. avjrusta 190S, def. zak- st. lč^ (oz. z dne 5. novembra 1898, dež. zakona št. 40).
V  § 3. cit., točki 1., sta oba volilna okraja Ljubljane, kurije mest in trgov,  krajevno   natančno     opisana. Po § 13. cit. obstoja krog volilcev za ta dva volilna okraja iz onih ljubljanskih    občanov    (torej tuđi obeinskih družnikov),     ki     izvršuiejo občinsko volilno pravico v Ljubljani v 1. in 11. volilnem razredu ter tuđi iz onih 111. volilnega razreda, ako morajo plačevati  vsaj 8 kron državnih direktnih davkov.
Več sto ljubljanskih volilcev iz vseh treh volilnih razrodov je, ki ne stanujejo v Ljubljani. Večinoma so kmetski posestniki iz okoliških občin, ki jim je za kakšno v ljubljanskem Tiiestnem okrožiu ležečo zemljiško parcelo v Ljubljani predpisan davek; med temi volilci je tuđi zelo mnogo branjevcev z zelenjavo, perutnino, jajci i. dr., ki donašajo svoje Vlago deloma iz zelo odđaljenih občin v Ljubljano na trg, in katerim je zato v
Ljubljani predpisan pridobninski davek.
Dokier nimajo te osebe značaja ljubljanskih občinskih druznikov, to-rej občanov, tako dolgo ne morejo izvrševati v Ljubljani nobene deželno-zborske volilne pravice. Ako pa postane sklenjeno besedilo § 7. ljubljanskega občinskega reda zakon, potem dobe vsi omenjeni, v Ljubljani ne bi-vajoči občinski volilci kot občinski družniki, in v kolikor so občinski volilci I. ali II. volilnega razreda, ali ako -.., \;;is.:iii v Ili. obč. volilni razred ter ako plačujejo določeni davčni znesek 8 K, z enim mahom tuđi ljubljansko deželnozborsko volilno pravico iz mestne kurije *). Kakor že ome-njeno, je takih občinskih volilcev več sto (600 do 700). S tem pa bi bilo mestno prebivalstvo brez razločka narodnosti (— saj so tuđi nemški de-želni poslanci glasovali proti name-ravani novotariji —) iz svoje, docela opravičene pozicije iztisnjeno, in po deželnozborskem volilnem redu z lo-čitvijo mest in trgov na eni strani od veleposestva. na drugi strani od kmetskih občin postavljeni princip interesiranega zastopstva bi se za Ljubliano na nedopušten način zavr-gel. Iz položaja, ki bi se s tem ustva-rii, ne moreta imeti niKake koristi država in dežela, pač pa bi imela korist politična stranka, kl je stavila tak predlog ter ga, ker ima v deželnem zboru večino, sprejeiti kot sklep le z glasovi svojih deželnozborskih čla-nov. —
V koliko bi se izpremeni! po mnenju predlagateljev deželni volilni red z izpremembo § 7. ljubljanskega občinskega reda, je razvidno iz sle-dečecra:
§ 3. krani. dežel. volilnega reda deli teritoriji obČine Ljubljane v dva volilna okraja. ki jim je sestava iz de-lov ljubljanske obeine taksativno do-locena- Kraj volilcev za deželni zbor, v kolikor prihajata ljubljanska volilna okraja mestne kurije vpoštev, je torej geografično z najvecjo natanč-nostjo fiksiran. Zdaj pa naj zunanji občinski volilci po § 13. dežel. vol. reda naenkrat postanejo kot novi »občinski družniki« (torej občinski člani) upravičeni voliti v Ljubljani tuđi v deželni zbor. S tem pa bi nastala za-drega, h kateremu obeh teritorijalnih volilnih okrajev mesta Ljubljane naj se pridele kot deželnozborski volilci,
*"> Po mneniu predlagateljev.
ko vendar ne stanujejo v ljubljanski občini. Začelo bi se torej povsem samovoljno teritorijalno uvrščenje, kar bi pomenilo potvorbo prava.
Na drugi strani so predlagatelji pozabili, da za deželnozborsko volilno upravičenost v mestni kuriji ne zadošča, da je kdo v zmislu § 13. dež. volilnega reda po občinskem statutu ljubljanskem za občinsko volitev upravičen občan, nego da je to ob-čanstvo navezano še na pogoj goto-vega davčnega postavka, čegar minimum znaša 8 K.
Ta § 13. krani. dež. volilnega reda je postal zakon leta 1908. Ker se je, vkolikor prihaja vpoštev Ljubljana, ljubljanski obč. red, ozir. ijuDljan. obč. volilni red vzel za podlago § 13. dežel. volil. reda. tvorita ta ljubljan. obč. red in ljubljan. obč. volilni red neločljiv, bistven del § 13. deželnega volilnega reda. Takim neločljivim delom pa se nikakor ne more smatrati sploh kak poljuben ljubljanski občinski red (in občinski volilni red), nego le oni gotovi občinski red, ki Je bil v dobi izdave § 13. dež. vol. reda v ve-liavi ter je bilo baš zato mogoče, sprejeti ga tuđi v deželne volilne določbe. V času izdave omenjenega § 13. dež. vol. reda pa je bil za Ljubljano v veljavi občinski red (obč. vol. red) z dne 5. avgusta 1887, dež. zak. št. 22, noveliran (le glede § 1. volih reda) z zakonom z dne 16. maja 1898, dež. zak. Št. 24.
Le ta dva zakona sta bila pod-laga § 13. dež. volilnega zakona, ozi-roma sta bila od § 13. dež. vol. zakona prevzeta.
Ta recepcija bi se mogla odstraniti le z izpremembo besedila § 13. volilnega reda, ne pa z izdavo nove-ga občinskega reda za Ljubljano. Zato je mnenje deželnozborske većine, da ie tuđi glede na kranjsko deželnozborsko volilno pravo stopil na mesto omenjenega ljubljanskega občinskega volilnega reda kar molče nov ljubljanski občinski red z dne 17. oktobra 1910, dež. zak. št. 31, po vseh pravnih pravilih absolutno napačno.
Stari ljubljanski občinski red ie v občinskem oziru danes sicer raz-veljavljen, toda v deželnozborskem volilnem redu živi še dalje.
Da je tako, je razvidno tuđi iz tega, ker bi bile sicer določbe § 13. dež. vol. reda popolnorna nezmiselne. Ker pa obstoja ta § 13. še dalje, je moral svojo smisel tuđi obraniti. Dru-eraena razlaza je nemogoča.
LISTEK.
Lepi stričeh.
(Bel - AmU
Francoski   spisal   Ouy   de   Mau-
passant  —   Prevel O t o n 2 u -
p a n č i č.
Drugi del.
(Dalje.)
*To bo zelo zanimivo. Hudo mi Je žal, mi nimamo nikogar. ki bi nas spremljal, zakai moj mož ne utegne.*
Duroy se je takoj ponudi!. Spre-jela je. — Zelo vam borno hvaležne, moje hčerke in jaz.«
Pogleda! je mlajšo Walterjevih gospodičen in si je mislil: »Ta pa ni kar tako, tale mala Suzana, res ni kar tako.« Bila je kakor drobna, pla-volasa punčka, premajhna, a fina, vitka čez pas, tenka v boke in pleča, minijaturna podobica; mehke oči modro sive, kakor da jih je naslika! ^ skrbjo slikar-sanjač. polt prebela, rregladka, svetla, čista, brez made-ža in barve, kodrasti lasje vzvalov-ljeni, premišljeno rodi, kakor lanen oblaček, čisto podobni lasem drago-cenih punčk, ki jih pestujejo deklice, mnogo manjše od svoje igrače.
Starejša sestra, Roza, je bila Krda, pusta in neznatna, ena tistih deklic, ki jih nihče ne opazi, nihče ne ogovori, nihče ne omenu
Mati ie vstala in se je onrnila proti Durovu: »Torej, zaneseni se na vas, prihodnji torek oh dveh.
Odgovoril je: »Pridem, gospa, unesite se.^
Toliko da je odšla, se je vzdig-nila tuđi gospa de Marelle.
»Na svidenje, lepi striček.«
Sedaj mu je stisnila ona roko, i^rav krepko, in dolgo mu je ni izpu-stila; in to tiho priznanje ga je geni-lo, in iznova ga je prijelo hipno nag-nenje za to malo, cigansko meščan-ko, ki r^a je mogoče resnično ljubila.
»Jutri pojdem k nji,^ si je mislil.
Komaj je bil sam s svojo ženo, se je začela Madeiena iskreno in veselo smejati; pogledala mu je narav-nost v obraz: »Ali veš, da je \Valte-rica zate navdušena?«
Odgovori!   je   neverno:    »Beži
no!'
»Res, če ti pravim. Govorila mi je o tebi s kar blaznim zanosom. To je pri nji tako čudno. Za svoje hčere bi rada našla dva taka moža, kakor si ti! ... K sreči nimajo te stvari pri nji nikakšnega pomena.«
Ni razume!, kaj hoče reci: »Kako to, nikakšnega pomena?«
Odgovorila je z uverjenjem ženske, ki si je v svesti, da sodi prav: »O! gospa VValterieva je izmed li-stih, ki jim ni nikdar nihče ničesar očital, veš, nikdar, nikdar. Nedotak-Ijiva je v vsakem oziru. Njen mož — saj ga poznaš kakor jaz. Ampak ona — to ie nekaj    drugega.   Sicer jo Je
bnlelo, da je bila vzela zida za moža, toda ostala mu je zvesta. Poštena ženska je.«
Purov je ostrmel: > Mislil sem, da je tuđi ona židinja.«
>Ona? Kaj še! Ona je pokroviteljica vsem dobrodelnim priredit-vam in napravam v MadelCnskem okraju. Ćelo cerkveno poročena je. Ne vem več, ali se je dal šef na vi-dez krstit, ali je cerkev eno oko za-tisnila.
Oeorges je zamrmral- »Hin! . , . torej . . , sem ji po volji?«
»Prav gotovo, popolnoma. Da nisi že obvezan, pa bi ti svetovala, da zasnubi . . . Suzano; kajneda, njo rajši od Rože?«
Vihaje si brke fe odgovori!;
»I, mati pa tuđi še ni za med staro šaro.«
A Madeiena mu je nestrpno oporekla:
»Veš, fantič moj, privoščim ti jo, mater. A nič se ne bojim. V njenih letih že več ne skoči ženska prvi-krat čez ojnice. To je treba že prej začeti.«
Gcorges si je mislil: »Pa če bi bilo vendarle res, da bi bil lahko dobil Suzano?«
Potem je skomiznil z rameni: -A ... neumnost! . . . Oče me ne bi bil nikoli maral.«
Vkljub temu je sklenil. da bo opazoval poslej vse skrbneje, kako se bo vedla gospa Walterjeva njemu nasproti;   sicer pa se ni prašal,
ali bi se utegnil s tem    kako    okoristiti.
Ves večer so se mu vsiljevali spomini na njegovo Ijubezen z Ma-tildo, spomini nežni in čutni hkrati. Pomislil se je njene norčavosti, ljub-kosti, in kake sta uganjala skupaj. Ponavljat si je sam pri sebi: »Res je prav mično dekle. Tako je, jutri jo pojdem obiskat.«
Drugi dan takoj po obedu je sel na verneuilsko cesto. Ista strežnica mu je odprla vrata in ga je prašala po domaće, kakor služabniki po manjših meščanskih hisah: »Vam je dobro, gospod?«
Odgovoril je: »Dobro, detc moje.«
In stopil je v salon, kjer je ne-rodna roka igrala skale na klavirju. Bila je Laurina. Mislil je, da mu poskoči za vrat. A vstala je resno, pozdravila ceremonijozno, kakor bi bila storila odrasla oseba, in je važno odšla.
Držala se je tako užaljeno, da je bil presenećen. Njena mati je prišla. Prijel jo je za roke in jih ji je poljubil.
»Koliko sem mislil na vas!« je dejal.
»In jaz!« je dejala ona.
Sedla sta. Oko v oko sta se na-smihala drug drugemu, in najrajši bi se bila poljubila.
»Moja draga, mala Cio, kako te imam rad.«
»Jaz tebe tuđi.«
*
»Torej . . . torej . . . nisi bila prehuda name?«
> Bila in ne . . . Bolelo me je, potem pa sem izprevidela. da imaš prav, in sem si rekla: »A, kaj! Prej lili slej se vrne k meni!«
»Nisem se upal priti; nisem ve-del. kako bi me vzprejela. Nisem se upal. a strašno me je imelo. Saj res, kaj pa je z Laurino? Toliko, da mi je rekla dober dan, pa je odšla s srditim obrazom.«
»Sama ne vem. A od tvoje poroke ji ne smemo več govoriti o tebi. Res mislim, da je Ijubosumna.«
»Beži no!«
»Res, dragi moj. Ne pravi ti več lepi striček, imenuje te gospod Fo-restier.«
Du Rov je zardel, potem se je približal mladi ženi:
»Daj, ustnice!«
Ponudila mu jih je.
»Kje se bova videla?« je prašal.
»J ... rue de Constantinople.«
»A!... Torej stanovanje še ni oddano?«
»Ne ... Jaz sem ga obdržala.«
»Obdržala?«
»Da. Mislila sem, da se vrneš.«
Ponosno veselje mu ]e napenja-lo prsa. Torej, ta-le ga ljubi, z resnično, stanovitno, globoko ljubeznijo.
Zamrmral je:    »Kako te    imam rad, rad!« — Potem je   prašal:    »In tvoj mož, kako mu je? Dobro?« (Dalje prihodnjič.).
***** 2-_______________________.          __________________                SLOVENSKI   NAROD.                                                                                                    135 štev.
Za dežehii zbor določa ta § 13, Vc4ilno pravico po odmeri davka.
\jt oni ljubljanski obcmski volil-cu ki so vpisani ▼ 1. in IL občin. vo-Itoi razred, v HL pa Ic, če piačujejo najmanj 8 K direktnih davkov, more-|§Mti dcžclnozborski voli Li v mestni
Teh >osem krom je oajniija dav-£aa meja za volilno uprav ICeoost ra defctai zbor. Drugačno poimovanje fe lzkfjučeno. Ne Je ▼ Avstriii, nego po vstm svetu, kier so sploh pisani zakonu verja — vkolikor gre za vo-lilni cenzus — princip, da pripada posiednji (tukaj torej tretji) razred mjnirje obđavčeoim. Ako tedaj de-zelni volfrni red citira tretji volilni razred in ž njim v zvezi davčni znesek 8 K. potem ne more nobena, se toli za vi ta razloga zakona videti v tem ničesar drugega. kakor spodnjo mejo voiiine upravičenosti po cenzusu. Cisto po besedilu pa se da to dokazati za naš slučaj z dolocbami onega ljubljanskoga občinskega volilnega reda, ki je tvoril temelj za § 13. dežel. voL reda.
V prvi obeinski volilni red (§ \2) •o spadali ražen čast ni h nieščanov oni davkoplačevalci. ki iim je bil predptsan v občint najmanje znesek 2W K uno Kld.) direktnih davkov; v drugi obeinski volilni razred (§ 13) so spadali ražen takozvanih honoracij-skih volilcev (duhovnikov, doktorjev i. t d.) davkoplačevalci. ki plaču je jo »ajmanj 50 K (25 gld.) ali največ 100 kron (100 gld.); v tretjem volilnem razredu so bili (§ 141 davkoplačeval-cu ki so plače val i manje ko 50 kron (25 gld.).
Ker v T   hi fl.
cav^ni /:riw^j\i. ki I t ..,.                   . :m' r*#
nišo igrali sploh nobe _ ._. sledi iz določb § 13. dež. vol. reda edini logični sklep. da je davčni znesek let-pih 8 K najnižja meja. do katere daje deželni volil. red davkopiačt valceru kot takim se kak zakonit vpliv na se-stavo deželnega zastopstva.
Tega edino možnega pojmova-nja § 13. deželrrega volilnega reda ni mogoce ovreči z izdavo kakega no-vega občinskega reda za Ljabijano. ne da bi se obenem izprenienilo bese-dilo § 13. dežel. voliL reda. To pa se ni zgodilo: zatorej ta § 13. dežeL vo-Hlncsa reda z novim ljubljanskim ob-činskim redom ne more biti prizadet. Dežefriozborska većina pa hoće iako prizadetost iz dejstva. da obstoja nov ljubljanski obeinski volilni red. izva-jati na vso silo. in h kakšnim nemož-nostim se pri tem dospeva, naj bo tukaj tuđi še omenjeno.
Po novem ljubljanskom občinskem vorHnem redu z dne 17. oktobra 1910, drž. zak. št. 31. volijo vsi vpo-štev prihajajoči zemljiški, hišni in pridobninski davčni obvezanci v I. ali n. občinskem volilnem razredu, inedtem ko volijo plačarinski in do-hodarinski davčni obvezanci le v II. in III. volilnem razrechi. Poteimakem volijo n. pr. oni zemljarinski obdačen-ci, kojim je predpisana le 1 K (ali ćelo še manje) drzavnega direktnega davka v Ljubljani, v II. volilnem razredu, ne pa v III. Ako prebivalo ti Jindje v Ljubljani ter so torej (po ve-Ijavnem § 7. obč. reda) občani. potem bi morati biti — po mrenju S. L. stranke — trpravičeni voliti tuđi v mestni kuriji ljubljanski za deželni zbor, kajti oni so kot obeinski druž-niki občani in imajo pravico voiiti v III. občin. volilnem razredu ter jim torej po § 13. dežel. volil. reda (1. od-Stavek, točka a)> gre omenjena de-želnozborska volilna pravica. Ako naj nadalje z uzakorrienjem novo-sklesanega $ 7. Jjublianskega občin-skega volilnega reda postanejo še zunai občine stanujoči obeinski    vo-
li Ići občani, potem bi se morala taka razlaga § 13. dežeL voiil. reda raz-tegniti še na te.
Posledica take »razlage« zakona bi bila, da bi kak prodajalec surove-ga masla ali sadja, ki potrebuje pol dneva, da dospe z železnico ali s pošto na ljubljanski trg. a ki ptačuje v Ljubljani 2 K letnejia državnega davka, postal v Ljubljani v mestni kuriji deželnn/borski volilec, medtem ko bi v Ljubljani stalno živeči dohoda-rinski plačniki s 7 K letne davčne obveznosti ne imeli v Ljubljani (mestna kurija) nobenc pravice voliti v deželni zbor.
Do takih protinaravnih in krivičnih absurdnosti pelje taka politično-Mrankarska razlaga zakona!
Toda, kakor rečeno, Uavčni znesek 8 K v § 13. dežel. volil. reda se v istini ne nanaša le na III. občinski volilni razred, ne^o na vse osebe, ki i majo zaradi plačevanja davka pravico voliti v obeinski svet, ozir. v deželni zbor. Da spravlja § 13. tiež. volilnega reda davčni znesek & K baš !e v zvezo s III. občin. voliL razredom, izvira le odtod. ker ie bil po liubUaaskih. iz tega paragrafa reci-p i ranih občinskih vol i mili določbah ti^li nizek davčni znesek nač le v III. činskem volilnem razredu mogoč.
Zakoniti položaj »e osta! torei ta, da (ne glede na vpras. vu bvališča glasom S 3. dež. vol. reda) morejo biti le t ' ' ' VČ. volilni upra-vičer^. :..«                     »rski volilci v
Ljubljani (i              ...   ja),    ki jim je
prrrtpmnih vsaj ,^ K letnega davka v LjuMiani vsaj že c-   ' r\
Končno ie \                  TTnrcTncm-
ločjo
■•rciiK-rnbc hesedila .- /. ui.»■■..,»                i i^bcin.    reda    tuđi
zategadelj r         ustrta. ker je  — ka-
kor za izpremembo § 3. dež. vol. reda — za i;         .mbo £ 13. dež. vol. reda prav t_ . , otrebna kvalihkaei-rana deželnozborska većina, nam-reč prisotnost treh četrtin vseh čla-nov (t. j. 38. ker • • v- T J-:'?K ih po-slancev 50) in ^                          dveh tretjin pnsotnih (it)>. Kakor že prej omeajeoo. pa te sklenil kranjski de-feff*! zbor izpremeniti S 7. *^^*^ke^a reda ob prisotnosti M dt . \ poslan cev le s 25 glasovi. Ta sklep je torej ničev. v kolikor se tiče deželnega volilnega reda.
Spričo onienjene nesmiselne razlaze dežehega vclilnega reda s sta-lišča politične stranke pa ostajn vse-kakor še ugovor, da ima § 14. kranj-ske^a deželnega volilnega reda, al. 5., sledečo T ' :bo:
>Ako ie Vvi.i-*: voiilskin razre-dov mest in trgov ter kmetskih občin občan več občin, tedaj izvršuje svoio volilno pravico ^ ; v občini svojega rednega stano>ali- Ja, in če v noheni dotičnih občin nima redne-pa nivališča, na tam. kjer plačuje največ neposredne^a davka.*
Iz tega bi hilo sklepati, da se n:o-rajo po omejenih določbah oni novi ljubljanski obč'nski družniki, ki imajo zaradi svojega bivališča in obdav-čenja zunaj Ljubljane svoje občan-stvro tuđi v občini svojega stanovali-šča, a priori prištevati kot deželno- | zborski volilci k kmetski kuriji, volilni okraj svojega stanovalisča. ne na k mestni kuriji ljubijanskega volilre-ga okraia.
Toda polit'Čna stranka, k"i ie predlagala in sklenila, da se § 7. Ijub- i Ijanske^a občinske^a reda izprcmcui, razlaza Z!?oraj navedeno doloC^o S 14. volilnega reda tako, d:i je to tio-ločbo uporabljati le takrat,, kadar je treba odgovoriti na vpra^anje. v kn-terena izmed dveh ali več volilnih okrajev ene in iste kuri*e naj se de-želnozborski volilec prideli, ne pa ta-
krat, kadar je resiti vprašanje, kam iiaj se kak volilec, ki je občan v kak-šni Mestel, oziroma tržki občini, ter v kakšni knetskl občini uvrsti za kurijalnega volilca. V tem slučaju, Cm je toiej preporno prideljenje kake^a volilca v voiiine razrede različitih kurii, naj bi po mnenju sedanje dežel-nozb<irske većine ne odločalo volil-čevo bivališče, ampak bi se naj pose-glo po določbi § 14., alinea 4, kranj-skega deželnozborskega volilnega n -da, ki se glasi: »Kdor ima pravico voliti v volilskem razredu mest in trgov, ne sme voliti v nobeui kmetski občini.« Po tej določbi naj bi se take, v dveh kurijah volilno upravičence, brez ozira na njihovo bivališče pri-delilo kar mestni, ne pa kmetski kuriji.
Gotovo je taka razlaga umetna, prvič zato, ker iz besedila odstavka 5., § 14., nikakor ne izhaja, da bi se ne smela doiočba te^a 5. odstavka uporabljati tuđi pri konkurenci raz-ličnih kurij, in drugič zato, ker odsta-vek 4. cit. izključuje iz voiiine pravice v kmetskih občinah le one, ki imafo pravico voliti v volilskem razredu rnest in trgov Osehe pa, pri ka-terih je treba vprašanje, ali naj volijo v mestni ali v kakšni drugi kuriji, sele resili, se ne morejo že smatrati volilnim upravičencem rnestne kurije. Uporabljati ta 4. odstavek v našem slučaju bi pomenilo torej smatrati nekai, kar bi bilo treba sele dokazati, za ugotovljeno pravno dej-stvo.
Smisel 5. odstavka more biti sploh somo ta. da se s to do!očb) pre-poveduje, da nihče ne sine ofcenem v omenienih dveh različnih kurijah iz-vrševati svoje voiiine pravice. Saj ima enako določbo § 14. cit. tuđi glede mestne kurije in glede velepo-sestva.
Da je pa deželnozborski večini vcndarle resno s tako protizakonito razia^o, je dokazala v poslednjem de-žclnozborskem zasedaniu z razve-liavljenjem Reisnerjevega in Ribni-karjevega mandata. Omanjem* dežel-na poslanca sta bila v Ljubljani (mestna kurija) izvoijena z veliko ve-čino. Toda že med reklarr.aeijskim postopanjem je poskusala Slovenska ljudska stranka reklamirati v volilni imenik vse one obeinske volilce. ki ne stanujejo v Ljubljani, in sicer če-tudi ti obeinski volilci po obstoječern ?? 7. Ijubljanskega občinske^a reda niti nimajo zahtevane^a občanstva. Rcklamanti so se oklenili izključno le tehle besed § 13. deželnozborskega volilnega reda: »Poslance (iz mistne kurije, volil. okraia mesta Ljubljane)
... volijo neposredno vsi tišti___ ki
imajo po posebnem občinskem statutu mesta Ljubliane ... pravico voliti v občinski zastop... Ha se pa ondi se glasi: » ... vsi tišti občani...«, so reklainantie kar ignorirali. Reklamacijo za vseh onih sto in sto v Ljubljani ne stanujočih in občanstva ne posedujočih je zato c. kr- deželna vlada zavrnila. Nato vršivša se voM-tcv kandidatov Reisncrja in Ribni-karja je iztekla čisto gladko, in proti voiilnemu postopanju ni vložila no-bena stranka niknkega rekurza. Oba izvoijenca sta imela tuđi popolno pasivno volilno pravico, ter se jima je tuđi od deželnega šefa dostavil certifikat v smislu § 45. dežclnoga volilnega reda. Vzlic temu pa ie deželnozborska većina mandata obeh imeno-vancev /e v cni pr\ ih sci P<) sestan-ku deželnega zbora kar kratko raz-veljavila in sicer z^olj iz, povsem ne-zakonitej^a vzroka, ker izven Ljubljane stannioči občinski volilci nišo bili sprejeti v volilski imenik. Hežel-nozborska većina je torej docela ignorirala jasne tozadevne zakonske
določbe in iz teh določb izišlo rekla-macijsko razsodbo c. kr. deželne vlade. (Razsodbe državnega sodišča se ni izzvalo.) Iz določbe §-a 33. kranjskega deželnega reda, da ima o pripustitvi izvoljenca odločati deželni zbor, je deželnozborska večina iz-vajala, da ni pri tem vezana, ozirati se na pozitivno pravo ter je zakon odkrito prelomila. S tem se je čustvo pravne varnosti žalilo v vseh pravično mislečih volilcih tem bolj, ko so videli, da državna uprava kot za-ščitnica zakonov ni smatrala potrebnim, ukreniti kaj proti takemu, v za-konodajni korporaciji zgodivšemu se škandaloznemu zanikanju prava, in se je torej po razumljivem nazoru širše javnosti vedla tako, kakor da s tem ćelo soglaša. Deželni glavar pa je pač vsekakor iz tega izvajal kon-sekvenco ter je svoje častno mesto odložil, čeprav je bil pristaš toli brez-vestno postopajoče politične stranke-
Zgodovino tega postavolomstva smo vpletli v to spomenico zato, da dokažemo, da pri izpremcmbi $-a 7. Ijubljanskega občinskega reda v istini ne gre za nič drugega, kak )r da se poda neki politični stranki zakonito orožje, čeprav zelo šibko, za nadam je enako postopanje, kakršno je že doslej brez zakoniteRa pripomoč-ka uporabljala, ne da bi jo zato zade-la kazen.
Potemtakem je več kot opravi-čena bojazen, da bi bil resnični uspeh — in le za ta uspeh gre — iz-premembe S-a 7. Ijubljanskega občin. reda ta, da bi bilo z njegovo pomočjo in pa s pomočjo malce nasilja neopo-rokanepra od inerodajnih faktorjev, pncak<jvati izpremembo vsebine deželnozborskega volilnega reda. S tem pa bi bile one minoritet. stranke, katerih sodelovanje je za izpreminja-nje deželnozborskega volilnega reda. ki je bil sprejet po soglasju vseh strank, neobhodno potrebno, kratko-malo ogoljufane za svoj vpliv na iz-preminjanje. ki jim je zajamčen z določbo o kvalificirani večini. To bi bilo torej že samo zase novo kršenje zakona.
Ako bi sklep, da se § 7. Ijubljan-skega občinskega reda izpremeni, postal zakon, potem je žal pričako-vati, da bi c. kr. deželna vlada reklamaciji za vpis novih, zunai mesta stanujočih občinskih družnikov v ljubljanske dcželnozborske volilske imenike ugodila.
Na drugi strani pa je skoraj gotovo, da bi c. kr. državno sodišče v tem slučaju izjavilo, da se je pravo kršilo. (Prim. razsodbo z dne 22. oktobra 1908, št. 4^0, ki se tiče volilske-ga imenika mestne kurije za volilni okraj mesta Kamnika na Kranjskem!) Toda razsodbe državnega sedišča imajo le idealno moč, ne donašajo ni-kake pozitivne remedure in bi se končno taka odločitev pač težko da razglasila v času. ko bi vršeča se deželnozborska volitev se ne bila skon-črma. Da bi kranjska deželnozborska večina. ako bi se kasneje razglasila taka razsodba državnega sodišča. iz nje ne izvajala konsekvenc ter bi na nezakoniti podlagi vzklilih dezelno-zborskih mandatov ne razv^eljavila, je po dosedanjem postopanju te veči-ne več kot jasno.
Omenjeno bodi, da so se Čuli glasovi, trdeci. da ie nameravana iz-prememba besedila §-a 7. liubljan-skega občinskega reda opravičena z dejstvom, da se dotični paragraf v kranjskem občinskem redu (za ne-štatutarične občine) glasi ravno tako, kakor sedanji nacrt za Ljubljano. Toda to ni nikaka argumentacija, niti za. niti proti, kajti oba zakona ob-stojata vsak zase in ni nikakih raz-logov — zlasti ne zakonitih —, iz ka-
terih bi kazalo priporočati izjednačenje takih določb, ki so imele že od nekdaj različno besedilo.
Ker gre pri narneravani izpre-membi §-a 7. ljubljanskoga občin-skega reda le za potuho za nadaljnje kršenje prava, za prelamljanje dežel-ne ustave ter za najhujše žaljenje pravne zavesti, tedaj za oškodovanje državne misli, ne da bi se s takimi nedopustnimi žrtvami pospeševala kakšna druga korist, kakor korist v tem hipu močne, a neskrupulozne politične stranke, mora vsakdo, komur je pojem evropske pravne države več kot navadna fraza., upati in že-leti, da se omenjeni deželnozborski sklep kroni v odobrenje ne predloži.
Treba je le še na kratko naglasiti, da so tuđi ostale, od deželnega zbora obenem sklenjene izpremembe Ijubljanskega občinskega volilnega reda ne fe nepotrebne, nego tuđi na-ravnost škodljive.
Sklenjena izprememba §-a 48. Ijubljanskega občinskega volilnega reda ima tendenco, da naj se takozvani preostali mandati med stranke, ki se udeležujejo volitev, poslej raz-dele drugače kot doslej.
Po veljavnem zakonu naj se pri-dele ti mandati po vrsti naimočnej-šim strankam, t. j. onim, ki so si pri-borile največ mandatov v občinski zastop.
To je samo želeti, ker se na ta način uglaja pot ustvaritvi z-drave večine v občinskem svetu.
Ako pa naj dobi predlagana izprememba zakonsko moč, potem bo-do v bodoče preostali mandati pripadali onim strankam, ki pokažejo po vrsti največji volilskoglasovni preostanek po delitveno jim pripad-lih mandati. Tako postane pridelje-vanje ostalih mandatov docela igrača slučaja, kajti danes more imeti največji preostanek volilskih glasov najmočnejša, jutri pa najslabejša ali katerakoli volilska stranka. Posledica tega bi bila enkrat morda prav tako ojačenje velikih strank, kakor po dosedanjem prideljevanju ostalih mandatov. drugič pa tako okrepljenje malih strank, da bi ne bilo v občinskem svetu nobene naravne večine, t. j. nobene že iz volilnega rezultata nastale večine več. Saj je morda či-gava želja, da bi prišlo v ljubljan-skem občinskem svetu do kolikor možno pisane kompromisne večine, toda kdor opazuje z lastnimi očmi, kako in kakšno občinsko politiko po-skuša tukaj delati neki del manjšine, tišti mora priznati, da bi pomenilo za mesto pravo nesrećo, ako bi kdaj ne bilo vsaj v občinskih glavnih eiljih enotne večine občinskega sveta. Skrpana kompromisna večina bi ne bila složna, v nobenem vprašanju bi ne bilo možno pozitivno glasovati, na Avstriiskem gotovo ne premalo raz-širjena obštrukciia bi občinski svet kmalu razgnala. To pa bi ne bilo na korist niti deželi. niti državi, še manje pa občini ljubljanski, ki je morala pravkar prenašati skoraj poldrugo leto trajajoč državen komisarijat,radi katerega se je naravno da ustavila rešitev celega sporeda sila važnih in neodložljivih zadev in investicij.
Kar se končno tiče predlagane izpremembe določbe §-a 24. ob. volilnega reda. po kateri naj bi bile voiiine legitimacije in voiiine kuverte za I. volilski razred poslej ne več bele, nego zelene barve, je ta izprememba toli brezpomembna, da ni vredno glede nje izgubljati besede.
Nečesa pa se ne sme zamolčati, kar govori tuđi proti tej zadnji izpre-membi, namreč, da dela vobče slab vtisk, ako se državljane razburja z neprestanimi izpremembami jedva izdanih, praktično še prav nič preiz-
Bienzi, zadnji tPibunov.
Zpodovinski roman. Spifial Edward Lyiton - Bolwer«
Deveti deL
(Dalje.)
>2upan, če vam je prav. Župani, id deiajo z ljudstvom grdo, so bili že mnogokrat pregnani in časih kame-niapi — župani, ki so plemstvo raz-žaitii, so bili dostikrat z bodalom umorjeni in časih zastrupljeni," je rekel Savelli. »Vsak dan ima pač svoje težave. Za zdaj pa ne povtjte medvedu Orstfiiju ničesar o sklenje-nem dogovoru. Taki možje skaze vse. kar zgradi modrost. Pojdite, Stefanello, in bodite veseli.^
*Ltrka di Savelli," je deial mladi baron ošabno. »Vi ne morete v Rimu toliko izgubiti, kakor jaz. Vam ne more noben župan vzeti dostojanstva, da ste prvi kavalir prvega rnesta-«
*Cc bi bili to refdi OrsinH«, bi zopet meci pc*i,* J« deMl SaveHi. * A jaz vam pravim, bodke veseH. Ali ni naša prva skrb, da uničimo Rien-rija. In ali ni med smrtjo enega in povzdfRo drn^ega dosti sredstev za odpoirioč? Bodlte veseli, vam pravim, in če bomo skupaj 4rzali, bosta
prihodnfe leto Stefanello Col on na m Luka di Savelli rimska senatorja. ona dva velika moža pa bodo jedli crvi.«
Med tem pogovorom obeh baro-nov je stal Montreal, predno je legel k počitku. ob odprtem oknu svoje sobe in gledal čez pokrajino, ki je spala v svitu jesenskega meseca, do-čim so v neki razdalji bledo svetlika-le luči iz taborja oblegovalcev.
»Sirne planjave in široke doline bodo kmalu v miru živele pod novim žezlom, kateremu se ne bo upal noben mali tiran upreti.« Tako je razmišljal vojskovodja. »Vi, platnene stene šotorov me spominjatc, kako se pridobivajo kraljestva. Kakor je v davnih časih iz nestalnih šotorov nastal mogoćni Babilon, ki ga ni bilo, dokler ga ni ustanovil Asirec za tište, ki so prebivali v puščavi, tako naj nov evropski Ismaelif ustanovi rodovino, na katero zdaj še nihče ne misli. Kar je bilo včeraj tabor, naj postane jutri mesto. Res, ko me je papež zaradi malenkostnega pregre-ska pahnil iz največje cerkve, si pač ni misJil, kakega sovražnika ustvari s tem Rimu. Kako slovesna je ta noč. kako mirna sta nebo in zemlja. Ćelo zvezde sveti jo. kakor bi bile pomir-Jene in obsevajo pozorno, kar se pripravlja. Ta slovesnost in ta mir se polašČata tuđi mojega duha in doslej neznana ini zona me    opominja,
da    se   približujem    odločitvi    svoje usode.«
*
Deseti del. Pazaltni lev.
L
Sovražni planetie se snidejo v hisi smrti.
Cetrti dan obleganja, ko so bili baronski vojaki pod vodstvom kneza Orsinija odbiti in pognani za svoje skoro nezavzemljive zidove, se je senator povrnil v svoj šotor, kjer so nanj čakala poročila iz Rima. Preči-tal jih je naglo do zadnjega, dasi bi jim bil nevarnostim manj vajen mož posvetil večjo pozornost. Iz enega je izvedel, da je Albornoz, čigar blagoslov je bil potrdil njegovo senator-sko dostojanstvo, silno prijazno spre-jel odposlanca Orsinija in Colonne. Vedel je. da želi kardinal, ki so ga nazori viekli na stran rimskih patri-cijev. njegovo propast: toda Albor-noza se ni bal: na dnu svojega srca je ćelo želei, da bi ga papežev legat z očitnim napadom popolnoma pahnil na stran ljudstva.
Oalie je izvedel, da je za njegove kratke odsotnosti Pandulfo di Guido ljudstvu dvakrat govoril, a ne v prid senatorja, marveč zvito na-migaval, kako škodo dela rimski trgovini odsotnost bogatega plemstva.
»Iz tega vzroka me je torej za-pustil,« je govoril Rienzi sam sebi. »Naj se čuva!«
Vsebina naslednjega pisma ga je zadela pri srcu. Gautier de Montreal se je javno prikazal v Rimu. Pohlepni, vse postave prezirajoči razbojnik — čigar roparstva so vse evropske banke polnile s plenom — čigar kompanija bi mogla biti arma-da kakega kralja — čigar globoko, brezobrazno, velikano častihlepnost je natančno poznal — čigar bratje, ki so mu bili sumljivi, so stali v nje-govem taboru — ta Gainier de Montreal je bil v Rimu.
Ta nova nevarnost je senatorja kar potrla. A s stisnjenimi zobmi je rekel:
»Divji tiger — ti si v levovem brlogu. Napaćen korak si storil. (iau-tier de Montreal, in vse oborožene pesti velike kompanije te ne rešijo pred breznom. A kaj morem storiti? Vrniti se v Rim — dokler Montrea-lovi nacrti nišo znani — in ni nobene obtožbe proti njemu? Pod kako pretvezo bi mogel častno opustiti obleganje? Zapustiti Palestrino — to pomeni, pomagati baronom do triumfa — pustiti Adriana na cedilu in onečastiti mojo stvar. A vsaka ura, ko sem odsoten iz Rima, poraja izdajstva in nevarnosti. Pandulfo, Albornoz, Montreal — vsi delujejo skupno proti meni. Zdaj bi potrebo-
val, predrznega, smelega vohuna — ha. srečna misel — ViUani. — Hej — Angelo ViUani!«
Mladi komornik je vstopil.
»Zdi se mi,« je rekel Rienzi, »da sem večkrat slišal, da si ti sirota.«
»Da, gospod; stara avguštinska redovnica, ki me je vzgojila, mi je mnogokrat pravila, da so moji starši mrtvi. Bili so plemskega stanu, gospod, a jaz sem otrok sramote. In dostikrat si rečem in mislim vedno, da si mora Angelo Villani ime sele pridobiti.«
»Mladi mož, služi mi, kakor si ini služil dozdaj in če ostanem pri življenju, ti ne bo treba reci, da si sirota. Poslušaj! Treba mi je prijatelja — rimski senator išče prijatelja — enega samega prijatelja — milostno nebo!  —  enega  samega  prijatelja!«
Angelo se je vrgel na kolena in je poljubil plaše svojega gospodarja.
»Recite — služabnika; nisem vreden, da bi veljal za Rienzijevega prijatelja!«
»Nisi vreden! Kaj govoriš! Samo podla duša z visokim naslovom ne velja nič. Jaz, dečko, priznam le eno plemstvo in to plemstvo podeli priroda. Pazi. Ti slišiš vsak dan govoriti o Gautierju de Montrealu, bratu naših dveh Provencalcev in veli-kem poglavarju velikih razbojni-kov?«
»Da, gospod, videl sem ga.«
135. Uc*.                                                                                       SinVFNSICI   NABOD.                                                                                        Stran 3.
I nošenih zakonov. Novi ljubljanski I Očinski red se praktično upcrablia I ^je tri mesece, obcinski volilni red I & je poslova! enkrat,   t j. dne   23.
■ aprila 1911. In zdaj naj se to zakon-I sko gradivo iz razlogov, ki se morajo I iđcti vsem »osebam v občini* popol-I norna malenkostni, že popravlja in iz-I ^fcniinia. Državi ne more biti vse-
■ #10. ali ima avstrijsko   prebivalstvo I pravno zavest, da živi v kulturni dr-
■  lavi. *li pa da ta zavest izginja, ker I <£ zakoni izđajajo in zopet preklicu-I Jqo, kakor v kakšni, od strankarskih I ^fik vladan« srednjeameriški   repub-I  iRu                __________
I Občinshi svetnih leglic.
I Zadnji dogodek o mešcanski soli I r občinskem svetu je marsikoga pre-I senetil. ki ne pozna Jegliča tako, ka-I kor ga poznalo tovariši, kateri so I tako srečni, da morajo služiti pri meni. Ker ga od občinskih svetnikov nikdo dobro ne pozna in ker bi bilo žalostno, da bi se takemu človeku rustilo uganjati komedije v občin-ikem svetu, za to smo se namenili pojasniti nekoliko njegov značaj. Ko ie skof priredil za učitelje v pocit-iricah duhovne vaje, se je istih med đrngimi udeležil tuđi Jeglič. Med vserrti tovariši je igral on najžalost-nejšo vlogo. Po končanih vajah je ćelo pobiral napitnino za služabni-Ira. ki jim je stregel med vajami. Ko je kmalu na to dobil službo nad-učitelja v Rakeku. so mu tam na-rrednjaki očitali, da so stišali, da je on klerikalec. V istetn času so bili -a prednjak i tam v većini. Jetdic" ;e rjkof poslal v »Slov. Narod poslano«, da on ni bil nikdar klerikatec. m da s klerikalci tuđi nič opraviti ni-ma. Pokojni poštenjak tovariš Kleč, ki je bil ž njim pri duhovnih vajah. ni mogel verjeti. da bi bili sploh mogo-č\ taki značaji. Pred nekoliko tedni <e vodja klerikalcev si upa javno tr-điti, da ni bil nikoli klerikalec. Kleč :c bil zelo pobožen. a nikdar klerika-:ec. kakoršen je bil in je Jeglič. Čez
Irekaj let je prosil Jeglič v Ljubljano. ^e!  je  k   bivšemu   županu   Hribarju - mu pripovedoval. kako navdušen aprednjak je in kaka krivica bi se nu godila, ako bi se stranka ne po-egnila za njega. Gosp. župan je profil tedanjega zastopnika dr. Tavčar-a. naj ja glasuje v dež. šolsk. svetu a Jegliča. In ravno z njegovim gla-om je dobil većino, da je bil imeno-an. IJčiteljstvo je vedelo. da je pri-^e\ zopet klerikalec s pomočjo    naprednjak ov v Ljubijano. a bilo je že nrepozno.   Prva teta je nosil Jeglič vedno s saboj v enem žepu   Slovenca* in v drugem     Slov. Narod*.   V kakršni družbi je bil.   tak časopis je "a prinesel iz žepa. Sprva se ni mo-^w! odločitu   kje bi bolje neslo, zato c isrra! obe barvi.   Ko je pa po novi volilni    reformi    dobila      klerikalna uranka    v dež. zboru većino,   je    s "olnim parom   zajadral v »Slomška-rijo«.
Še kot   navfdezni    liberalec    je vedno skrivaj zahajal med klerikalne hujskače.   Postal je. v začudenje vseh, provizorični voditelj  TI. mest-ne sole.    Sedaj    se je pri čelo pravo I   njegovo delovanje.    Z vso vnemo je ■   podpiral svoje pripadnike in brezob-I   zirno    denunciral in preganjal    zna-I   čajne učitelje. V svoji pisarni je imel I   vedno tajne sestanke s svojimi pri-I   stasi. Naklonil je vsikdar kak zaslu-žek svojemu pristašu,   če tuđi ni bil sposoben. a odjedel ie vsak košček kruha značajnemu učitelju, če je bil *e tako potreben in sposoben (Cepu-
> Torej: ta je v Rimu. Le pre-drzna misel, samo dobro podprt in temeljito premišljen lopovski nacrt je mogel napotiti bandita, da se je javno prikazal v italijanskem mestu. počigarozemljuješele   pred   kratkimi
Imeseci pustošil z ognjem in mečem. Toda — njegova brata sta mi poso-diia denarja in podpirala sta moj po-vratek v Rim — seveda le iz sebičnih namenov. Toda moja navidezna obveznost jima daje resnično moč. Vemški vojak i bi mi prerezali vrat. če bi jim to ukazal njih veliki poglavar. On računa na mojo navidezno slabost. Poznam za izza prejšnjih časov. Uganil sem njegove nacrte, a dokazati mu jih ne morem. Rrez teh dokazov pa ne morem Palestrine zapustiti, da bi ga obtožil in prijel. Ti si zvit, pameten in ostroumen — ali bi mogel ti iti v Rim, opazovati noč in dan njegovo početje — dognati, če hodijo k njemu odposlanci Albor-noza in baronov in če občuje s Pan-dulfom di Ouido — sploh opazovati ?a, kakor sem rekel, noč in dan? On ne ljubi skrivanja in tvoja naloga ne
Ibo tako težkaf   kakor se zdi.   Povej nioji soprogi vse, kar izveš. Poročaj H vsak dan, kar si novega slišal. Ali hoCeš to nalogo prevzeti?« >11očem, gospod!« »Potem hitro na konja. In ne po-7>abi da nimam ražen svojega,    srca žene in nobenega zaupnika v Rimu.« (Dalje pribodclie.)
der in dr.). Pripovedovalo se je, da je v šolskem odboru za obrtno nada-ljevalne sole, kjer niti glasovalne pravice nima, odločno nastopil proti svojemu suplentu, ki je poučeval risanje na obrtni nadaljevalni Soli, da bi bil tako plačan kot drugi, ki imajo posebni izpit, a sedaj v občinskem svetu ne polaga zopet nobene velja-ve na izpit, ampak samo na delo. Odkod ta preobrat? Suplent risar ni klerikalec, torej naj ne dobi enake plače radi izpita. Med izprašanimi učitelji za meščanske sole pa ni zopet nobenega kferikalca, torej izpit nič ne velja. Zares občudovanja vre-dea, kremenit značaj ta JegliČ.
Učiteljstvo opravlja sicer mest-no službo, ker poucuje mestne otro-ke. a vendar plaču>e iste dežela, kar je gotovo v škodo učiteljstva. Dežela bi morala torej skrbeti, da so učitelji tuđi primerno plaćani. Tu lahko \ idijo tišti mestni uslužbenci, ki si tako žele pod klerikalni jarem, kako bi se jim godilo, ako bi prišli v oblast klerikalcev. Dežela absolut-no ne privoli v nikako zboljšanje. Mestni zastop je že sklenil, naj se višji razredi preosnujejo v meščan-sko solo. Dežela naj samo privoli, da bodo isti učitelji, ki sedaj pouču-jejo v višjih razredih, dobivali tuđi kot meščanski učitelji plačo ljudskih učiteljev od dežele. Ves povišek, kar ga imajo meščanski učitelji, bi pa placevalo mesto. Dežela bi pri tem ne izgubila niti vinarja, a učitelji bi dobili dostojno plačo. Tuđi meščani bi imeli dobiček, ker bi njih sinovi po dovršeni soli imeli spričevalo meščanske sole in ne osemrazredne !:ud*ke sole. Učiti bi <%e isto. a spri'e-vaia bi imela veljavo. Deželni odbor sklepa ni potrdil edino iz sovrastva do učiteljstva in do šolstva sploh. Sedaj se pa drzne oficijalni zastop-nik klerikalne stranke predlagati, naj Ja mesto, ker noče dati njegova stranka, ki je po postavi vezana skrbeti za dostojne plače učiteljstva.
Kakor hitro so zvedeli, da hoće većina občinskega zastopa dati učiteljem, ki imajo izpit za meščanske sole, nekaj osebne doklade. se je ta-koj zglasil Jeglič. da bi s svojim predlogom mešal ali pa. da bi po-tem rekli, da ie edino Jecflic prijatelj učiteljstva. Jegličev predlog mora napredna večina občinskega zastopa brezpogojno odkloniti. Ako ho-čejo klerikalci res kaj storiti za učitelje, naj store tam, kjer imajo dolž-nost in večino. Ako napredna stranka želi učiteljem njih plače zvišati. a večina dež. zbora vsak predlog od-klanja. kako priđe potem njen za-stopnik v občinskem svetu do take-ga predloga, da naj občina da, kar bi morala dati dežela. Res je, da bo moral občinski zastop nekaj storiti, ker tako ne more z učitelji iti več naprej, a pri tem nima Jeglič prav nikake besede, ker je njegova stranka načelna nasprotnica vsakemu izboljšanju učiteljskih plač. Ako hoče stranka ta rnadež izbrisati, naj v deželnem zboru stori svojo dolžnost. Hinavščine Jeglič ne bo igral na stroske napredne Ljubljane. — Vsaka priza-nesljivost mora imeti svoje meje.
Socijalni pregled zagorskoga proletarijata.
Grozo vi to veselje   ie   za  ladalo,
ker smo dve soboti izostali ^ svojimi dopisi. — Cobal se je napram neki osebi izrazil: »No, hvala bogu, sedaj so se pa razmere že ublažile, ker opozicija nič več v »Slovenskem Narodu* ne poroča.« A možakar se je ureza!, kajti mi smo le čakali, kaj da bo v-Zar ja« poročala glede razmer v Zagorju, katere so prav skrivnostno pretresovali na strankinem zboru. — Kaj ne, močati, to ie najboljše sredstvo za nevedno ljudstvo. — Naše razmere v Zagorju so vendar tolika] važne za razvoj socijalno - demokratične stranke med Slovenci, kakor otroku mati z moćnim! prsmi — in to vse naj se javnosti zamolči?
Strankin zbor je bil dokaj viha-ren. pokazalo se je. da ni bil demo-kratičnega značaja, kajti Če se na ljubo dveh oseb razveliavi mandat vnetega agitatoria socijalno - demokratičnih idej sodr. Mraka, je pač dokaz, da imajo gotove osebe kot voditelji slabo vest, ker se boje človeka, ki bi vse storil, samo, da stranko resi pogina. — Mi tuđi lojalno danes popravimo, ker smo y st. 108. sodruga Mraka opozorili, misleč, da je morda od Cobala podkupljen, da naj se ne mesa v prilog Cobala v naše razmere, da je SOdmgU Mraku samo na tem ležeče bilo, da stranka ne bi tr-pela radi par oseb.
Cobal se je Sirokoustil na zboru, da to ni prav, da se stranka največ samo za konzumna društva žrtvuje, politična in socijalna dela pa zane-marja. — O, ti jezuit čobal, kdo od naše stranke se pač največ poteguje za organizacijo konzumnih    drUŠtev,
če ne ti? Tebi ie pač konzum vse, za druge stvari se pa prav malo brigaš;
dokaz je: če bi se ti bolj vneto po-brigal za socijalno življenje ubogega rudar ja, potem bi bilo pri »Uniji« Se dvajsetkrat več članov, kakor jih je pa sedaj. A tebi se dopadejo le lepi dohodki, katere imaš pri konzumnem društvu in da si na strankinem zboru malo pomešal, si udaril zoper gospodarsko organizacijo. — Nas ne boš s tem premotil, kajti predobro te poznamo.
Zbor ie bil iako vihareo in nas le veseli, da se zavedajo naši sodrugi po slovenskem ozemlju, da danes se ne more več terorizirati tuđi navad-nega proletarijata ne. Ce bi ne imel tako energični sodr. Milost predsed-stvo v rokah, ne vemo, kako bi bilo izteklo zborovanje. Gotovo jes da edina zasluga gre sodr. Milosti, da se je dokončalo strankino zborovanje nekam povoljno.
Da so razmere v stranki gnile, je dokaz to, da bi morala »Zarja« začetkom tega meseca prenehati, če bi ie ne pod pri Čobal s tisočaki. Kajti v Zagorju se je pred našo opozicijo razpečalo 235 iztisov dnevno, — a danes komaj okroglo 70 iztisov. To je odgovor zavedno misiecega delav-stva, katero se ne pusti izkoriščati Ćobalu. — Le tako naprej in videli bodete, kam iadrate.
Radovedni smo, zakaj ni hotel Cobal prevzeti založništva -Zarje«? Ni res, Miha, tam ne nese toliko, kakor pa konzumno društvo; bolje je, če se da par tisočakov pođpore in s tem se vendar pokaže, da je vnet socijalni demokrat.
Prva žrtev je že padla in ta je sodrug Mlakar. Edino Cobalu se ima za to zahvaliti; Ćobal predobro ve, da ima v sodrugu Mlakarju odkrito-srčnega nasprotnika, kajti nešteto grehov mu je že v obraz zalučal. Kot pravi socijalni demokrat mu je edino na tem ležeče. da bi se stranka okre-pila in kot taka zastopala interese de-lavstva. a žalibog. njegovTe ideje nišo našle milosti pri Čobalu, ker on pač hrepeni po marsičem drugem. kar ni za pravega demokrata dostojno.
Tuđi vam, g. Hinek, borno odslej posvečali večjo pozornost. Do sedaj smo nastopili le v svojo obrambo, a če se bodete pustili od »gotovih oseb voditi in mislite s tem morda doseći, da bo opozicija v Zagorju prenehala, vaše neslanosti v javnosti priobčeva-ti. se motite. Mi vam danes le toliko povemo, da smo vsi uslužbenci »Tr-boveljske premogokopne družbe«, samo ta razlika je med narni, da ste vi kot akademično naobraženi človek in mi kot na\ adni delavci vslužbeni. S tem pa še ni rečeno da bodete vi nad nami tako brutalno vladali, in se vmešavali v naše politične zadeve na ljubo Cobalu. Tuđi mi imamo zo-per vas dovolj sredstev na '•azpola-Ko, katere borno uporabili zoper va-so osebo, ker tuđi vam ni dovoljero vse, pač pa je vam vaš delokrog od-merjen tako kot nam delavcem; Če vi delavca kaznujete za malenkostni prestopek, kateri se mu je le vsled vestnega dela pripetil, z odstranitvi-io iz službe, pokažete s tem le svojo simpatijo do osebe Čobalove. kajti dotičnik je tuđi slučajno v opoziciji, (kakor vsi drugi delavci) proti Mihi Cobalu.
Mi vas danes svarimo gosp. in-ženir Hinek. da krivico, katero ste storili (morda sporazumno s Coba-lom?) sodrugu Mlakarju, popravite. £koda. katera je nastala, je tako minimalna, da skoraj ni vredno, da bi o njci govorili, in vsled tega naj izgubi sodru£ Mlakar ćelo službo. Nam so znane stvari, ako iih spravimo na dan, da ne bo centralnemu vodstvu na Dunaiu vse eno in tuđi rudniška oblast bo morala intervenirati.
V nedeljo imamo shod, po dol-gem času enkrat bo zopet priromal sodrug Ethin Kristan v Zagorje, najbrže samo vsled tega, ker smo bili dve soboti tifii, a sodrug Kristan se nioti, ako misli, da bo nas zedinil, dokler bo v Zagorju Cobal in čeprav ćelo svoje premoženje žrtvuje za Zarjo«, ne bo edinosti med nami, t. j. med opozicijo in Cobalom. — Pri-šii borno na shod ter poslušati Etbina. a danes mu povemo. da se bo zaman trudil ter potil in rohnel zoper upor-neže. Ironični smeh bo odmeval po dvorani. — In to bo uspeh-
Opozicijonalci  jugoslov.  soc. - dem. stranke.
Štajersko.
Hrastnik. Kegljanje na dobitke, ki ga priredi Sokol v korist Sokol-skemu domu, se prične v nedeljo ter se vrši ob delavnikih od 5.—7.. ob nedeljah od X ure naprej in sicer v kegljiščih pri Rosu v Hrastniku in Peklarju na Dolu. Dobitki, med nji-mi lovska puška, samokres, zlata ve-rižica itd., so krasni. Razstavljeni so v trgovini g. Meketa v Hrastniku. — Vabila k temu kegljanju smo poslali nekaterim bližnjim gostilnam ter društvom, katere prosimo, da jih v svojih lokalih obesijo. — Odbor.
Iz CelJJL Dr. Ivan Benkovič se v »Stražic na naše očitanje, 4a navziig
svojim odličnim političnim zmož-nostnim in veliki moči klerikalne stranke še ni prav niČesar storil za napredek celjskega Slovenstva, za-govarja s tem, da je res vložil na »celokupno ministrstvo« v držav-nem zboru dne 14. decembra 1911 interpelacijo, v kateri poziva — vlado, naj predloži v štajerskem deželnem zboru predlogo za reformo ob-činskih volilnih redov v štajerskih avtonomnih mestih, kakor v Celju, Ptuju in Mariboru. Taka interpelacija v parlamentu pomenja prilično isto kot glasoviti Brenčičev predlog o tiskanju bankovcev. Treba bo dolgo čakati, predno bo — vlada predložila predlogo za reformo občinskih volilnih redov v Celju in Ptuju! Kako malo resno je jemal dr. Benkovič to interpelacijo in sploh v njej izraženo misel, kaže tuđi to, da ni bilo Dri pogajanjih za delazmožnost štaj. dež. zbora z vlado in Nemci niti govora o zastarelih in skrajno krivičnih volilnih redih v spodnještajerskih avtonomnih mestih. Kar se tiče praznih predlogov in interpelacij, je sploh dr. Benkovič pravi velikan. Kakim hribovskim kmetom lahko z njimi imponira — misleče slovenske javnosti pa ne bo prevari!. Toliko o tej interpelaciji — pri čemur smo smatrali »Stražino« poročilo in besedilo o njej za resnično. Sedaj pa Še vedno ostane vprašanje. kaj je pravzaprav storil dr. Benkovič za napredek celjskega Slovenstva, nerešeno. In bojimo se, da bo nerešeno ostalo.
Celjske novice. Imenovanje. Minister za javna dela je poklical okrainega komisarja dr. Franca R a -tejak začasnemu službovanju v mi-nistrstvo za javna dela. — Celjski Sokol priredi v nedeljo dne 23. ju-nija javno telovadbo članstva in na-raščaja v Sokolskem domu. Po javni telovadbi redava dr. M. li r a š o v e c o Pragi. — Občinske volitve vmestuCeljuso minule brez posebne nesreće. Možakarje, ki so bili na sumu, da so pristaši slovitega viteza Schonererja, so pometali kratkim potom ven in v občinskem svetu bo vladala še lepša sloga ko doslej. Razni koritarji pri mestnih uradih in mestnih zavodih bodo v miru preživali. Za nas Slovence mora biti odslej vodilna le ena misel: utrjujno gospodarski svoje pozicije, kajti dan. ko bodemo poklicani na volišče v mesto Celje, priđe prej, ko si mislimo! Se-danji stari volilni red je nesmisel in prva naša zahteva bode odslej: od-praviti ga in nadomestiti z novim, modernejšim. Takrat pa se bodo razmere v Celju ševe na mah spreme-nile. — Letno poročilo kme-t i j s k e š o 1 e v S t. J u r j u o b J. ž. z a 1 e t o 1911. se je tiskalo v celjski slovenski tiskarni. S tem ni zadovoljen iz samega kruhoborstva »Slovenski Gospodar« in napada ravnateljstvo šentjurske sole. Prepričani smo, da so bili pri oddaji tega, sicer malenkostnega, tiskovnega dela od-ločilni le stvarni nagibi. Ce bi se šio za politiko, kakor misli ^Slovenski Gospodar«, bi dela ne dobila nobena slovenska tiskarna, najmanj pa Ciri-lova tiskam a v Mariboru. Vodilni krogi v tej tiskarni se lahko tega ima/anega kruhoborstva in nevoščlii_ vosti sramujejo. Ali jim tako slaba prede?
Iz Celja. > Straža« še vedno pisari o »zvezah« med tukajšnjimi slo-venskimi naprednjaki in nemškimi nacijonalci. Mnogi pravijo, da piše ta »senzacijoneina« razkritja dr. Benkovič. Podatkov in*dokazov seveda nima niti najmanjših — ali obrekuj hrabro, nekaj bo že obvise-lo. Taka je morala jezuitov in ljudi, čijih pojme o časti se mora korigirati v javnih lokalih s pasjim bičem. Dalo bi se narobe začeti jako zani-mivo polemiko o dr. Benkovičevih odnošajih z nemškimi nacijonalci. Kako je že s tisto pogodbo s hrastni-škimi nemškutarji 1. 1907., ljubi Benkovič? »Narodni list« je priobčil svo-ječasno jako zanimivo pismo o njej. Tn ravno lani so svarili vodilni graŠki nacijonalci barona Moscona iz Pi-šec, naj ne podpira dr. Kukovceve kandidature, ker hoče Benkovič vplivati na kmete v sevniški okolici, naj ostanejo Marckhlu na ljubo doma in ne volijo Rebeka. Kaj pa pravi dr. Benkovič k temu?
Vransko. Prostovoljna požarna bramba na Vranskem obhaja dne 23, t. m. na Laknerjevern vrtu svojo pe-tindvajsetletnico, s sodelovanjem siov. pevsk. društva ^Vranska Vila« in narodne godbe iz Mozirja. — Vse natančneje na lepakih.
Učimo se doslednosti. Mariborski Slovenci smo zelo nedosledni. Kakor hitro smo kje drugje kot v Nar. domu, kar hitro, menda iz same servilnosti, pozabimo, da imamo la-sten jezik, dovolj razvit ne le v do-mačo uporabo, marveč se ga lahko poslužujemo povsodi, kamor pride-mo, najsi je že potem na cesti, v javnih šetališčih ali pa v restavracijah izven Nar. doma. Izza dogodkov l. 1908 smo po prvih nastopih glede našega materinoga jezika postali   ne-
kam prav čudnih nazorov, ali pa bolje — sramežljivi. Gospodje še sliši-mo tu in tam pogovarjati se v domaćem slovenskem jeziku, a še   to   le bolj tam in takrat, kadar nišo v gnječi. Naše dame pa še   prav   pogosto smatrajo za »ne nobel«, če na cesti in drugodi ne govore nemški. Naša deca, naš up, pa v tem oziru vedno bolj   nazadnje.    Ker je ie v ljudskih šolah, vse le samo nemškutari, vča-sih tako, da se ti naredi   po   telesu kurja polt. Ce vprasaš takega   otro-ka, ali je Slovenec, ti bo   z   velikim zaničevanjem odgovorit:    »Bos bin-disch, mir san tajce!«    To smo za-mogli konstatirati pri    otrocih    star-šev — ki jih štejemo v Mariboru ćelo med zavedne Slovence. In kaj je temu krivo? V soli se časti nemške-ga moloha, a  doma so  starši,  prav posebno pa še matere, mnogo prene-marne ali pa    prezanikerne,    da    bi svojim malim obrazložili,    kakšnega naroda in jezika so.   Ce greš danes po mestnih šetališčih, slišiš — razun dijakov in par dijakinj jedva kakšno besedo slovensko. Zeniramo se, zdi-mo se samim sebi, če se poslužujemo materinega jezika — barbari. Tako mi. V Mariboru je pa tuđi še peščica Cehov. In, čudno, bi   dejal    človek. Teh ne slišiš nikdar medseboj govoriti drugače, nego češki, v svoji ma-terinščini in naj so potem na cesti, v javnih nasaditi ali pa — v nemških restavracijah. A ne le češko moštvo, tuđi češke dame, stare in mlade, so v tem oziru strogo dosledne in ne-vstrašene.    Zeleli bi, da najdejo   te vrstice zaželjeni odmev v srcih naših rojakov, posebno pa rojakinj. Pokažimo najprej, da smo    v    Mariboru dve narodnosti.  Dajmo omahljivcem dober vzgled in naloga, ki nas Še caka, nam bode izdatno olajsana.
Posledice nemške kulture. Iz Maribora nam pišejo: V »gornjih« krogih mariborskega »Kulturvolka« se že pojavljajo posledice Hans Bart-sehovega bolno nemoralnega '-orna-na »Deutsches Leid«. Pretečeni praznik, da se vračali dve Slovenki v starosti 16 in 18 let, ob približno polu deveti uri zvečer iz obiska v mestu proti svojemu domovju, nekje v blizini naših parkov. Pota so bila še popolnorna ločljiva in še dokaj še-talcev po njih. Obe mladi dami sta morali po nekem bolj zapuščenem delu mimo smrečja, ko zaslišita \z tega šepet, na to pa poziv: »Jetzt!«
ITrenotek na to je stalo zraven njih petero elegantnih, nemških akademikov, ki so ju takoj začeli nagovar-jati in sramotiti. Ne dovolj na tem, ie stopil eden k mlajši, dva pa k sta-rejši. Prestrašeni sta začeli najpreje prositi, a uvidevši, da s tem pri edel-surovinah ne opravijo ničesar. je po-klicala stareiša na pomoč. Klic ni ostal neslišen. kajti par trenotkov pozneje je prihitel nek kavalenjski nadporočnik in dvoje gospodov v civilu dekletoma na pomoč. Bil je skrajni čas, kajti trenotek na to je omahnila mlajša vsled prestanega strahu nezavestna po tleh. Gospodje, ki so prihiteli na pomoč, so pognali napadalce v beg, pri čemur je rabil oficir napram enemu zelo izdatno svoj pasji bič. Le-ta se mu je bil nam-reč postavil, češ: »Windische Dir-nen miisen damit geftittert wer-den...« 2al, da nismo v stanu bilježiti za enkrat imen teh kulturnih — svinj. a ker se je izjavil eden gg. re-šiteljev, da je enega izmed petorice že parkrat srečal, upamo, da bode g. držav. pravdnik vendar še imel priliko tu primerno nastopiti. Gospodje, ki so prihiteli damama na pomoč, so ju tuđi potem še spremili domu, ker si sami ništa upali dalje. Kaj nam po-, magata krasna javna vrta, za katera se vsako leto toliko žrtvuje, če ni v njem človek več varen ne na časti, ne na zdravju in imetju?
Drobne novice. Iz Konjic po-ročajo: Poročali smo pred kratkim, da je orožništvo prijelo in zaprlo po^ sestnika Jožefa Bezenška v Prelogah zaradi požiga lastne hiše. V zaporu je priznal, da si je zažgal v sporazumu s svojci hišo že trikrat, in sicei? v letih 1902, 1908 in 1910. Kakor dne 3. t- m., je vsakikrat vse zgorelo in ker je bil vedno nad vrednost hiše in premičnin zavarovan, je zaslužil vse-ga skupaj nad 4000 K. Bezenška. njegovo ženo, brata in dve sestri so iz-, ročili celjskemu okrožnemu sodišču. — Iz Dramelj pri Celju proro-čajo: V noči od 7. do 8. junija so vio-mili neznani tatovi v jedilno shrambo posestnika Antona Arženaka. Ukra-. dli so mnogo špeha, masti in mesa. Sum leti na sosede. — Iz Gradca. V splošni bolnišnici je umri nadofici-jal Franc Lorber iz Kamnika, star 50 let. — IzLjubnega na Zg. Stajerskem poročajo: Franc ?neberger iz Bizeljskega »e otvoril decembra 1909 v kopališču Aussec s 300 K prihranka manufakturno trgovino. Priženil je kazneje 15.000 K. a je vkljub temu prišel v plačilne teža-ve in moral prijaviti konkurz. Sodi-šče mu je prisodilo šest tednov stro-gega zapora. — Prestavljen je poštni praktikant Jože    Evange-
Stran 4.____________________________________________________________SLOVENSKI   NAROD.                                              ____                                                     135 štev.
list iz Gradca v Ptuj. — Na Vid-mu ob Savi je bil izvoljeti za župana Mihael Planine. Med svetoval-ci je tuđi župnik V e r k.
Horošho.
Francoske nune. Česar Francozi ne marajo, to vspreiema z odprtimi rokami Avstrija. Tako je zapet neka franeoska kongregacija kupila več posestev ob Milstatskem jezeru. Nune bodo napravile bržkotne kak de-k liski zavod in bodo delale dobre »kšefte«!
Vojaško sodišče v Ce lovcu je ob-sodilo računskoga podoastnika Antona Modrijana iz Kočevja. ki je. kakor smo že poročali. ustrelil v neki celov-ški gostilni svojo ljubico natakarico Drobničevo. na dve leti pooštrene |eče.
Judovsko poslovanje. Pred ce-lovško poroto Mi je vršila obravnava proti uredniku in izdajalcu »Villacher Zeitung*. Josipu Gitschthal^rjii. To-žil ga ie ravnatelj celovškega gleda-lišća Karei Richter zaradi žaljenja Časti, ker mu je obtoženec v svojem listu ocital »judovsko poslovanje « in nesramne zahteve. Richter prireja namreč s svojo družbo gleda liske predstave v Betjaku in je pred krat-kem za+iteval od mesta znatno večte prispevke in razne ugodnosti za se in za igralce. Gitschthaler ie to prizna I, vendar pa so ga porotniki oprostili, češ da imenovana izraza ništa ža-ljiva.
Primorsko.
Goriški mestni svet. V zadnjem
%<''" ni obćinskem svetu Je naznu-nii ^i un. da je cesar privolil iz sku-pička državne loterije v prvem ćetrt-letju 5000 kron mestnemu zavodu za-pr:" h otrok. Lasko olepsevalno dr«.-;1. ? »Progresso« je določilo inav-guracijo spomenika pesnika Zoruta na dan 7. ju lija- Glede sole v ulici Leopardi pričakujejo se vedno odločitev deželnega odbora. Predlog glede la-škega ženskega liceja v Gorici, kate-rega ustanovitev je predlagala zvezn i talijanskih učiteljev v Gorici, je bolski odsek o/iraie se na slabe občin-ske finance in oziraje se na potrebo u>tanovitve drugrti boli nujnih sol, zavrniL Na to so svetovalci resili več drugih stavbnih vprašani. dovolili ntkaj podpor, nakar je bila sefa zaključena.
Bojkotirana cerkev. Pred par dnevi je pokhcalo okrajno glavarstvo v Gradišću star *vo občine Bru-ria zaradi cerkv., ^u vprašanja. Ob-čani namreč bojkotiralo cerkev. od-1tar je prestavljen proti njihovi volji vikar Pelka. Ne obiskujejo službe božje, in r>r^fi;n(j 30 otrok v občini se ni Mio           ih. Na tozadevni opo-
min okrajnega '4lavarstva, naj vendar ta bojkot občani opuste, je sta-rcŠnstvo odgovorilo, da bo občina vstrajala pri bojkotu, dokler se ne vr-ne vikar Pelka. Ce se pa to v do^led-rem čaM! ne izvrši, darovali bodo občani cerkev državi in si bodo sezidali fastno evangeljsko cerkev. Župan Ja* kob Venier Concion ie izjavi!, da je ćela občina za to. da izstofrifo vsi tz katotiške cerkve in pristopiio k evan-Keljskemu veroizpovedanju in si zgrade svojo cerkev.
Telovadno društvo »Sokol« v Trstu. II. zlet rTržaške Sokolske Župe« in tridesetletnice >Sokola« v Trstu se vrši dne 16. junija na Opčinah. Spored: V nedeljo ob 5. uri zjutraj tekmovaina telovadba. Ob 8. pred-poldne začetek izkušnje za popoldan-ski nastop. Ob polštirih popoldne iz-prevod. Zbiraiišće ob X uri pri Obelisku. Po izpre\(xlu pozdrav. Ob pol-petih začetek javne telovadbe, po-tem ljudska veselica na slavnostnem prostoru. — Prosta zabava, petje, godbaf ples, paviljoni, umetalni ognju ^ečolov itd. Pri javni teiovadbi svira godba c. in kr. pešpolka št. 19, pri izprevodu in plesu pa godba N. D. O. Vstopnina: na veselični prostor 60 v. Sedeži na tribunah: I. vrsta 2 K„ vse ostale vrste po 1 K 50 v, sedeži v pn-tiičju 1 K, stojišča na tribunah 60 v.
Nesreća v kamnotomu. V kamno-lomu v Predraćah se je razletela predčasno mina. Delavca, 25letni Fran §avli„ in 211etni Ignacij Erjavec iz Lokavca sta bila v blizini mine. Zračni pritisk ju ie vrgel čez rob kamnoloma in padla sta eden v 15 m in drugi v 40 ni globok prepad. Oba so našli popolnoma razbita med ska-lovjem.
Milodari za >Beli križ«. Na Reki # je pobiral že cei mesec neki 20letni \ iktor Iiesković darove za »Beli kiiž«. Nabral je čez 600 kron in nato pobegnil. Včeraj so ga prijeli in od-dali sodišču. Pobili so pri njem še cei zaznam darovalcev, v katerem so bile navedene tuđi od posamnikov darovane vsote.
Stekd pes je popadel v St. Petru ob SoCi štiri osebe. Vse štiri so odpe-ljali v Pasterjev zavod na Dunaj.
Tržaška porota, ^'eeraj se je na-daljevala obravnava proti kamnose-ku Skabarju in kovača Krtu   zaradi
ponarejanja kovanega denaria. Po pravoreku porotnikov je bil Krt opro-ščen, Skabarja pa so obsodili na eno leto težke, pooštrene ječe. — Danes se je pričela obravnava proti Ivanu Kanoblu zaradi hudodelstva ponever-be in goljufije. Obravnava bo precej zanimiva in bo trajala dva dni.
Požar v Trstu. Ob 8. zvečer je izbruhnil ogenj v manufakturni trgovini Amalije Bertoli na cesti Farnetto v Trstu. Ogenj je nastal, neznano kako, v ročnem skladišču in se je silno hitro razširil po vseh prostorih. Kljub takojšni pomoči gasilcev, policije in vojastva. se je posrečilo ogeni sele v treh urah omejiti. Obstojala je velika nevarnost za ćelo ulico, ker je potegnil ravno takrat hud veter in so se plameni v mogočnih stremenih dvijjali skozi okna. Ćelo hiso so iz-praznili. Skoda v trgovini zna.^a nad 2» ».000 kron, zavarovalnina pa je bila na trgovini samo 15.000 kron visoka. Ogenj je nastal, kakor sodiio, vsled neprevidnosti.
Avtomobilska nesreća v Trstu-\ Čeraj je trčil v Trstu avtomobit tr-/aske taksameterske družbe na tr^u (ioldoni v stojalo plinove svetilke in nato v nek zid. V avtomobilu so bili 4 izletniki, ki so se vračali iz £ked-nja. I>a ni avtornobil zavozil v zid. bi se bila lahko pripetila velika nesreča. V tem slučaju bi se bil namreč zaletel v kavarniško odprto verando, v ka-teri je sedelo precej gostov. Nesrećo je zakrivil sofer. Pri vsem tem pa se je vse izteklo tako srečno. da sta bila lahko ranjena samo šofer in en pot-nik. Soferia so odpeliali takoj na policijo, po zaslonnui rta so ga izpustiii. \\U'in«*bil ., 4 rtccj poskoUovan, škodo cenijo na 6000 kron.
Smrt pri defa. V strojnici arsenala v Trstu so našli včeraj mmega 4V letnega kurjača E. Ilica. Zdravnik je konstatira!, da ga je zadeta kap.
Srce na desni strani. V bolnišnici v Voloski se je zglasil neki kmet Marcelia iz okolice. Prosil je zdravni-ka. da naj ga preišče. češ. da mu na-gaja nekaj v prsih. Pri natančni pre-iskavi bolnika so zdravniki konstatirali, da ima MarceHa srce popolnoma na desni strani.
Moderna kaznilnica. V kaznilnici *   v# r»ru. ki je bila vsled    modernih
av že do sedaj posebno priljubljena kaznencem, so napravili sedaj še električno razsvetljavo iu umetno ventilacijo v celicah-
Boj med fiaasčniml stražniki in tihotapcL Na avstrijski strani, neda-!eč od avstrijsko-laške meie. sta trula dva avstrijska finančna obmejna paznika na tri tihotapce. Bila je tema in nasprotniki se nišo prej zaznali, dokler nišo zadeli dru£ ob drugega. Tihotapci so začeli takoj streljati s samokresi, toda brezuspešno. Ustre-iila sta tuđi paznika. in eden tihotap-ccv, iiletni Sukovič. je padcl auidet v čelo. Ostala dva tihotapca sta nato pobegnila. I strelieni, ki je obležal na mestu mrtev, ie imel pri sebi vrećo, ki je vsebovala 120 kg kave.
Avtobiografija pesnika aškerca.
Ruski književnik Sergej ^tejn ie leta 19*»8. izdal knjigo »Slavjanskiie poety, perovody i karakteristiku V tej knjigi je prevedenih tuđi 19 Aškerčevih pesmi.
Na prošnjo Sergeja Štejna je ^:\-pisal pesnik Aškerc za to izdanje kratko svojo avtobiografiio. ki je vredna, da  se  obvaruje  pozabnosti.
Poda jamo jo v naslednjem v toč-nem slovenskem prevodu:
>Rodil sem se dne 9. januarja 1956. 1 v Rimskih Toplicah na juž-nem Štajerskem in tam sem tuđi ob-iskoval ljudsko solo. Dovršivši leta 1877. gimnazijo v bližnjem Celju, sem vstopil v Mariboru v bogoslovnico in postal leta 1581. duhovnik. Nato sem več let žive! po raznih krajih slovenske južne Štajerske. Leta 1898. sem končno zapustil svojo službo in se odpovedal duhovniškemu pokliču, zakaj moja pesniSka dela so s svojimi idejami nasprotovala načelnim naukom katoliške cerkve in neprestano mi je bilo živeti v sporu z duhovnimi oblastmi. Preselivši se v Ljubljano, sem dobil mesto mestnega arhivarja, — službo, ki jo opravljam tuđi še danes.
V svojem življenju sem mnogo potoval.
Prepotoval sem vso Avstrijo in Ogrsko. bil sem v Italiji, videl sem Pompeji in Capri; živel sem v Parizu, na Rivicri in v Svici. Prepotoval sem ves Balkanski polotok, zlasti fiosno, Srbijo in Bolgarsko. Mudil sem se v Carigradu in v Mali Aziji.
Pvakrat — leta 1901. in 1902. sem bil v Rusiji. Iz Petrograda seru potoval preko Moskve v Krim in na Kavkaz, nazaj pa sem se vrnil po Ćrnem morju preko Odese. Preteklo kto (19^7.) sem imel priliko, si ogledati Egipt in od tod sem prinesel sa-bo ciklus pesmi o domovini fara-enov.
Se kot duhovnik sem se mnogo zanimal za zapadnoevropske in slo-
vanske literature in s posebnim interesom sem proučeval rusko poezijo. Rezultat teh studij ie bilo 1. 1901. izdanje »Ruske antologije*, zbornika pesnitev ruskih poetov v slovenskih prevodih, ki sem jih napisal jaz in drugi pisatelji.
Kot pesnik sem pred vsem epik.
Osobito ljubim balade, romance in epske povesti v verzih. Mene živo interesujeta — življenje in zgodovi-na, zlasti življenje davno minulih ča-sov.
Kot Slovenca, Slovana — sta mi bili vselei osobito hlizki — zgodovi-na mojega naroda in prošlost Slova-nov z njih globoko tragičnimi scena-mi in dogodljaji.
Smer moje poezije je bila neiz-prenienljivo svohodomlselna. Jaz globoko venuem, da more resničen pesnik biti samo tišti, ki stremi k solneu, k svetlobi svobode in nanredka. In mojfe pero se je vselej borilo proti reakciji In temi.
Kvo, to je vsit moja biografija.^
II spomen Sntuno Dškercu.
(Prozborio   nad otvorenim grobom
dr. Albert   Baza 1 a,   tajnik  „Matice
Hrvatske").
Non omnis moriar — neću sav umrijeti! Tako kliče pobjedonosno veliki rimski pjesnik uzdajući se, da djela duha i uma ne ginu, ne umiru, a mi nijesmo možda nikad bili tako blizu, da shvatimo, da razumijemo utješ-1 j i v u istinitost ovih riječi. U času, kad u krilo matere prirode vraćamo tijelo jednoga od najvećih sinova slovenskoga naroda, osjećamo, da se (posve prema riječima Venuzijskoga labuda: magna pars . . . vitabit Libi-tinam) jedan dio njegov izmiče silama smrti, čini mi se, da se nevidjeno razlijeva medju nama i napunja nas uvjerenjem, da Antun Aškerc nije umro. I doista, on živi, duh njegov živi medju nama i ostat će uz nas!
Već to bi dovoljno bilo, da nas izmiri s neumoljivim zakonima prirode, koji su i na njegovu krepkom i ponosnom biću izvršili svoju okrutnu zadaću. AH u ovome času nalazimo utjehu i u poeziji odličnoga pokojnika. Aškerc je vjerovao, da se iz ideje dade pokrenuti život, on je vjerovao, da je u ideji snaga života, da, sam život. I kao što je živio za ideje i idejale. tako po idejama svojim i idejalima i dalje živi. Čini mi se gotovo, kao da smo ga ispratili na posljednju stanicu, na daleki put, s kojega nema povratka ili kako naš pjesnik Mažuranić veli, „kud za vazda gre se'. Razkinuli su se lični vezovi prijateljstva i rodbinstva, istrgnut je iz našega društvenoga saobraćaja: za-muknuo je njegov umiljati govor i sakrilo se simpatično lice njegovo. I to je bolno! Ali jedno nas u toj boli tješi, a to je, da rasap fizičkoga svijeta ne povlači sa sobom u prah svijet idejni. Aškerc je umro fizički, ali nije umro idejno; Aškerc je samo zamijenio fizičku eksistenciju s idejnom, prenio se u svijet duha — da u njem žive, dogod ima čovjeka slovenske krvi i jezika, i da iz njega djeluje: Aškerc po idejama svojim ostaje životni clemenat u kulturnom napretku i nastojanju slovenskoga naroda.
No, vratimo se, skoro bih rekao, kući s ove posljednje stanice, koja vodi u nevidovni svijet ideja. Tad nam se čini, tad osjećamo, da Njega nema medju nama, tad osjećamo, da je neumoljivi zakon prirode u fizičko-me svijetu nasilno stvorio prazninu, koje nećemo preboljeti tako skoro. I zato nas eto ovdje, da u ime najuglednijih književnih društava hrvatskih, „Matice Hrvatske" i „Društva hrvatskih književnika" izrazimo našu duboku, iskrenu sućut bratskomu narodu slovenskom. Nebrojeni vezovi kulturne Uzajamnosti, što su se iz-medju Hrvata i Slovenaca isprcpleli, čine, da nijesmo samo jedni u djelu i veselju, nego i u boli i tuzi. Pa držeći, da tumačimo osjećaje svih prosvijetljenih Hrvata, kad svoj posljednji „Zbogom" dozivamo Antunu Aškercu, uvjereni smo i o tom, da će ne samo diljem slovenskih dubrava nego i hrvatskih poljana odjeknuti naš poziv: Slava, vječna slava Antonu Aškercu!
Dnevne vesti.
:-     Šuklfe o deželnih    financah.
Danes je izšla studija, ki jo je spisal bivši dežclni glavar pl. Žuklfj o de-želnih financah. Vsa javnost je pri-Čakovala to knjigo z napeto rado-vednostjo, saj je pl. Šuklje brez dvoma ne samo odličen finančni politik, nego tuđi temeljit poznavalec kranjskih deželnih financ in vsega, kar je ž njim v zvezi. »Deželni zbor kranjski in dežclne finance« je naslov temu spisu, ki pa obsega mnogo več, nei^o obeta naslov. To delo je rezka kritika in huda obsodba delovanja klerikalne većine v deželnem zboru in v deželnem odboru in provzroči brez dvoma velike diskusiie in mor-da tuđi polemike, kar bo pa občnim interesom samo na korist. Priznava-
joč se odločno   in   brez zadržka za pripadnika klerikalne stranke jemlje bivši dež. glavar v svoji studiji naj-prej v pretres finančni položaj deže-le kranjske I. 1912., ki izkazuje efek-tivnega    primankljaja    1,658.814    K. Odkar je dobila    klerikalna stranka deželno gospodarstvo  v roko,    rase primankljaj od leta do leta in Šuklje se boji, da bo dejanski uspeh dež. gospodarstva    za leto 1912. izkazal se večji   primankljaj,  kakor  ga   izkazuje proračun.  Po trpki kritiki zadnje proračunske    debate«   v dež. zboru, katere kritike zlasti    dr. Krek,    dr. Lampe in dr. Zitnik pač ne bodo veseli, razpravlja Šuklje o deželnih dol-govih, katerih je vseh skupaj, trdnih in plavajočih, 21,922.742 K, od katerih pa je 8,618.232 K plodonosno na-loženih.      Cisto    zadolženje    dežele kranjske znaša torej nad 13*3 milijo-nov,    bo pa še narasčalo od leta do leta, dokler bo dež. zbor za pokritje proračunskih primankljajev skrbel z — novimi dolgovi. Šuklje konstatuje, da ima letošnji dež. proračun, ki ga je on sam sestavil, izrazito agrarno lice,    tako agrarno, da dobi kmečki stan v gotovem denarju    skoro vse povrnjeno,    kar    plačuje za deželo; obsoja neusmiljeno novi običaj pav-šalnih kreditov, ki jih daje dež. zbor dež. odboru, da ž njimi dela kar ho-če ter razpravlja  o melijoracijskem zakladu in o deželnih podjetiih. O zakupu  užitnine,  si  obeta  še    mnogo, glede deželne banke, električnih centra! in dež. klavnice je pa    mnenja, da  mora dežela računati za  mnogo T- 4  -/ neizogi'^no i/c^ubo pri teh pod-,   .jU, zlasti pri električnih centralan, če se ne posreći dobiti od zunaj ka-pitalije za industrijalna podjetja in še posebno pri silno riskantni klavnici. Pojasnivši potrebo novega   deželnega dvorca prehaja pl. Šuklje k dru-gemu delu svoje studije, kaj je treba storiti, da se naredi konec sedanje-mu slabemu gospodarstvu in    kako naj se dobe sredstva, da se ustvari ravnovesje med dež. izdatki in med dež. dohodki. Za podlago si je napra-vil  nacrt  proračuna  za  dobo    1913 do 1914. a ne po načelu Dunajewske-ga, marveč po načelu, ki se ga drži klerikalna   većina    pri    sestavljanju proračunov. Za 1. 1912. je proračun izkazal primanjkljaja 1,659.000 K, po Šukljetovem računu bo izkazal v dobi 1913/14 naimam 2.014.000 K. Kako ta za naše razmere velikanski    pri-manjkljaj    pokriti?    Po    Šukljetovi sodbi se da s prihranki Ie malo pokriti, upanie, da bo država    en    del svojih dohodkov odstopila  deželam, kakor je te dni pisal    dr. Lanipe    v Slovencu , je po sodbi pl. Šukljeta jalovo, ostaja torej    samo    zvišanje doklad.    Ce bi  dežela    hotela    pri-inanjkliaj pokriti samo z   zvišanjem dokiad, bi morala te doklade zvišati od sedanjih 40rr kar na 100rć, kar bi bilo lahko usodepolnega pomena za prebivalstvo. Šuklje konkretuje svoje predloge za saniranje dež. financ tako-le: zviša naj se deželna dokla-da na   direktne   davke   od   40';    na 60'    in uvede naj se poseben deželni davek na »zasebno vino«, to Je tisto vino, od katerega se sedai ne plačuje niti državni    niti    deželni   davek. l'žitnina se namreč pobira od   vina, vinskega in sadnega mosta samo v Ljubljani in pa od tistega vina. ki se na deželi  prodaja ali toči v množina h pod 56 lit rov.    Vse vino    izven Ljubljane, ki se prodaja v množinah nad 56 litrov, ali kar ga zavžije za-sebnik iz lastne    shrambe.   je^ drž. davka in dež. doklade prosto. Šuklje računa, da bi ta novi   davek   nesel deželi čistih 400.000 K. Vrli tega na-svetuie. da se sedanja dež. naklada na že obdavčeno vino zviša od 40'o na 70 ', kar bi   zopet   neslo   novih 400.000 K. Vrh tega bo dežela vsled spopolnitve svojega užitninskega organizma prevzeia ves državni užit-ninski zakup po Kranjskem, kar bi zopet  znatno zvisalo dež.  dohodke. Pl. Šukijc računa, da bi se dal pri-manjkljaj dveh milijonov na ta način in s prispevkom države za saniranje dež.  financ  per  900.000  K    oziroma (po odbitku za regulacijo učiteljskih plač    potrebnih      500.000    K)     per 400.000 K pokriti. — V   predstojećih vrstan smo kolikor mogoče na kratko povedali, o  čem    razpravlja    pl. Šuklje v svoji itudiji in    kakšni    so njegovi predlogi. Ob sebi se razume, da se borno s Šukljetovim spisom še obširneje bavili. Vzlic temu, da se ne strinjamo z vsem. kar je povedano v tej brošuri, in dasi je bivši dež. glavar sprožil marsikako   pušico   tuai proti   narodno - napredni     stranki, vendar priznavamo, da je ta brošura zaslužno delo in Ie želimo, da bi provzročila nujno potrebni preobrat v deželnem gospodarstvu, kar bi ne bilo brez ugodnih posledic za sploš-ne politične razmere v deželi.
+ Presenetljivo razodetje naci-Jonalneea ekonoma dr. Lampeta. Dođite poinirjeni in potolaženi vsi, ki vas je stralu kam da nas pripelje finančna modrost klerikalne večine v dež. odboru. Nič se ne bojte, čisto nič. Berite presenetljivo razodetje, ki
je je spisal naš najodličnejši nacijo-nalni ekonom gosp. dr. Lampe. Prazna je vaša bojazen, da bo prišel bi-rič in bo deželo kranjsko na dražbi I prodal, kakor prodaja omare, špam-pete in kajže. Ne! Le verujte dr. Lampetu, pri deželi je vsak Dolom izključen. Dežela se lahko zadolži, kakor hoče, njeni papirji lahko pade-jo kolikor hočejo, dohodke iz naklad lahko zapravlja kakor se ji zdi — za~ njo to nič ne pomeni, ker lahko deželni zbor vsako uro sklene, kakor hoče visoke doklade. No, ljudje kršćanski, ali ste zdaj pomirjeni. Dežela ne bo na dražbi prodana; če ne bo nič več na upanje dobila, če ne bo mogla plačevati obresti od svojih dolgov, če dohodki ne bodo zadosto-vali za pokritje potrebščin — no, deželi se ne bo nič zgodilo, le vi, ljubi kristjani, boste krvaveli. Deželni zbor vam bo zvisal doklade, saj vani jih lahko naloži kolikor hoče in dije ko bo trajalo sedanje gospodarstvo, višje bodo. Če ne boste mogli plača-ti visokih doklad, bo seveda prišel birič in vam bo prodal kajže, omare in špampete; ta in oni bo moral ne-sti ključe na sodnijo in napovedati konkruz; ta in oni pojde v Ameriko za kruhom ali se pa bo obesil, ampak dežela bo ostala, tuđi če vas vse skupaj Lucifer vzame. Zapomnite si, ljubi kristjani, tolažilno razodetje dr. Lampeta in če kateremu ne gre v glavo, naj si privošči liter lurške vode in takoj bo razsvetljen ter bo spoznal kako znamenitega nacijonal-nega ekonoma nam ie podelila nebeska milost v osebi gospoda dr. Lampeta.
-r To pa ne drži. Opravičuje slabo gospodarstvo klerikalne večine v deželnem zboru in v deželnem odboru se je nervozni dr. Lampe vsled pomanjkanja pametnih razlogov po-vzpel do trditve, ki zasluži, da jo omenimo. Njegovo mnenje je, da je prejšnja slovensko - nemška liberalna večina lahko dobro gospodarila, češ, imela je doklade v isti visini, kakor so sedaj. imela pa po! manjšo upravo ter ni skoro nič delala. To se prav Iepo bere in kak naiven možic bo to tuđi na slepo verjel. a vendar ni to nič drugega, kakor izgovor v zadregi. Kaj je prejšnja slovensko* nemška večina delala, tega pač ne borno tu na drobno naštevali, ker v dnevnem listu vendar ne moremo priobčiti zgodovine celih dvanajstih let. Sklicujemo se pa lahko na sijajno spričevalo, ki sta ga dala klerikalna strankarja Detela in Povše gospodarstvu slovensko - nemške večine. Ta je z vso vnemo, vestno in skrbno, a tuđi pametno in štedljivo skrbela za otčni blagor in posoeševala vse, kar je spadalo v njen delokrog, toda vedno z ozirom na deželna sredstva. Denarja pa ni skozi okno metala, kakor to delajo klerikalci, ni se spušča-la v drzne spekulacije in ni porablja-la deželnega denarja za strankarske namene, kakor to dela klerikalna večina z brezobrazno predrznostio. Slovensko - nemška liberalna večina je gospodarila, kakor gospodari ra-zumen človek. klerikalci pa gosno-darijo tako, kakor ljudje, ki se jih v zasehnem življenju dene pod kura-telo. Kar se tiče stroškov za dež. upravo, so bili za časa slovensko-nemške uprave deloma zaradi tega manjši, ker so bile plače dež. urad-nikov nižje. Klerikalci so uradniške plače znatno zvišali in to se mora pri presoji stroškov za dež. upravo vpo-števati. A klerikalci so sli še dalje. Nastavili so polno uradnikov, ki jih sploh ni treba. Nastavili so jih samo, da so jih preskrbeli, ker imajo svoje zasluge za klerikalno stranko. Vrli tega so tuđi kolosalno narasli dež. izdatki za dijete, ker zdaj potuje vse na dež. stroške največkrat po nepn-trebnem. Nič ne pretiravamo, če rečemo, da je vsaj četrtina stroškov za deželno upravo nepotrebna in da bi se ti stroški prav lahko prihranili. Argumenti, s katerimi si je hotel dr. Lampe pomagati iz zadrege, torej ne drže in poiskati bo moral bolje!
-f- Ljudski prijatelj dr. Žitnik. Spominjamo se dobro, da je čislani poslanec dr. Žitnik že na različnih shodih milo tožil, kako težko je breme, ki ga nalaga kmečkemu ljudstvu krvni in denarni davek za armado. Posebno inil obraz je delal, kadar je govoril, kako kmeta tare pomanjkanje delavskih sil in kako hudo je, da je ravno cvet kmečke mladine r-ri vojakih. Spominjamo se tuđi. kako je časih robantil dr. Krek, kako je kvasil Gostinčar in kake otrobe so častitim volilcem ponujali drugi ka-toliski govorniki. To se je godilo seveda še v časih, ko so bili klerikalci hudo revolucionarno navdahnjeni. ko je Lueger v državnem zboru zmerjal generale in armado, kranjski klerikalci pa so po svojih agentih, ki so jih pozneje preskrbeli z mastnimi službami, uganjali po ljubljanskih vojašnicah politično propagando. (^ tedaj se je to seveda vse temeljito premenilo in te dni se je to pokazalo v sijajni luči. V brambnem odseku po-slanske zbornice Je zdaj na razpravi
135 štev.                                                                                              SLOVENSKI   NAROD.                                                                                               Stran &.
I flovi brambni zakon. Ta zakon obse-I *a   navidezno   olajsavo   vojaškega I službovanja. Pri nas v Avstriji mora I vojak doslej služiti tri leta. V vsth I jru^rih evropskih državah traia vo-I Jaška služba samo dve leti.    Zdaj se I bo to dveletno službovanje  uvidio I rudi pri nas — pa ne za vse, Kdor bo I potrjen k dragoncem in h kanonir-I  iein, bo služil tuđi v naprej tri    leta. I   £ato, ker je krepkeje razvit od dru-I   ;ih, bo kaznovan ifi bo    morat    eno vclo leto dlje službovati, kakor dru--i vojaki. Kaznovan bo tuđi. kdor bo --i vojakih vesten. marljiv in priden. Ta bo namreč postal kopral ali ćelo ;ctovodja — seveda bo to čast dra-^o plačal, služiti bo   namreč   moral 'iidi tri leta. Tišti, ki bo len in zani-I    -n. pojde pa že po dveletnem služ-I   Rvanju na dopust. No, in povrh r*o-I   jo lahko še vsakega drugega vojaka, I   \\ ima nekaj soli v glavi, lahko pri-I   jvali še tretje leto v službi pod za-I   -uvo, će se bo gospodu stotniku, ali majorju ali polkovniku zdelo to posebno in koristno. Kar se hoće s tem novim brarnbnim zakonom v Avstri-:: uveljaviti, tega nimajo v    nobeni drugi državi. Povsod izhajajo l dve-'etno vojaško službo prav izvrstno.
I   Pri nas sliširno vedno, kako izvrstni n nadarjeni so naši ljudje in sposobni a vojaško službo. Ta hvala ni prav vic pretirana, a vendar noče    vojna i nrava privoliti, da bi vsi vojaki slu-Ti! le dve leti.    V sredo je    brambni dsek glasoval o    tistem    paragrafu rarnbncga zakona, ki doloca, č? bo-Jo morali     konjeniki,     kanonirji     in ^odčastniki služiti tri leta.    In za to veliko krivico je glasova! tuđi veliki HtMlski prijatelj dr. Ignacij Žitn^   ce-[         Ja po naroČilu klerikalne st j    To je mogel storiti toliko laglje. ker se da naše dobro ljudstvo v svoji go-reči vernosti farbati kar se da. če se :o le zgodi v    znamenju     katoliske cerkve in ker to dobro ljudstvo kle-rikahiemu poslancu    nič ne    zameri, naj se tuđi še tako    norca    iela    iz ljudskih interesov.
—    Izdatnost    dr. Šustervčovih vprašani. Dne 1j>. aprila L L bia^uvo-:ii dr. Justeršič viožiti na ministrske-zsl predsednika vprašanje.   če   misR .porabiti vsa njemu dostopna sredstva, da se neha divjanje komisarja Čuvala   na   Hrvaškem.    Ministrski redsednik je kaj lepo odgovoril   in idi obsodil Cuvajev režim. Cez par Jnt bo od tega preteklo dva meseca — a Čuvaj div ja na Hrvaškem    na-vzjic   dr.   busteršieevi     interpelaci.fi, k'i SO jo tak rat klerikalni časor«si ko-va\\ v nebesa, Češ. da je dosege 1 dr. ^usteršič ž njo nezaslisan uspeh, bolj kor kdaj preje. Ogrski krogi    trdijo. Ja divja Cnvaj ne navzlic dr. ^»uster-šicevi interpelaciji, ampak ravno zaradi nje naprej.    Cuvajeve^a    komi-^arjata bi bilo že zdavnai konec. to-?a O^ri nocejo zdaj odjenjati, da bi . izgledalo, da so se zbali odgovora. Ka je bil dal naš ministrski predajnik na dr. Šusteršičevo interpelacijo. Hosana velikemu uspehu ir. Šu-<teršičev!h interpelacij!
Utajili bi radi.    Na ustanov-m zborovanju   Katoliske i nije«, se izrazil slovenski   klerikalni posla-: dr. Korošec: »Mi ne vprašan o, uto bi potolkli nasprotnika. glavno e. da ga potolčemo.^ Ta način uspe-*ne    borbe je na to Korošec    stavil ^talim       avstri^kim        kJenkalcem v zgled za posnemanje. Jasno ie. da je hotel Korošec z onimi     besedami *   novedati, da smatra jo slovenski kle-nkalci v borbi  proti    naprednjake m vsa sredstva za do voljena, samo da se doseže končni cilj — popelno uni-Cenje nasprotnikov. Seveda klerikalni poslanec ni povedal nicesar novela, poudarjal je samo staro jezuitsko načelo »Namen posvećuje sredstvo-. Pri tem pa seveda ni pripomnil, da klerikalci uporno taje. da bi bilo ono ijeslo res vodilno načelo jezuitov in z njimi vse klerikalne politike. Zato e spravil s svojo brbljavostjo v nc-alo zadrego »Slovenca , ki se sedaj že teden dni v potu svojega obraza trudi, da bi dokazal, da geslo >Na-Tnen posvečujt   sredstvo« ni princip klerikalne politike. Seveda je ves ta trud brezuspešen, ker je način klerikalne politike dandanes vsemu svetu odprta knjiga- AH so sploh naši klerikalci  kaj  dosegli  s poitenimi     sred-stvi?  Niče^ar, vse samo z go!}uf?Ja-mu sleparstvi, nasilstvi, denuncijaci-i'tnU    obrekovanjem    in    natolce va-^em!     In  ti ljudje se potern    delaio Ijene, ako  se jih krsti   z  imenom <;nke nemorale in korupcije, ter si i>ajo ta riti. da ne stoje na stališču, ia te v borbi proti naprednjakom do-■%ro in dovoljeno vsako ie tako podlo in zavrtijivo   sredstvo!    Kregarjeva /tna, preprosta in neuka ženska   ie -■ ua, kakor je dognala celjska ob-vnava. —   »Ltberalce  goliufati   ni <reh!« Odkod bi naj imela ta nrepro-ženica ta moralni nauk, ako bi v rikalni stranki v resnici ne veljalo ^eio, da je v borbi proti    liberal-cem dovof jeno vse — nož, bodalo in ^trup?! Zato pravimo: Klerikalci naj tvari ne skušajo utajiti tega, kar je znano že vsemu svetu in naj se ne delaio moralne, ko je vendar te no-
torično, da ni večjih propalic pod solncem božjim, kakor so slovenski klerikalci!
-f Revizija trase in postaina komisija železnice Brezice - Novo me-sto. Kot nadafievanje železnice Ou-naj - Aspang - Hartberg - Fehring-Radgona - Ptuj - Rogatec - Brezice se vrši te dni na Dolenjskem revizija trase Brezice - Novo mesto. Komisijo vodi deželnovladni svetnik pl. De-tela. Deželna vlada je zastopana po-leg državne^a tehnika, stavbnt^a svetnika Bloudeka, tuđi se po okrai-nih glavarjih: krskem dr. Mathiasu in novomeškim, vladnim svetnikom baronu Rechbachu. Zastopani sta tuđi železniško in vojno ministrstvo, tržaško ravnateljstvo državnih želez-nic, kot zastopnik kranjskega dtžel-nega odbora stavbni svetnik Sbri-zaj, odpoatanca trgovske in obrtni-ske zbornice deželni poslanec Su-pančič in tajnik dr. \Vindischer ter župani vseh prizadetih občin, zlasti Novega rm * i. zastopanih po županu Ivoznianu         J>upanu Vojski. Komi-
sija je pričela obhod dne \X junija v lirežicah, sia preko Cerkelj, Sv. Križa. Kostanjevicc in Št. Jerneja preko Krke v lielo cerkev. Dalje po levem bregu Krke. po prekrasni dolini in naravnem kazomeru po obljudenih krajih >marješke Toplice, Kronovo, mimo Otočić, St. Petra, pod Trsko goro, Mačkovca, Locne do Novega mesta. Pri nov11'1 -ki novi gimnaziji projektirani \           je bil izločen iz projekta in komisija se je odločila za čez Bučno vas, kjcr se bo ta
..;___   .ca  sklopila   pred   Bršljinom  z
obstoječo     dolenjsko - belokr.injsko žeieznico. Varijanta čez na pol izse-.                          pus^.ive
v. v .-.M in ljudi ob desnem bregu Krke do postajice Kandija - Jmihelj, b^Kloče belokranjske železnice. kjer bi rad ime! šmihelfsko - stopiski župan cea Štembur - Zure veliko postajo, mesto postajališča in s tem ob-Čutno s1 -,_».-» prizadejal ne samo No-\emu >-: u, marveč vsem obeinam. ležečim na levem bregu Krke je pa-dla v vodo. Zasluge za to ima poleg drugih taktorjev gotovo tuđi energični nastop župana prizadetih štirih občin, beloeerkevške Majzeljna. ško-ci>anske Činkoleta, Šmarješke Rodica in šentpetrske Bojanca, ki so se par dni pred komisijo pod vodstvom trgovske in obnniske zbornice svet-riika R'^^'nanna, or' vseh merodaj-nih fi\*-.        h v L         :ni    zavzeli za
progo ob ievem bregu Krke in s tem pre~~?j:?T sa'Tionnšno nakano znane-ga   ^         ur - paše.
—  Školu v album. Z Gorenjske-ga  nam  piše  prijatelj:   Kakor  znano, birmuje  naš  Škot  sedaj  no     Ooreni-skem. in sicer bo trajala ta birma do 24. »unija. Obhodil je že dokai krajev in povsod je našel več ali manj Po-temkinovih    vaši — to je — šolski otroci so mu odgovarjali dokaj   c!o-bro. Seveda, ko bi škof vedel, kake muke so morali ti otroci prestati zadnjih 14 dni, predno so jih posamezni kapianje in župniki navadili to, kar so potem clrdrali škofu, bi pač naš -kor malce drugace gledal po^amez-ne katehete. Le ti možje so porabili vse proste ure, ćele četrtke zadnrh 14 dni, da so otrokom s palico, zapo-rom in grožnjo ubili to v glavo, s či-mur so potem  škofu postreg'i. — In sedaj, ko ?e ±\    *    dše1. se h<.-Jejo re-veži malo odi          i. Do sed »j vemo za štiri žunnike, ki so obljubili,    da ne pridejo letos nič več v sol > pouče-vat veronauk. ker ^e hočejo '»dpočiti. Ako je škofu drago, mu lahk   postrc-žemo z imeni, da bo poučil te vnete župnike. Vaj ie njih dolžnost.
-i- :>Zaria« se huduje zaradi^ vo-litve svetovahtva v Spodnji Šiški. Mi le svetujemo dopisniku, naj preči-ta tozadevne točke občinskega volil-nega reda.
-1- Slovenski socijalni demokrat-je v Ameriki so povabili Etbina Kri-stana, naj priđe v Ameriko predavat. V to svrho nabtrcjo amerikanski slovenski socijalni demokratje fond za pokritje potnih stroškov. Tako poro-ča amerikanski    Narodni Ve^tnik^.
—  Sožalfe bol«arske«a ministra ob smrti peQnika    Antona    AŠkerca. I rednik R. Pustoslemšek je dobi! da-nes iz Sofije to - le brzojavko:  »Moji selubokija  soboleznovanija  po slučaju končinv slavnago slovjenskatro pjev-ca i književnika    Antona    Aškerca, tvorca »Rapsodij    bolgarskega    gu-slarja«, poklon jego prahu! — Mini-str narodnago    prosvješčeniia S. ?. Bobčev.«  V slovenskem prevodu se glasi ta brzojavka tako - le: »Moie globoko sožalje povodom smrti slav-nega slovenskega pesnika in pisate-lia Antona Aškerca, spesnitelja »Rapsodij bolgarskega guslarja«,    poklon njegovemu prahu. — Minister narodne prosvete S. S. B o b č e v.« — Minister Bobčev je bil dober prijatelj Aškerčev. Seznanila sta se leta 1906., ko je S. S. Bobčev, takrat vseučihski profesor, prišel v Ljubljano vabit slovenske književnike in časnikarje na kongres jugoslovanskih književnikov in časnikarjev,   ki se je vršil   sredi meseca avgusta 1906. v Sofiji.
—  Po Aškerc«vl «wtL    Prejcli smo nasleOnK) brzojavko: Slava spo-
minu velikega misleca Aškerca. Njegov duh živi in ostani med nami. — Smartinska narodna društva.
—  Aškerčev   pogreb.   Pogreba pokojnega pesnika se je udeležil kot zastopnik kranjske notarske zbornice njen predsednik    notar    g. Ivan P 1 a n t a n.
—  Najholjse spričevalo, da nara-šča vpliv  »Slovenskega    Doma« po deželi, je naraščanje klerikalne jeze nanj. Na list, od katerega bi jim ne pretila nevarnost, bi se gotovo ne ježili. S tem nam je tuđi jasno zacrtana pot, po kateri nam je hoditi:     v vsako kmečko hišo  »Sloven.  Dom«! S tem homo najtemeljiteje maščevani za vse napade po prižnicah in po ško-fovskih  pastirskih    listih.    Celoletno naročnino v znesku 3 K, pošljite na naslov   »Slovenski     Dom«  — Ljubljana.
—  Vagon premoga — prvi dobi-tek. Na velikanski ljudski veseliji, ki jo prirede narodne dame ljubljanske inokoličanske na čast zaupnikom narodno - napredne stranke dne 7   ju-lija, bo na sporedu tuđi bogat srečo-lov z    najrazličnejsimi   dragocenimi dobitki. (llavni dobitek je vagon nre-moga, kar bo za vsakogar    »v   »iči-gled« hudi zimi, ki nas caka, velike-ga socijalnega pomena, da ga zade-ne in ga odpelje s štirinii nari konj. Drugi dobitki so vredni po deset do sto kron, tako da bo gotovo vsak želei imeti jih po par. To ne ho težkv">, saj jih bo par tisoč.
—  Cvetlice na vcHkanski ljudski veselici za Narodni sklad dne 7. ju lija  bodo eden  glavnih virov dohod-kov, zato bi bilo prav, da bi jih naše požrtvovalne  rodoliubkinje  darovale v ta nanien.   Saj ni treba   opustošiti \ rta, da se le nekaj posije in veselica bo    imela    veliko    lepši    gmotni uspeh.   Prosimo  prav  lepo  prijav  v tem oziru od vseh strani.    Nasloviti iih je na odbor za prireditev veselice za Narodni sklad v Ljubiiani.
—  Poziv zaupnikom po    deželi. Zaupnikom  po  deželi  se    je   poslala pola za nabiranje dobitkov za veselico za Narodni sklad dne 7. julija. Ker se jih precej še ni odzvalo,    kaksne uspehe so dosegli, pozivamo jih, naj to store cim prej. da bo mogoče vse
0  pravem času urediti.    Čas hiti  in nenadoma bo 7. julij tu!    \ se dopise in pošiljatve je nasloviti na odbor za priredhev veselice za Narodni sklad v Ljubljani.
-■ Letošnia velika medna rodna avtornobilna tekma. Jutri v nedcljo oh VS. zjutraj se prične na Dunaju 8 dni trajajoča avtomobilna tekma, katera je vsled velike udeležbe tek-movalcev (100) in i400 kiloincirov dolcre proge vznudila vciikansko zanimanje sportnili krogov. Prvi dan pelje proga čez Semering, Bruck, Turski prelaz, Spital ob Pravi in je tekmovalna Crta tega dneva 4io ki-lometrov dolga (približno ddljava Ljubliana-Dunaj). Prvi dan nreno-čujejo v Spitnlu. drugi dan v Triden-tu, tretji v Toblachu, četrti v Trstu in dospejo v petek 2\. t. m. čez Trst-Koper - Piranu - Buie - Vižinada-Kanfanar - Rovinj - Dinjan - Pula-St. Vincenti - Pazin - Učka gora-Matulje - Trnovo - Slovenska Bistrica   -   Sv. Peter   - Postojno    v
1  ? ibljano,     kjer    tndi     preno^ujefo. K'-aujski    avtomobilni klub.    ki ima celoten   program    glede    stanovanj, garaže in cestnih predpisov že izde-lan. je imel minuli teden sejo. katere so se udeležili    tuđi   odposlanei du-najske sportne komisije in sicer ve-leindustrijec T. Dreher, H. Spanner in generalni    tajnik    K. Fassnlnder. Določilo se je, da vozijo tekmovalci v naše   mesto   po sledečih   uiicah: Tržaška cesta. Rimska cesta, Vaiva-zoriev trg, Vegova ulica.  Kongresni trg mimo Zvezde čez Selen^>urf:ovo ulico, Dunaisko cesto,   Marije Tere-zije cesto v skupno   garažo,   kiuera se nahaja na nekdanjem    dirkalisču v Tivoii.   Tu se postavijo   vsi avto-rnobili po startnih    številkah in ima sportna komisija obstoječa iz s;g. dr. Karl baron Borna, Viljem Tonniesa, inž. R. Hille in Demeter Majdiča vodstvo avtomobilnega parka. Kot prvi bode vozil pokrovitelj alpske  tekme nj.     ces.     vis.  nadvojvoda     Leopold Salvator    s    predsednikom    mejnini grofom   Pallavicinijem.   Predsedstvo kranjskega avtomobilnega kluba, ob-stoječe    iz gg.:    Frid. baron B.irna, Leop.  baron  Liechtenberga  in  vele-industrijalca    V.  Majdiča     r>ode    na posebno  določenem    prostoru  ofici-ialno sprejemal elane cesarske hise. Na dirkalisču bode za ta dan instalirana telefonska    postaja tukajšnjega poštnega urada. V hotelu Union bode ložiral v apartementnih    salonih Njega ces. visokost nadvojvoda Karei Franc Jožef (bodoči    prestolona-slednik) in    nadvojvoda Leo^old    v spremstvu   princa   Lobkowitzx   V hotelu Slon bode ložiral Njega kraljeva visokost princ Elija Parmski s soprogo    nadvojvodinjo  Marijo Ano ,hčerko nadvojvode Friderika), u«?d-vojvoda Jožef Ferdinand   bode sta-noval pri g. Leopold   baronu Liech-
tenbergu. Predsedstvo c kr. avto-rnobilnega kluba mejni grof Pallavi-cini, podpoikovnik Wolf itd. bodo stanovali v hotelu Union, medtem ko bode vodstvo tekme princ Solms, princ Croy, baron Ekonomo. ritmoj-ster pl. Umlauf stanovalo »-adi biiži-ne poštnega urada v hotelu Slon. Vsled naporne vožnje se ne bodo vršile nikake slavnosti in priredi kranjski avtomobilni klub na čast visokim gostom le družabni večer v veliki dvorani hotela Union, ori kate-rem bode svirala vojaška godba. Vstop k temu sestanku bodo imeK le vabljeni ker bodo v veliki dvorani postavljene miže za udelež'jnce tekme in je torej prostor omej^n. Dvorana bode tej prireditvi primemo dekorirana in bode skrbel za okusno opremljenje ces. svetnik I. Mathian. Drugi dan v soboto ob 7. zjutraj od-hajajo tekmovalci po gorenjski cesti čez Kranj, Tržič,    Ljubelj v Gradec.
— Najzgovornejši dokaz o tem, kako se je povsod priljubila Kolimka kavna primes, podajajo nešteti pri-znalni dopisi slovenskih gospodin], ki jih dan za dnevom dobiva Kolin-ska tovarna v Ljubljani. V ten d'>pi-sih slovenske gospodinje hvaiijo iz-vrstno kakovost Kolinske kavne pri-mesi in soglašajo v konstatiranju dtj-stva, da je Kolinska kavna prknes najizvrstnejši kavni pridatek sploh. Soglasno poudarjajo, da se samo s Kolinsko kavno primesjo da napraviti res najboljša kava, ki ima one lastnosti, ki jih od dobre kave zahte-vamo, namreč izvrsten okus, prije-ten vonj in lepo barvo — in to v naj-popolnejši meri. Dajejo pa duška svojemu velikemu zadovoljstvu nad tem, da je ta najizvrstnejši kavni pridatek — pristno domaće bla^o, kar je dokaz, da tuđi naša domaća industrija lepo napreduje in s tujo v vsa-kem oziru lahko konkurira ali jo pa ćelo prekaša. — Mi želimo samo, da bi v kratkem ne bilo nobene slovenske gospodinje več, ki bi ne kupovala izvrstne in pristne domaće Kolinske kavne primesi. To ie narodna dolžnost vsake slovenske gospodinje in obenem v njeno lastno korist.
Vzor naprednjaku v Spodnji Ši-ški g. Josipu Seidlu so danes poslala vsa ljubljanska narodno - napredna politična društva iskrene čestitke k njegovi izvolitvi za župana.
IzvoIItev naprednega župana v Siški. Slava zavednim Siškariem, najiskrenejše čestitke k novemu županu in našemu ustanovniku. — S t e p an s k i »Sokol«.
Novoizvoljeni župan g. Josip Seidl v Spodnji Siški je dobil mnogo brzojavnih in pismenih čestitk, med temi tuđi sledeče: Blagovolite-k izvolitvi za župana sprejeti moje najiskrenejše čestitke. Nadejam se, da bode pod Vašo spretno upravo Spod-nia t^iška v narodnem oziru napredovala. Iv. Hribar. — Ribnica. Iskrene čestitke vsem zavednim vo-lilcem kakor Tebi kot župan. P i r -ker. Krizman. — Ribnica. Iskreno čestita. Ignac Merher, župan. — Litija. Čestitam, ampak ne Tebi, zavednim volilcem, ki so postavili moža na vrhunec, ki pozna in čuti s tištim ubogim slovenskim trenom, ki stoji kot junak na svoji zemlji. In dokler bo stal velikan Triglav, ostal bo na svoji grudi ta junak, kar zapisi v spominsko knjigo Vaše občine. Tomazin. — Litija. Krepki Na zdar! Robavs, Knaflič, Ter-š k a n. — Iskreno čestitke k Vaši izvolitvi. Dr. Fran Novak. — Ob pri-liki izvolitve za župana y Sp. Siški pošilja svojemu ustanovniku bratske čestitke s krepkim Na zdar! Sokol Stepan.ia vas.
Z Vica pri Ljubljani: Marsiko-inu se čudno zdi, da v istem časti, ko se vrsi pri sv. Antonu kršćanski nauk, hodijo igralci katoliškega teatra našemljeni po uiicah krog Dru-štvenega doma. V jeseni jt g. župnik kot občinski odbornik protesti-ral, da bi se občinske seje vršile v Času, ko je v cerkvi služba božja, g. p. Avgustin, zakaj pustite, da se igralci med popoldansko službo božjo nripravljajo za igre? Tuđi mešanih vlog katoliška cerkev ne priznava. Naši patri poznajo gotovo samo »Slovenca«, kajti če Si Čitali tuđi klerikalen znanstveni list ^>Cas«, bi gotovo ne bili tako »podiitni«. »Čas« (VI. zv.) namreč poroča, da so škofje slovenskih dežel sklenili sledece: »Ne moremo odobravati, da bi po naših društvih pri preista-vah, četudi poštenih, mladeaiči in dekleta skupno nastopali.v< Dalje piše v »Času« (letošnjem Z. zv.J dr. Ušeničnik: »Ne uvajati iger z meša-nimi vlogami«. Gospodi očeti franči-škanski, ali spolnujete s s^bjimi dc-bičkanosnimi podjetji »obljubo po-korščine«? Čudne rečf pripoveduje-jo o dogodkih za zidovjem »Društve-nega doma«. Pred nedolgim časom so nekateri govorili ćelo o ljubezen-skih noćnih sprehodih gotovega sladkega gaspuda s še sladkejšo gospodično. S tem člankom smo hoteli pokazati župniku, kje naj skrbi za kršćanstvo.
»Ta kunštni« Korbar. Dobrunj-ski župan Korbar ne slovi po vsej jubljanski okolici samo, da je klerikalen od nog do glave, ampak tuđi da je izredno ~»cunšten«, tako da mu pravijo »ta kunštni« Korbar. Svojo prebrisanost je pokazal zadnji čas s tem, da je dal vodnjak pri soli graditi nekemu človeku, ki nima nobe-nega oblastvenega dovoljenja graditi vodnjake, hoteč s tem seveda pokazati obrtnikom - vodnjakarjem, da zna tuđi kdo drug napraviti tako reč, tuđi če ne plačuje obrtnega davka. Kako dolgo bo Korbar gradil vodnjak s takim »mojstrom«?
Zgodovinski dan. Stara resnica je, da je bila gora Sv. Ahacija pred časom zelo obiskana od Ljubljanča-nov in drugih daljnih izletnikov. Pii-jatelji lepe narave v nedeljo, dne 23. t. m. na Turjaške višave! Kakor znano se pri sv. Ahaciiu nad Turja-kom praznuje spomin slavne kršćanske zmage nad Turki 1. 1593. Cerkev na razglednem vršacu hrani sama na sebi veliko zgodovinske zanimi-vosti. Ko si ogledamo starodavno stavbo, gremo prijatelji izletniki v Turjak v narodno gostilno g. Prajer-ja, da se malo pokrepčamo in odpo-čijemo. Vsak izletnik si ludi lahko med tem ogleda Turjaški grad in Trubarjevo rojstro hišo, ki stoji na • Rasici pol ure od Turjaka. — Izletnik A. P.
Iz Gor. Logatca. Pri volitvi ob-činskega starešinstva v občini Gore-nji Logatec, ki se je vršila dne 12. t. m., bil je za župana zopet izvoljen ondotni nadučitelj g. Leopold Pun-čuh; kot svetovalci pa: Ivan Ribar, posestnik v Gor. Logatcu; Ivan Fer-jančič, posestnik v Gor. Logatcu; Franc Šemrov, posestnik v Gor. vaši; Valentin Leskovc, posestnik v Gor. Logatcu; Ivan Marinko. posestnik na Kalcih; Matevž Rupnik, posestnik v Gor. vaši. Vsi izvoljeni pri-padajo narodno - napredni stranki.
Občinski odbor idrijski ima v to-rek 18. t. m. javno sejo s sledečim sporedom: 1. Odlok deželnega odbora v Ljubljani z dne 24. maja t. 1. v zađe vi iztožitve zneska 8217 K 62 v. 2. Odlok deželnega odbora v Ljubljani z dne 7. t. m. št. 11.766 v zadevi rešitve občinskega proračuna za leto 1912 in 3. Slučajnosti. Občinski odbor idrijski bo torej moral zopet sklepati o občinskem poslopju štev. 509, o katerem je storil že toliko in toliko sklepov, ki so pa vsled Oswaldovih intrig ostali neizvršeni. Kakor vse kaže tuđi letos še ne bo stavba pod streho, dasi že peto leto stoji v nedovršenem stanju in se na-pravlja občutna škoda občini. Javnost je radovedna, kak sklep bo storil občinski odbor in kako stališče zavzamejo klerikalci.
Lončaričeva smodrtišnica na Rakeku. G. Lončarič, deželnega od bora kranjskega prvi in najvecji pro-težiranec pri oddaji deželmh del, je sedaj najbrže tako zelo zaposlen v Beli Krajini z brezprirnernim izsesa-vanjem delavskih moči, da nima časa misliti na to. da je še lani gradil v Cerknici in na Rakeku vodovod; pozabii je že tuđi na tamkajšnji svoj magacin, kjer ima shranjen smod-nik. dinamitne patrone in druge raz-strelilne priprave, ker vedoma gotovo ni tako brezobziren. da bi puščaJ ta nevarni materijal tako neprevid-no shranjen in tako malomarno za-varovan, da ga dobe lahko tud? majhni otroci v roke. Ena nesreća se je vsled tega že pripetila. Deček Ludvik Slokar se je igral s tako di-namitno patrono iz Lončaričevega magacina in jo je pri tem pošteno skupil: patrona se je razstrelila ir inu prav močno osmodila roke in obraz. Imajo pa teh patron še tud* drugi otroci na Rakeku ćele zaloge Zato pozivljamo kompetentne oblasti, da Lončarica, ki je sam pozabiJ na svoj magacin, nanj zopet spom-nijo in ga poduče, da je treba s ta* kimi nevarnimi razstrelilnimi snov--mi ravnati vse previdneje in obzir*-neje kot ravna g. Lončarič.
Slavnostna    otvoritev  ljudske-ga doma na Rakeku.   Ob slavnostni blagoslovitvi  in  otvoritvi    klerlkal-nega Ljudskega doma na Rakeku v nedeljo dne 9. t. m. je igrala prvo ir glavno vlogo z   vseh   strani   došia »Cukulada«. Kvantitativno še preče/ dobro zastopana.   je pa kvalitativne uprizarjala pravo pravcato polomija-do.   Kakor je nekdaj slasno živinče nosilo slavnega Don Ouijota slavne kosti, tako je ta dan na čelu sprevo-da,   ki je štel   43 čveterostopov   i godbo vred, nosila generala Jeločni ka neslavno meso in kosti   mala re* brovita kobilica, po vsem telesu bogato obdarjena s prekljajočimi krizi — znak, da njen gospodar ni zastonJ poslušal   rabeljskih   naukov Kreko-vih,   temveč da se jih je raKo temeljito priučil, da jih prav vneto udej-stvuje tuđi nad ubogim svojim živin-četom. Druga, na Rakeku še nikda* ne prednašana znamenitost se je odigrala pred Ljudskim   domom.   Res nekaj izvanrednega so bile ie litanije same.   G, fajtnoštri in kaplani   s?
Stran 6.                                                                                                            SLOVENSKI   NAROD.                                                                                                           135 Stev,
peli naprej. odgovarjala i>a jim >e ču-karska godba z D. M. v Polju. Kakor da bi smrt oznanjevala, tako zamol-klo so pela medena pihala, iz te lim-zikalične turobnosii pa se je 2oix>t in zopet povzpenjal jedek rogov glas, prav tako kakor bi spocit ćuk klical mlado sovo na veselo ženitovanje. Po odnetih in odpihanih litanijah so nastopili razni poklicani in nepokli-canl, već ali inanj slabi slavnostni govorniki. Jeločntfc je knčal in za-bavljal čez napredno časor>i>je, klical sv. Duha in božjega blagoslova iz nebes ter kakor kak mlad omejcn kaplan po jezuitsko bil beseden boj s samim seboj za nadvlado klerikalizma. Ima sicer dobro voljo ta general Jeločnik, a ravno toliko ima tuđi zmožnosti — premalo. Naj'oes-neje se je ustilo neko nezrelo, mleč-nozobo kaplanče: kakor pijan mešetar v gostilni je vpilo, vpilo tako silno, da se mu je golša na vratu ko svinjski mehur napihovala kar vidno. Stavit je Ljudski dom in pridigar-sko pripovedoval, kake koristi bo prinašal kmetu in detavcu v gospo-darskem oziru. celemu narodu pa v narodnem oziru. Da jih le ni sram. te ljudi, uganjati tako hinavšeino. ko je vendar vsem. ki na svoje oči gle-dajo, le predobro znano, s kakim tonom klerikalne ure bijejo! Zato tuđi za&tonj ves trud. Zavednega delav-stva klerikalizem ne bo dobil nik-dar već v svoje strupene prste. Na neštetih zaledili ie delavstvo sprevi-delo, kje se kar na debelo redi in umetno goji krumirstvo na katoliški podlagi, sprevidelo pa je tuđi. da je vsem največjim ljudskim velepnav-kam /e od pekdai bH in ;e še vcvinn ravno klerikalizem in sicer v last-nem interesu najboljsi zagovornik in zašcitnik. Še manje bodo šli na klerikalne limanice oni Ijudje, ki v res-nici narodno čutijo in to z razumom in s pravim svetim čuvstvom, ne pa kakor kaplani samo s koncem svojega sikajočega jezika, ki z njim za-peljujejo in zastrupliajo nerazsodno ljudstvo. Kdorve.daje po naukih klerikalizma vsako naglašanje narodnosti velik smrten greh. kdor ve. kako ravno v zadnjem času klerikalno ča-sopisje te nauke v razniii variiacijah znova in znova razširja. komur je znana najnovejša parola kranjskega dekana Koblarja: . . „ će tuđi izkr-vavi pri tem naš mučeniški narod. kdor je bral »Siovenčev danek »Evharistični kongres in naša domovina . kdor nadalje ve. da klerikakri v tem smislu ne samo pišejo. tem već da so tuđi vso svojo politiko nape-Ijali strogo in dosledno v to. za naš narod pogubonosno smer, ta se mora, če ima le še iskrico narodnega ću ta v svojem srcu. z gnusom in gnjevom v duši obrntti proć od teh narodnih mlačnežev. proČ od teh narodnih hinavcev in izdajalcev. Kot tretja točka je bila na sporedu javna tetovadba. Pisati o njej podrobno kritiko. se tuđi pri najboljši volji v resnici ne izplača. Tek>vadci so bili sploh le bofj na redko poseja-ni. a še tišti, kar jih je nastopilo. so tetovadili tako neokretno in sirovo (razun dveh izjem). da o kaki ele-scanci ali vsaj srednji dovršenosti, čeprav še toliko spregledamo. niti govora ne more biti. Vse boli sigurno pa je obvladal telovadbo oni mladi Čuk. ki je bil postavljen koncem telovadišča za stražarja. da ne bi kak fante ali mlado dekle prišlo brez-plačno preko plota na veselični prostor. Tako junaško je operiral s svojo bridko sabljo — konjskim bićem, da je radovedna otroćad odnesla rnarsikako krvavo klobaso na licih in na bedrih v spomin poseta v Kre-kovem duhu scivilizirane Cukulade na Rakeku ... Na koncu koncev ne smerno pozabiti bozanskega prizora, ki se je nudil radovednermi občin-stvu takoj ob vsprejemu in pozdravu na kolodvoru, tz trume B*>i?omil in drugih božjih hćera. je stopila pred zbrano Ćuk u lađo v sinje oblačilo oblećena gospodična in je z zvonkim glasom deklamirala pozdrav vsem došhm gostom. Ker pa ima gospodična preveč govorniške sile v sebi, je prav po receptu Ijub-lianskega »prevzvišenega škofa IV>-rtaventure plavaia na lahkih krilih semtenja, s tem pa tuđi prisilila za seboj stoje čo sufler ko z napisanim pozdravom v roki. da je vsa v za-dregi skakala za njo. hoteč se skriti za njen hrbet, kar pa se ji ni ntkdar posrećilo za dolgo časa. Da je pri tem neprostovoijnem baletu vsa na-vzoća Ćukulada pritajeno hihitaia. tega dejstva ji predražestna kraljica onega dneva ne srne šteti v zlo, sai ji ga ceio mi ne štejemo, ki smo se morali sami prav od srca smejati.
FMeverjevalec obeinskega de-■Mjfl v CerknicL Ivanu Ošabnu. prednjemu obćinskemu slugi v Cerk-nici. se je zdela ntegova mesečna plača za sedanje drage čaše pre-majhna. zato si je skušaf na razne nepoitene načine povećati svoje do-hodke. Dasi je dobro vedel. da ne bo mogel vrntti, si je izposojeval denar vtepovsod,   kierkolitnu je kdo kaj
upat. Prav izurjen je bil tuđi v po-neverjevanju: izterjaval je pri raznih strankah prispevke za obeinska čuva ja v gozdu Ravnik in Javornik, pobiral je denarne kazni, ki jih je več posestnikom naložilo okr. glavarstvo v Logatcu radi neudeležbe pri dr-žavnozborskih volitvah. pobral je tuđi več denarnih kazni radi policijskih in drugih prestopkov, a v otu činsko blagajno ni oddal od vse te iztirjane vsote niti vinarja, izgovar-jajoč se, da Ijudje nočejo ničesar plačati. Razun tega si je tuđi pri ži-vinskih listih od strank plaćane pri-stojbine skoraj redno pridržaval za-se, sploh je goljuial, kjerkoli je mogel, kjerkoli se mu je kdo dal. Sled-njič so mu cerkniška tla postala vendar prevroča in 15. maja je izginil neznano kani. Ves poneverleni denar bo morala utrpeti seveda občina, ker prizadete stranke imajo potrdila, da so prispevke in denarne kazni pošteno plaćale, a indirektno zadene škoda vendar tuđi občane same, zato mislimo, da je upravičen dvom, ki ga že dalje časa goje mnogi občani, namreč dvom: je-li bi bite take tako dosledne in tako dolgotraine goliufi-je sploh možne, ako bi se nahaiaia obćinska uprava v bol] zrelih rok ah ?
Dveleten otrok utonil v potoku na Grahov em. \ nedeljo. dne 9. jum-ja je ostala Marija Drobnič z (iraho-vega pri Cerknici sama doma s svojima vnukinjama: štirimesečno dojen-ko in dveletno Jožcfo l>robnič. Mcd-tem, ko je iMarija v kuhinji li ranila dojenko z mlekom, pa je odšla Jožeta neopaženo po rebri do potoka. Ko je stara mati opazila, da k- tt: doma, jo je šla takoj iskat, a na^la jo je žc mrtvo v potoku. Na mestu. kjer je otrok utonil, ni potok niti 40 cm glo-bok.
L mri ie v Lozu distriktni zdrav-nik dr. Moric Neuberger. Pogreb se vrši jutri na pokopališču v Ložu.
Županstvo v Idriji izplačuje za vsaku gla\o uhite strupene kace po I K na račun kranjskega deželnega odbora. lX>slej se je doneslo 36 stru-penih kač, kar je pač veliko, če se vpošteva, da sedanja neugodno vre-me ne vabi posebno te golazni \z skrivališče. Cez vroče poletje se bo število ujetih strupenih kač zdatno pomnožilo, ker jih je v idrijski okolici vse polno. Lovilci kač pa prine-so županstvu tuđi več nestrupenih, kakor belice, belouške in dr. Pri lovu naj bi se pazilo, da se ne pokon-čuje koristnih kač.
Iz Novesa mesta. V sredo zvečer je imel v veliki dvorani Narodnega doma gosp. L. Lotrič predavanje o Macharju. Uvodoma je pripomnil. kaj ga je napotilo k predavanju o ravno tein predmetu, očrtal je na kratko pesnikovo življenje in v jedrnatili be-sedah omenil glavna pesnikova dela in njih vođilne misli. Pokazal nam je pesnikovo mesto v češki literaturi, njegov pomen za češki narod in tuđi za nas Slovence, pesnikovo stališče napram verstvu, prvotnemu kršćanstvu in katoličanstvu. Prav umestno je bilo. da je predavatelj krenil na to polje in poslušalce peljal mimo slike prvotnega katoličanstva, mimo njegove karikature, katoliškega kler;Ka-lizma, premeril razvoj cerkve in o-stal pri današnjih klerikalcih. nc^vo-dobnih farizejih. ki so iim vsi veiiki duhovi, ki so se v svojih idejah naj-bofj pribKžali Nazarečanu. najb ijsi trn v peti. kakor bi jim bil Krist, če bi nastopil v sedanjih časih. kar je dobro in lepo opisal pesnik Machar v svoji *Citanki<. F^edavatclj je prevel nekaj mest iz originala, pri čemer ga je prekinil vladni zastopnik. nakar je končal svoje zanimivo predavanje s trikratnirn Slava - klicem na pesni-ka Antona Aškerca, moža, ki je med Slovenci po duhu Machariu nafbližji in ki je isti dan legel v hladno zemljo. Z veseljem in odobravanjem so spre-jeli poslušalci predavatelievo obljubo, da hoće v kratkem nadaljevati o priče^em predmetu.
Požar. V sredo popoldne je začelo goreti v mestnem gozdu pri Preči-ni. Bila »c nevarnost. da se razširi požar po celeni smrckovem gozdu. — Ravno o pravem času je prihitela na lice mesta po/.arna bratnba iz Nove-ga mesta in pogasila požar. Zgorelo K* precej čresla. last gosp. Mine Mramor ja iz Novega mesta in okrog 50, že obtesanih 15 do 20 m dolgih smre-kovih debel. Kako je nastal požar, se dosedaj še ne ve. Najbrže ie kdo v gozdu kuril in pozabil plamen poRa-siti. Neka žena, ki so jo dobili v gozdu. je pripovedovala. da je videla mlađega človeka, ki je klel. da bo 7ažgal, ker je bil po nedolžnem zaprt v novomeški ječi. rjrihodnjost bo dognala, koliko je resnice na tem.
Utooil ie v Krki tik kopališča v Novem mestu 161etni Anton Konorc, učenec IV. gimnazijskega razreda, sin posestnika in gostilnićarja iz I)o-brnič. V sredo popoldne se je šel kopat s svoji mi tovariši. Ker ni znal dobro plavati, je omagal in se začel topiti. Potapljajočemu ie priplaval na pomoć I8letni sedmošolec lerin, ki ga pa ni mogel resiti na suho. Ko ga
ie dvignil s pomočjo sedmošolca Zaj-ca v čoln, je bilo že prepozno.
Svoji hćeri ie lobanjo prebil. Mi-
ha Kovačič iz čužne vaši pri Košta-njevici je dobro vedel, da hodi za njegovo ISletno hčerko Marto posestni-kov sin Jože Seiko iz Ćužne vaši, pa mu to ni bilo prav in je večkrat sva-ril hčer pred Selkom. Vendar pa je pil dne 25. maja dlje časa ž njim v gostilni in ga je potein, ko je bil nekoliko zidane volje, še povabil k sebi na donu Kdo se je raje odzval temu povabilu nego Seiko, ki pa se je kaj hitro poslovil od Kovačiča in navidez odšel, skrivaj pa hitro bmuknil v vežo in se skril v temen kotiček, kjer je čakal, da sta zadremala zakonska Kovačič. Potem se je po tihem splazil k Marti Kovačič, ki ga je že priča-kovala, Seiko pa ga je rnenda vendar malo preveč pil, kajti bil je nerođen in je zaronotal pri vstopu v sobo. — Kovačič se je zbudil, vzel pečno grebljo in hitel v hčerino sobo, kjer je zalotil Jožeta Seiko. Temu sicer ni storil nič, toda hčer je oplazil z dr-žajem greblje s tako moejo po glavi, da se je toporišče prelomilo in da je prebil hčeri lobanjo. Potem pa jo je / zlomljenim topv)rišjem še pretepal po životu. Seiko se je med tem kaj-pada zniuzal iz sobe. Ker je Kovačič sam bil v prvi vrsti kriv tega nočne-ga obiska pri hčeri, ker je sam pri-peijal Selka v nišo, je pač prehudo kaznoval hčer. To se mu bo nemara na pristojnem, za Kovačiča zelo ne-prijetnem mesiu še povedalo in si bo Kovačič najbrže zapomnil. kdaj je sel preganjat z grebljo častilca svoje hčere.
Uni se ji ie omračit. Dne 7. junija se je obesila v svoji podstr^šni sobi 43!etna Anu Cižmek, gospa sodnega oficijala v Novem mestu. Imela je v življenju 13 otrok, od katerih jih pa /ivi le še petero in ud katerih nai-mlajša — Lea — je komaj 14 dni stara. Revici se je bilo, kakor smo zdaj izvedeli. že preje enkrat zmeša-lo in se je hotela zastrupiti z neko ki-slino, pa so jo še resili in oddali v blaznico. odkoder je kmalu prišla zbolišana   domov.
Oče do smrti pritisnil svojega oiroka. Na žagi Franceta Seidla v Novem mestu je zaposlen kot žagar France Glavić iz Bršljina. kamor ima od žage več nego četrt ure hoda. Zato mu nosi opoldne kosilo njegova žena. Terezija Glavić, na žago. Tuđi dne 3. junija mu je prinesla že proti drugi nri popoldne kosilo. S seboj je bila pripeljala tuđi svojega, poldrugo leto starega sinčka Franceta. ki je vesel skakal po žagi okoli in skočil v neopaženem trenotku v spodnie prostore žaj^e. Po kosilu je otrokov oče odstranil z žaginega vozička eno de-sko in hitro potegnil voziček nazaj, da bi začel z nova žagati. Z vožič-kom pa je zadcl svojega sinčka s tako močjo v prsi. da se je otrok takoj onesvestil in so ga morali brez odla-šanja oddati v bolnišnico. kjer je še tišti dan umri. Sodno raztelesenje je haje dognalo, da je otrok izkrvavel, ker so itiu počila pljuča.
Malopridcn sin. Joze Kastelic, sin posestnice pri gorenjem Kovaču v Žabii vaši pri Novem mestu, je star koma i 19 let. pa je žc velik pijanček in slab sin. Kot voznik se je navadil popivanja, preklinjanja in drugih sirovosti, s katerimi tuđi svoji lastni materi ni prizanašal, ker je vedel, da ie vdova in da se mu torej očeta ni treba batt Dasi si je pridržaval od voženj večje zneske in dasi je dobil kot voznik tuđi sicer pijace dovolj, ie vendar vedno zahteval od matere denarja, tobaka, piva. vina, mesa in druge boljše reci. Enkrat je razbil kar 10 šip v oknih, ker mu mati ni hotela dati zahtevanega denarja. Dne X junija je z vso silo hotel imeti piva, ki mu ga pa mati ni hotela dati. ker je zaslužek slab in ima skrbeti še za devet drugih otrok. Zlobni sin pa je vzef kramp in s silo vlomil v klet ter vzel piva in klobas. Cez štiri dni je še! zopet kar siloma v klet. ki se še od prejšnje poškodbe ni dala zakle-i>ati in je zopet vzel pivo in kloba-se. Tedaj je šla mati z burkljami nad njega Jože Kastelic pa je vzel materi burkljc iz rok in jo ž njimi pretepel ter ji grozil. Morala je iti po orožni-ke, ki so malopridnega sina zaprli. Pa še orožnikom se je zoperstavljal. No, ta jo bo še daleč privozil.
Tat, ki je strasten kadilec. Med 16. in 17. majem je vlomil nekdo skozi okno v gostilno Franceta Ko-lenca v Mokronogu. Pobral ie iz omare v gostilniški sobi nekaj drobiža in mnogo športnih cigaret. Iz gostil-niške sobe se je splazil v prodajalno, kjer je pobral za kakih 20 K denarja, žepno uro in mnogo damskih cigaret. Ker si je povsod priskrbel cigarete, se sklepa, da mora biti strasten kadilec. Ljudie so videli tište dni ho-diti tam okoli nekega okoli 60 let sta-rega postopača. Za storilcem še ni-majo nobenega sledu.
Huda ženska je Frančiška Ka-stelič, že čez 50 let stara vžitkarica na Pristavi. Dne M. maja t. 1. je šla namreč ta huda vdova domov in je srečaia trinajstletno Marijo Golobo-vo, ki služi pri Janezu Cimermanči-
ču za pestunio, in jo Je stavila na odgovor, kaj da je Golobovo pri Cimer-mančiču govorila, o njej. Pri tej pri-liki je ženska dekleta hudo osuvala z obuto nogo in sklofutala. Vzrok pa je bila menda le zavist, ker je Kastelic preie služila pri Cimermanciču za pestunjo, potem pa jo je Marija Golo-bova izpodrinila.
Razloček med zapravijivcem in stedljivcem. Pri zapravljivcu rastejo potrebe in izdatki hitreje nego do-hodki, pri štedjivcu je pa obratno: njemu rastejo dohođki hitreje, izdatki pa počasneje. Tega razločka pa še nekateri deželni dostojanstveniki ne poznajo.
Iz Zirovnice. Pred nekaj leti sta dva gosp. inženirja od državne želez-nice na postajališču Žirovnica obljubila vpričo bivšega gosp. župana Kr-žišnika in obeinskega svetovalca g. Čopa, da se bodo napravile nove rampe pred predorom v Žirovnici in sicer rampe z omrežjem, ker je župan pojasnil, da je že več ovac povozil vlak, ker so rampe brez omrežja- Dalje sta predlagala župan in gosp. Cop še, da naj se tuđi napravi gosta ogra-ja na obeh straneh železnice proti predoru. Gg. inženirja sta zaukazala železniškemu mojstru, da nai to v kratkem izvrši. Ali žalibog, to se ni zgodilo; še danes so rampe brez; omrežja in vsled tega se godi tukaj-šnjemu ljudstvu krivica. Lansko leto novembra meseca je povozil vlak pri onienjenih rampah kravo gostilničar-ke M. Cop iz Zirovnice. Zgodilo se je to. ker je bila rampa od Most proti Žirovnici na višjem stebru nasajena i H' ni pravilno zapirala. \sled česar ju pa krava lahko šla skozi rampo; rampa na drugi strani pa je bila na nižjem stebru nasajena. vsled tega pa krava ni mogla priti skozi in je torej bila vsled nepravilnih ramp povezena. Par dni po tem dogodku je prišlo skozi imenovano rampo šest krav posestnika Matevža Svetine in bi se bila ravno taka nesreća zgodila, ko bi ne bil železniški čuvaj pravo-časno zapazil pretečo nezgodo in od-pr! drugo rampo, da je mogla živina iti naprej. M. Cop pa ie za imenovano kravo tožila državno železnico za od-skodnino. Pri obravnavi dne 10. t. m. v Ljubljani se je državna železnica zagovarjala, da jo radi povožene krave ne zadene nobena krivda, češ, da je v šega tega kriv pastir. Ta ne more na noben način biti kriv: ali mar misli državna železnica, da bode pastir vsako kravo posebej na vrvici skozi rampe gonil? Na ta način bi morala imeti vas Zirovnica čez 70 pa-stirjev, da bi se na omenjenem kraju ognili kake nesreće. Po izjavah več posestnikov ie očitno, da je povože-nja krave kriva železnica radi ne-nravilnih ramp. Zato svetujemo državni železnici. naj povezeno kravo M. Ćop plača. Dalje je pa še omeniti, naj državna železnica kakib 20 kora-kov zgoraj omenjenih ramp. kjer je dosti visokega sveta na obe strani železniškega tira. napravi most čez železnico, mesto omenjenih ramp. potem se ne bo zgodila nobena nesre-
Elektroradiograf »Ideal«. S pored za soboto 15., nedeljo lb. in po-nedeljek 17. junija 1912: 1. Jahalne vaje kavkaskih čet. (Naraven po-snetek.) 2. Mirko in skopa teta. (Ve-lekomično. Igra 61etni Abelard.) 3. Zračni kolesarji. (Krasen varietetni fihn.) 4. Skrivnost razvalin. (Dramatična življenska slika.) — Samo popoldne. 5. Amor na preži. (Krasna, kolorirana veseloigra.) — Samo zve-čer. 6. Na trnjevih potih. (Nravna drama v dveh delih. Prvomočni umetniki. Izdala je film nemška mu-toskopska in biografska družba v Berlinu. Dolgost filma 900 metrov. Predvaianje 3/4 ure.) — Samo zve-čer. 7. Moric in njegova slika. (Vele-komična učinkovitost. Igra Prince.) Zadnja v-ečerna predstava ob 9. uri na vrtu s popolnim sporedom. Predstava na vrtu traja skoraj 2 uri. Pozor! Drug teden se igra pri vsakem vremenu na vrtu, ker je večina prostora za gledalce prekrita s plahta-ini. — Vsak petek specialen večer z izbranim sporedom.
Zdravstveno stanje ljubljanske občine. Od 2. do 8. t. m. je bilo 25 novorojeneev, 2 mrtvorojenca. Umrlo jih je 20, med temi za jetiko 5, vsled mrtvouda 1, za različnimi bo-leznimi 14. Za infekcioznimi bolezni-mi so obobeli in sicer za škrlatico 1, za mumpsom 1.
Nesreća na železniški progi. Snoči ob ll4 10. je povozil dolenjski vlak pri mostu čez Poljsko cesto 1880. v Negastrnu rojenega samske-ga dninarja Jakoba Jerino ter mu pri kolenu odtrgal levo nogo in tuđi znotraj čuti hude bolečine. Prvo po-moč mu je dal asistenčni zdravnik tukajšnje?:a sanitetnega oddelka g. dr. Viktor Breskvrar, na to so ga pa z rešilnim vozom prepeljali v dežel-no bolnišnico. Jerin je pred kratkem prišel iz Trsta ter se udinjal za kosca pri posestniku »Martinu« na Viču. Ker je pa včeraj deževalo, ni delal, marveč je šel na Martinovo cesto, kjer je po raznih gostilnah pil vino, pivo in žganje ter pri tem   zapravil
kakih 10 K, kar ga je tako zmesalo, I da ni prav nič vedel kam gre. Odšel I je bržkone po Bohoričevi ulici inPolj, I ski cesti, kjer je zablodil na železnk I ški tir in se ponesrečil.                        I
Sin ubil očeta.    V Dravljah pri I Šiški se je danes zgodila krvava ža~ I loigra. 211etni Martin Sirnik je ubjl I svojega očeta.   Oče, znan dobrovolj, I ček, je bil nekaj pijan.    Med njim in I med sinom Martinom, ki je baje pre- I cei sirov in je pred 14. dnevi tuđi svr> I ji materi hudo grozil, je nastal pre- I pir. Sin je očeta dvakrat z gnojnimi 1 vilami udaril po glavi tako hudo, da je mož takoj umri. Ubijalec se je baje v spremstvu prejšnjega zgornješišen-skega župana Galleta sam zglasil pri orožnikih. Sirnikova hiša v Dravljah, po domaće se pravi »pri Požarju*, je znana klerikalna hiša in bo še prilika, razmišljati     o    dobrodejnem    vplivu klerikalne vzgoje in klerikalne    morale.
Deklica    pobegnila.     Pred    par dnevi je iz Vica    pobegnila    lOletna varovanka Antonija   Zidarjeva,    rodom iz Ljubljane. Deklica ie    bosa, l gojoglava in brez predpasnika.
Našla je šolska učenka Milena Onezdova zlat prstan z zelenim kamnom.                                            :
Promenadni koncert »Slovenske Filharmonije« se vrši ob ugodnem vremenu jutri od 5. do 6. ure popoldne pod gradom >>Tivoli«.
Zrakoplovni polet v Ljubljani.
Vsa večja mesta v Avstriji so že imela priliko, da viđijo zrakoplovne vzlete- Edino Ljubljana je ostala v tem oziru zapostavljena, pač zaradi tega, ker se je v njenem prebival-stvu kazalo premalo zanimanja za zrakoplovstvo.
Jutri pa priđe končno tuđi Ljubljana na svoj račun: na vojaškem vežbališču se jutri dvigne v zrak pri-znani aviatik Žani V i d m a r, ki ie prvi smelo preletel Tržaški zaliv ter že neštetokrat dokazal svojo frapira-jočo umetnost v Trstu, Zadru, Splitu in drugodi.
In nikier mu ni odpovedala letalna umetnost, povsodi se je kakor sokol dvignil v ozračje, povsodi je kakor gospodar obvladal zračni element.
Njegov prvi letalni poskus v Ljubljani, ki ga je izvršil pretekli če-trtek. dokazuje, da bo tuđi njegov ju-trišnji vzlet izpadel tako sijajno, kakor vsi njegovi prejŠnji.
Vidmar se bo dvignil trikrat v zrak. Pri prvem vzletu bo preletel Ljubljansko polje — polet nad me-stom samim mu je prepovedala policija.
S tem poletom hoče dokazati vztrainost svojega aparata.
Pri drugem vzletu se dvigne na-ravnost v visino, pri čemer bo skušal doseći najvišjo visočino — par tisoč metrov.
Pri tretjem poletu se bo z viso-čine spustii naravnost na tla na vojaškem vežbališču. Seveda vse te produkcije bo mogel izvršiti samo, ako bo ozračje mirno, če ne bo pre-velikega vetra.
Najzanimivejše pri vseh pro-dukcijah je brez dvoma zalet in spu-sčanje na tla.
Vse to se more videti samo od blizu, zato priporocamo občinstvu, naj se pravočasno preskrbi z vstopni-čami, da bo moglo z neposredne blizine opazovati diven zalet in končno padanje zrakoplova na tla.
Vstopnice se dobivajo v Šešar-kovi trafiki v Šelenburgovi uiki, v kavarnah pri »Slonu«, v »Evropi« in v »Narodni kavarni«, jutri popoldne pa pri blagajni.
Vstopnica za prvi prostor stane 4 K, za drugi prostor 1 K 50 vin., za tretji prostor pa 40 vin. Naj bi ne bil nihče tako umazan, da bi botel drago produkcijo gledat brezplačno.
2ani Vidmar je mlad, suh mlade-nic, star 20 let. Njegova rodbina je iz Nabrežine, on pa je rojen v Trstu-Zrakoplovstva se je učil v Milanu. S svojimi vzleti si je pridobil že častno ime med svetovnimi aviatiki.
Pri zrakoplovni tekmi v Dunaj-skem Novem mestu je dobil nagrado 2000 K, za polet iz Trsta v Bcnetke in nazaj pa nagrado tržaškega mesta v znesku 3000 K.
Narodna obramba.
Vsem Ciril Metodovim podmž-nlcam    in    družbenira    prijateljem!
Družba sv. Cirila in Metoda je šesta-vila ravnokar bilanco za leto 1911. Družbenih dohodkov je bilo brez vo-lil in prehodnih zneskov leta 1911 179.973 K 85 v, leta 1910 225.865 K 59 v, družbeni dohodki zmanjšali so se torej za 45.891 K 74 v. Družbeni stroški naraščajo od dne do dne, pri-spevki pa se zmanjšujejo, kajti skoraj vsaki mesec pokaže se zdaten primanjkljaj. Družbeno vodstvo prosi vse podružnice, da vse do seda] nabrane in neposlane zoeske, bodisi
135 ste*.                                                                                           SLOVENSKI   NAROD.                                                                                              Stran 7.
■ jnarine, darove, prispevke iz nabi-JJnikov   itd.   dopošljejo   vodstveni Rfcgajni. Tuđi prijatelji družbe naj se B-Tomnijo naše šoske družbe, ter naj
■     .ojih močeh doposljejo kak dar. I       /nesek bode dobro   došel.   — I      vo družbe sv. Cirila in Metoda I      bijani. dne 10. junija 1912.
Društvena naznanila.
Radogojevim« članom je razpo-blagajnik  poštne   položnice,     da a^ajo zaostalo članarino za  pre-ieto in pa za prejšnja leta. Vsak ma na položnici zapisano števi-zaostanka na članarini. Z ozirom j to, da je »Radogojeva«    blagajna ,. ^ro čisto prazna in bo mogoče podati v pri! ,>Jnjem solskem letu veno dosedanjih podpiraneev, se »Ra-:  ovi«  člani vljudno prostio,    da _ mpreje vplačajo zaostalo   čla-irino in pridobijo še novih članov, r poskrbe za večja darila  >Rado-^ju«. Dijaštvo, ki je samo interesira-^ na blagajniškem stanju »Radogo-a . se pa opozarja. da brez pridne-i raMranja daril,   ne bo podpor v -InoUnicm šolskem letu.
Veliko kresno veselico v Hribar-
ćvetn gaju bo jutri  vsakvlo obiskal,
: ima le kaj smisla za pravo nepri-
fjeno zabavo v lepi naravi. O vese-
:f sami in o pripravan za njo smo že
>aii.    danes    hoćemo le še enkrat
ozoriti p. n. občinstvo. da je vse to,
ir se je govorilo in pisalo, resnično.
letošnja priredftev ne bo prav nic
stajala za prejšnjimi.    nasprotno,
•os se bo vse vršilo pod pomnože-
~ programom.   Sai letos   nastopi
- v>rativno mj .                     ... . -
^lavec« in v poznem mraku se bo
žiiral umetalni ogenj,   da bo Hri-
arjev gaj kar izpremenjen v čarob-
em sijam. Izza kulis smo ćelo Izve-
e!i. da ie med dobitki kar poln voz
*emoga.   tako da lahko   marsikđo
iruži koristno z zabavnim.    Polcg
resra. je gotovo dolžr.jst vsakega
eđnega Slovenca,   da podpre s
tim prihodom marljivo    ^Oospo-
'sko in prosvetno napredno   dru-
vi za Krakovo in Trnovo«, ki pri-
.Ji to priznano lepo veselico. Torej
rri gotovo vsi v H ribane v gai,    če
•■> -e lepo vreme!
K petdesetletnici »Društva zdrav-:Kov na    Kranjskem.«     Predsednik
ustva zdravnikov na Kraniskein
".  Pemeter vit. Bleiweis - Trsteni-
je dobil potom    mestnega magi-
*:?ta ohvestifo. da je vsled najvi<ie-
^ povelja m glasom odloka gospoda
. kt. minUtra notraniih zadev z dne
-'. junija t. L št. 5414 M. 1. za izraze
danosti, sporoeene brzojavnim   po-
mi s SOletnice »Društva zđranikov
a Kraniskem-   vsem    udeležencem
aznaniti Najvišjo zahvalo.
^portni program S. F. K. »Iliri-
y~ za mesec julij. Prvo moštvo bode
rralo dne 16. iulija revanehe - tekmo
prvim   rnoštvom   I. Klagenfurtcr
u^sball - Atletiksportkiubom;    dne
i julija v Zagrebu revanehe - tekmo
zagrebsko >Conkordio ■■- in koncem
•eseca. ako se bodo pogajania ugod-
0  dovršila z graškim Sturmorn, ki
1  do sedai za Orazer    Atfetiksport-luhom najboijše moštvo. Začetkom ic^eca marca pa revanehe - tekma
hrvaškim akademskim športklu-om.
Razne stvari.
*  Zrakoplovi za avstrijsko    ar-
ado. Neues Tagblatt<-. poroča, da s avstrijska vojaška uprava pred ar dnevi naroćila štirinajst zrako-iovov. Naročili so samo Etrichove troje in sicer v tuzemski tovarni.
*  Žico ie hotel ukrasti. Iz Prage oročajo: Blizu Pardubic je hotel ne-i delavec z imenom Fran  Matejka krasti žico od električne napcijave.
^iezal je po vrvi, da odreže žico, n tem ga >e ubil električni tok r-000 •^itov.
*  Zaroka v vladarski rodbini. Iz vova poroćajo: Kakor se govori, se
v kratkem vršila zaroka nadvoj-dinje  iMatilde,  hčere    nadvojvode
rla  Štefana,  s   knezom  Czartory-
m, ki biva v Poznanju.
* Pariški apašL Iz Pariza poroča-: Predvčeraišnjim popoldne so y kem gozdiču blizu Pariza napadli
e zlikovci nekega potnika.ga pobi-
na tla ter ga popolnoma oropali. —
vtčer se je zavedel ter šel proti Pa-
/u. Ko je vstopil na postati Bouliov
^ Tours v vlak, je zagledal one tri
lože, ki so ga napadli. Ko so ga ti
:th*. so začeli streljati na njega.
. ino ranjen se je zgrudil Potnikov
ie polastila velika panika. To so parji porabili ter pobegnili.
Telefonska in brzojavna poročila.
'rok zakasnitve jutranjih duna}skih vlakov.
Slov. Bistrica, 15. Junfja. Na po-f^ii je skočil s tira danes po noći ob -■ tovorni vlak šc Itd ter   ^astavil 1
oba tira. 5 voz je popolnoma razbi-tih. Ob 6. zjutrai ie bil promet zopet normalen.
Izpred upravnoga sodiiča.
Dunajv 15. juna. Upravno sodišče je razveljavilo izvolitev 53 članov ob-Činskega odbora v Lvovu. Pti nado-mestnih volitvah namreć se voli v Lvovu le polovica članov občinskega sveta. Te volitve so se vršile lansko leto meseca februarja. Opozicija je vlo-žila proti tem volitvam protest, ter dokazala da so se vršile pri skrutiniju sleparije in da 5000 upravičencev ni dobilo glasovnic in legitimacij. Namest-nik je zahteval, da se proglase te volitve za neveljavne in danes je upravno sodisče ugodilo. Razpisane bodo nove volitve.
Odseki.
Dunaj, 15. junija. Danes končata brambni odsek in proračunski odsek razpravo o brambnem zakonu ozir. proračunskom provizoriju.
Požar v Gradežu.
Gradež, 15. junija. Vceraj popoldne je pogorela v Gradežu velika trgovina bratov Markezani. Kako je nastal ogenj, ni znano. Škoda na blagu znaša čez 10.000 kron. Ogcnj se je tako hitro razširil, da so rodbino Markezanijevo in uslužbence, skupaj 40, le z najvećjo težavo resili.
SrečnI padec.
Ounajsko Novomesto, 15. junija. Francoski zrakoplovec Maudeli je pa-dcl z zrakoplovom iz visine 1200 m. Stroj se je popolnoma razbil; sam pa je ostal skoro popomoma nepoško-dovan.
Ogrska magnatska zbornica. Budtmaesta, 15. junija. Seja o^rske niagnatske zbornice je bila danes ob četrt na 12. uri ob velikem zanimanju otvorjena. Okrog parlamenta je polno policije, tuđi v parlamentu satnem so bili navzoči redarji, ki so se morali na zahtevo članov magnatske zbornice odstraniti. Na galerijah je navzočih mnogo poslancev. Ob 10. so začeli pri-hajati vozovi s škofi, ki so imeli v parlamentu svoje posvetovanje.
Ruski  anarhist prijet na  Reki.
Reka, 15. junija. Tu so prijeli nekega neznanca, ki se je izdajal za mehanika Masjaka iz Rusije in je po-kazal tuđi rx>tne listine, glaseče se na to ime. Ko so mu pa zagrozili, da se bodo prepričali o istinitosti njegovih navedb, je ta izjavil, da se piše Aron Cir in da je doma iz Bajle na Ruskem. Pri preiskavi njegove prtljage so našli ruska pisma od raznih anarhistićnih zvez in laske liste, v katerih je bilo podrobno poročilo o atentatu na laške-ga kralja. Policija je mnenja, da je zasegla nevarnega ruskega   anarhista.
Po atentatu   na   kraljevskega ko mi-sarja.
Zagreb, 15. junija. Iz preiskoval-nega zapora je bilo izpuščenih 22 di-jakov, vendar pa \r5i ti ostanejo še nadalje pod redarstvenim nadzorstvom. V zaporu je še okrog 120 diiakov. \ Včeraj so pripeljali semkaj 20 gimna- S zijcev, ki so jih areiirali v Karlovcu, Koprivnici in Krapini. Kaki nevarni wzarotniki" so to, se bo sprevidelo, ako povemo, da obstoji v Krapini samo nižja gimnazija sšti-rimi razredi. Arctacije med sred-nješolci se vrše zategadclf, ker ;«? baje policija dobila v roke neki re\ lucio-narni statut, ki so ga izdelali ^^cdnje-sold.
Aretacije v Dalmaciji.
Spljet \Tt. junija. Sodiščc je izvršilo hišne preiskave pri raznih tukaj stanujočih visokošolcih in pri ćeli vrsti gimnazijcev. Mnogo dijakov je bilo areti ranih.
Dubrovnik 15. junija. Več dijakov je bilo tu aretiranih. Kasneje je orožništvo izvršilo hišno preiskavo na stanovanju ten aretovancev. Za pri i so tuđi nekaj mešcanov.
Zader, 15. junija. Državna policija je izvršila hišno preiskavo pri raznih tukajšnjiii hrvatskih akademikih in srednješokrih ter zaplenila razne knjige, časopise in njihovo privatno korespondenco, Hišna preiskava je bila tuđi pri nekem 161etnemu de-kletu, ki obiskuje VI. razred realne gimnazije. V zaporu so obdržali uči-teljišćnika Curina in abitunjenta Fili-povića.
Zader, 15. junija. Namestnika ^rofa Attemsa spremljata neprestano dva detektiva, Vcerai in predvčeraj-šnjini je bila v namestniški palači konferenca, ki je trajala čez polnoč. Ideležili so se je grof Attems in višji narnestniški uradniki.
„Veleizdajniški" proces v Bosni? Sarajevo, 15. junija. List „Narod" piše; »Iz krogov, ki stoje blizu vladi, srno izvedeli, da se je neka oseba a la Nastić ponudila policijski oblasti, da dokaže revolucionarno stremljenje „Narodne odbrane" v Belgradu in stike nekaterih bosanskih politikov s ? to organizacijo. Iz istega vira smo tuđi izvedeli, da se po zvorniškem okraju potepajo agenti provokaterji, ki nudijo baje v imenu Srbije OTOŽje kmetskemu    prebivalstvu.    Razcn tega
krožijo  po mestu govorice, da je ie
sestavljena lista „veleizdajalcev". Ako vse to uvažujerno, mislimo, da lahko upravičeno zaključujemo, da se pripravlja v Bosni neka afera „en groš". Ako se vse to dogodi, dvomimo, da bi se naš svet dal ostrašiti od takih sleparij*.
Smodnišnica ali Čuvaj.
Zemun, 15. junija. V minoli noči so aretirali tu srbskega dijaka Miletića, ker je na sumu, da je v zvezi z aten-* tatom na kraljevega komisarja Cuvaja ali pa v zvezi z atentatom na zemun-sko smodnišnico.
Pater Maćoh se je zastrupil.
Varšava, 15. junija. Pater Mačoh se je včeraj zastrupil v svoji čelici ter je bil na mestu mrtev.
Mm.   Curie.
Varšava,  15. junija.  Poljska uče-njakinja Mm.   Curie se preseli v Var-šavo ter prevzame vodstvo laboratorija za pridobivanje  radija. Roparji.
Varšava, 15. junija. V blizini Lodza je napadlo 5 roparjev električni voz, ustrelili so dva potnika, druge oropali, ter nato brez sledu izginili.
Car in nemški cesar.
Petrograd, 15. junija. # Državni tajnik Kiderlen-Wachter bo v spremstvu nemškega cesarja, ko se ta sestane s carjem in ruskim zunanjim ministrom Sassonovom v drugi polovici meseca avgusta.
Francoska vnanja politika.
Pariz 15. junija. Zbornica je spre-jela budget vnanjega ministra. V tq-zadevno debato je posegel tuđi mini-strski predsednik Poincare, ki je ozna čil razmerje Francije proti drugim državam kot izborno.
Glede italijansko turske vojne bode ostala Francija strogo neutralna. Razmerje z Italijo, ki se je za časa dogodkov s parnikoma „Ntanuba" in „Carthage" nekoliko pooštrilo, je po-vsem zopet zadovoljivo. Tuđi razmerje s Spanijo se je poboljšalo. Tuđi med Francijo in Nernčijo vlada sedaj še sporazum. Glede marokanskega vpra-šanja bode resila ugodno vsa preporna in težavna vprašanja posebna konfe-renca. Zveza z Rusijo in prijateljstvo z Anglijo zagotavlja ohranitev miru. Ministrski predsednik je končal svoj govor s pomembnimi besedamt: Iskali bodo zveze z nami na podlagi naše moči. Govor ministrskega predsednika je sprejeja zbornica z velikim navdu-šenj em.
Stavke.  — Nevarna grožnja.
Pariz 15. junija. Generalni tajnik vpisanih pomorščakov Rivelli je izdal na skupine pomorščakov v vseh pri-staniščih sledeči poziv: Če ministrstvo dovoli, da se vkrcajo na poštni parnik ,,Provence" mornarji vojne mornarice, potem bodite pripravljeni, da se na vsak način zabrani, da bi parnik z mornarji vojne mornarice odplul.
London  15. junija. Stavka prista-I niskih   in   transportnih delavcev se je, I kakor poročajo nekateri londonski viri i ponesrečila.   Skoro v vseh pristanišnih so   pričeli   delavci   z delom,   dasi   še nišo vsprejeli dela vsi delavci.
Prijeti  portugalski rojalisti.
Bruselj, 15. junija. V Zerlerugu so ustavili parnik na katerem so bili portugalski rojalisti. Na parniku so našli tuđi mnogo streliva.
Napaden ministrski   pradsednik.
London, 15. junija. Ko je obiskal ministrski predsednik Asquith kraljevo palačo, da čestita kralju h godu, ga je napadia neka sufragetka, ter mu hotela odtrgati naramne našitke. Sufra-getko so aretirali.
Volitev predsednika Zedinjenih držav.
New York, 15. junija. Pri seji narodnega sveta je prišlo danes do rokoborne. Na vlak v katerem se je peljal predsednik Roosewelt z ženo v Cikado le bil izvršen atentat. Lokomotiva je skočila s tira in je bila poškodovana.
ITALIJANSKO-TURSKA VOJNA.
V Egejskem morju. Carigrad, 15. junija. Prvi topni-čarski polk v Carigradu je odpotoval snoči v Gallipolis, ker se boji turska vlada, da nameravajo Italijani napasti tamošnje utrdbe. V Gallipolisu je do-sedaj že baje 30.000 mož turske po-sadke. Dve bateriji havbic sta odpo-tovali snoči v Smirno.
Odločen odgovor Halijanov.
Rim, 15. junija. „Popolo Romano4* piše vćeraj glede vojne sledeče: Vsa pretirana poročila o zasedanju otokov Kios, Lemnos in Mitilene so provzro-čili Turki sami, zato da imajo povod neprestano pretiti z zaprtjem Dardanel in hocejo obenem tuđi povzročiti so-vražno mišljenje proti Italiji. Ce bi hotela laska vlada zasesti še tuđi druge ! otoke, bi ji ne bilo treba nikogar vprašati, če srne to storiti ali ne. Italija ! ima svoj vojni nacrt in strogo po tem : nacrtu tuđi postopa. Gotovo pa je, če bi hotela Italija forsirati Dardanele, da bi morala zavzeti v Egejskem morju vse važne otoke«                                  j
Darila.
Upravništvu naših listov so poslali: za    „C*ril    in    Metodo vo    družbo"
Janko Premrov rač. nadsvetnik v Sarajevu K 22*20 v., nabrano med sara-jevskimi Slovenci, napredni občinski svetniki v Spodnji Šiški K 10., nabrali po izvolitvi g. Seidla za župana Spo-dnje Siške, dalje so poslali v sp«min pokojnega pesnika Antona Aškerca Anton Carli notar v Zužemberku 10 K., mesto venca na grob našemu velikemu Aškercu, Rad. Vivod, c. kr. davčni kontrolor na Vranjskem K 33, mesto venca na grob velikemu Aškercu, privatistke I. drž. gimnazije v Ljubljani 26 K., darovale mesto venca na Aškercevo krsto: Perušek Milena (VI.), Zupanec Alma, Slajmer Nada, Pire Milena (V.), Ilešič Milica, Stuhec Iza, Pire Valeska (III.), Vrtovec Vida, Zelenka Marjeta, Kuklja Božena, Čretnik Anica (II.), Konvalinka Anuška, Konvalinka Ludva, Globočnik Vera in Pire Zvezdana (I.), Lavoslav Schwentner, trgovec v Ljubljani 20 K., mesto venca na krsto prijatelju gu. A. Aškercu in „Društvo slov. časnikarjev" 20 K mesto venca na grob Ant. Aškerca. Skupaj kron 141*20 v.
„Obrambnemu skladu Ciril in Metodove družbe'1 Josip Bernik, mi-zarski pomoćnik v Gkagi, Amerika vplačal 200 K za en kamen za „Ciril-metodarijo". — Živeli nabirald in darovalci!
Današnji list obsega 18 strani.
iziiajairij   in   uaj;«n:»rni   urednik: Rasto PustoslemČek,
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
Narodovo xdravilo. Tako se srne imenovati bolesti utešujoče, mišice in živce krep-čujoče, kot mazilo dobro znano „Mollovo frmncosbo tgauje in soiu, katero se spiošno
in u»pešno porabJja pri trganju po udih in pri drugih nasledkih   prehinjenja.   Cena   ste-
klenici B 2'—. Po poštnem povzetji razpo-šilja to mazilo vsak dan lekarnar A. ZHOLL, c. in kr. dvomf zalagatelj na Dnnajo, Tnch-lanben 9- V zalogah no deželi ie izrecno zahtcvati MOLL-ot preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom.      o 19
Kdor    je    izpostavljen      mrazu,
trpi večkrat na revmatizmu, protina, tnranJTi in ozeblinah. Dobrodejno, toeao delujoee sredstvo za vdrjrne-nje, ki se je hitro priljubilo, je Con-trhouman iz lelcarne B. Fragr.er v Praari.  Glej  inserat.                   III.  a
Zahvala.
Pred kratkim umrli trgovec in po-sestnik gospod Albert Schaffer je za-pustil v svoji oporoki Ljubljanskemu prostovoljnemu gasilnemu in reševal-nemu društvu zdatni znesek 200 kron, katerega je pokoinikova vdova, cenjena ^ospa Amalija Schafferjeva, ravnokar izročila društvu.                              2166
V   imenu   drultva   se   za   vposlani znesek najtoplejše zahvaljujeva.
V  Ljubljani,   dne   14.   junija   1912.
Fran Barle,        Ludovik StricelJ,
blagajnik.                        načelnik.
Žitne cene w Budimpešti.
Dne 15. junija 1912. Termin.
Pšenica za oktober 1912.   .   za 50 kg 11*38
Rž za oktober 1912   .    .   .    za 50 kg ——
Oves za oktober 1912   .   .   za 50 kg   912
Koruza za maj 1913  .    .   .   za 60 kg   7-43
Premoćna odvajalna sredstva so kakor znano škodljiva. Zato rabimo brez motečih postranskih učinkov, skoro neopazno milo odvajaR>če sredstvo, ki prebave ne ovira, nego jo pospešuje in jači — namreč dr. Rose balzam za želodec iz lekarne B. Fragnerja, c. kr. dvornega doba-« vitelja v Pragi. Dobiva se tuđi po tu-kajšnjih lekarnah. — Glej inserat.
XII. a
Odol se ima za svoj              m
svetovni sloves zahva-     ^      5
liti   samo trajnemu  u-     ro       5
cinku, edinemu te vrste.     oa       q£
Medtem ko drupeustne              ^|
vode učinkujejo  samo             u
malo sekund med  iz-             J5*
plakovanjem ust, se pa             S([
Odol pri umivanju ust     d^r^^^?^1??**
vsrka v zobe in ustne      ^ygJj!h'''--S'^nEl
sleznice   ter   učinkuje      :: ^t '?^^x^^H
še dolgo potem, ko smo       ;' :~. ~^^MJ/K/KS^L
si   izplaknili usta.   Ta      '.: ■ iV^flfflHJBvi
specifična    lastnost        v ' ( (MjDjTShI
Odolova zabranjuje        V r* v   JjgSWI
razvitek zobe uničujk>-      r:: ;" P~Z^£S^^*\
čega   procesa v ustih.      •> !-3JN^^^H|^;I
gdor  svoj  ielodec ljubi, ne pije drngega, kakor
želodčni Ukćr
Haiefi želođčni \\W
Sladki in grenki.
PristDi JLORIJAH" ne slabi in ne omami, ampak daje moc in veselje do Sela!
Naslov za naročito: „FL0R1AN" Ljubljana.
V                                                   J
Postavno varovano.
ffefeorclo^ično poročilo.
Višiaa nad morjem 200-2                Srednji zračni tlak 30*76 mm
I ^sr ■£ il Vetrovi: Neb0
14,  2. pop. 729-2 !   19-5    si. jzah.   oblačno. „   9. zv.   732-5 i    154   si. svzh.
15.    7. zj.    735*8 i   140    sL jug ideL jasno
Srednja včerajšnja temperatura 162§ norm. 17*6°. Padavina v 24 urah 5'4 mm.
Zahvala.
Za mnogobrojne dokaze sočutja ob nenadomestni izgubi iskreno-Ijubljenega oče ta, tasta in stare ga očeta, gospoda
iTrstn.  3Dog*aL3^Lat
dalje za častno spremstvo ob pogrebu, ter za lepe darovane vence izrekamo najiskrenejšo zahvalo vsem prijateljem in znancem v svojem ter v imenu vseh sorodnikov                                                            * 2173
rodbina Posch.
Deleini zbor kraniski in deželne fiDance}
55555   Spital bivii deielni glavar Fr« plB Suklje.  [
m^^^mmm>                           Dobi se v
=S M](arodm knjigarni" v £jnbljani.
555Sl    ^*11*1   ^  * *^ vili.,  m pošto  2O vinarjov več.   t
Stran 8.________________________________________________________SLOVENSKI   NAROD._______________________________________________________135 štcv.
plošče itd.           _________________________      ■  ■__«_1iB-___l-_k        _________________________          okraski itcL
x ■ x                             =   *-l"PlJ«"»-                                  x , x
n ot VeBno krasne novosti, dobro blago «
!■ p« te sama« aajoiijili ceaah tfoMto
v moBni trgovini peter Sterk
LJnbliana, Stari trg *t. 18.
Specijalna trgovina najmodernejših bfuz, jutranjih obiek, I* kako-vosti; tnoško, žensko ia otroško perilo, velika izbira najmodernejših moških klobnkov, slamnikov in čepić, dalje čepić za dame, deklice itd.
Zastcpstvo le prvovrstnih to-varen in priznano najboljših koles „KINTA" modeli 1*12
I Karei tnmernlk & Ko.
I Ljubljana,  Dunajska  cesta  9—12.
■              —       -                Spccurfua trgovina s kolesi, motorji, atto-
^^ nobili in posameznimi deli. =====
■ehanićna delavnica pnre^a razreda za
vsa v   ; .   striko   spsdajoča ctela in popravila. Garaža ara avtomobile«   Zaloga pnevma-^^^^0^      tikow za avtomobile, merorje m kolesa ^^^S^P       Popravila   pnevmatiko«    rotorr, ^^H           vul^aniziranji    Bencin   in   olje   ,a
5^^-=^       vse vporace. lzao*o|evalnica ko-
j3fckN*-             les.   Sofa za vožnje z vsemi vo-
J§^?/               2^*   ■■»*«**«*«■•*•■*• smo s strofcov-
^              nimi pojasnili brezplačno na razpolago.
Gospodarski odbor občine Dovje na Gorenjskem
naznan a,  da bode
dne 30. {unija ob 3. popoldne pri žnpanstvn
na javni dražbi prodanih
Obseg posamezne smreke fe 25 - 90 cb* Smreke stoje ▼ planini Roiice.
Natančneje se izve pn načelniku                                 2H7
S   Ivanu Skomavc w Dovjem.   s
Zadnja slika
Antona ieru
es dobi edino le v fotografskem zavodu
Avg. Berttaold
Ljubljana, Sodna ulica li.
Strofio solidna najstarpisa domaća tvrdka.
I   Ju veli f zlatnina f
srebrnina ter razne  ure.
>^^^^              Popravila in
'^^J^J            nova dela po
*jfF^              nainiiii ceai.
i 'j^^^fr^^Ji T ii n **
\|S^^F    III r
Lud. Černe,
jvvelir,  trgorec  z  nrami   ter zapri-seženi aadni cenilec
Ljubljana, VVolfova ulica št.3.
Ceaiki    xastooj   ia   postaina   prosti,
Revmatizem, protin, m
nevralgtje in ozebline   IH
veĆkrat provxro^ajo nesnosne boleiine Za njih       ^^^ hitro pomirienjc in pocolaženje, za oplahnjenie    ^h Oteklin in oboo»o pretnično*ti dlenktnr ter odstra-    ^^^H njenie občutka mrgolenja ućinkuje preseoetliivo    ^^^9 --------------------     ranesljivo--------------------
CDIITRHElIMflH!
3C be»M<BB tuahi (oMntolosallal- J5 ^^H %P       Uslran kostanfvv tavl«6ek),        \P     ^^H
. '  vteraniu, masiranr« terv obkladkih. 1 lonček I K.    ^^^_
Ako p«*f iete naprej K. 1 r>0 dobite   1 lonček    \   c *s     ^^H
»        >        •       K*—     »         filončJtor i ^ g.    ^H
•        »        »        K9-—      »       10       »        I   ^ o    i^^B
Izdelovanje in glavna zalogu v     j ^H
B. Fragnerja lekarni,  J"
c. in kr. dvor ni dnbavitclji, Fraga-IIL,   ^^B «▼. 203.                      ^"
Pazite na tmć izduka in I zalome  v , ^^H
izfie.nrjaica.            I lekarnah   ^j|
▼ Liobljani:   lekarne Joa. Mayrf    h *r. e. Ftccoli, Joa. Ciimaf.          j ■■
nA9|(A morsko kopališčel
^^f^m\f^             na krasni peščeni obali.           I
^^m aaaaaiaaBBBaaaBaBBH Dolgo 1650 m.   /   ."   ."   Dnevna zveza z Reko,!
^^^ ^"^^^^^™"™^^   Prospekte na zahtevo   pošilja Upravv«  hopa lsea.   19331
otok Krk, Istra [5] S O I> \ C V K    HOPELJIg
r»ri poročil o.        **|
V Krakovski ulici 20 in v podružnici Karolinška zemlja 111
se Izđelajefo In prođaja]o vsake vrste                  I
domaći in amerikanski čevljil
lično, trpežno ia ceno in ki prckosijo vse zunanje izdelke brez konkurence. — Cenjenemnl oWinstvu se priporočamo v naročitev.                                          Avaust Skof    I
ĐežeSiii \\\\ teraolski ia deželne linaatB. 1
I      Spiaal Fran pl. Su kl je.      E 434 pol, veUk. 8°. Cena broš. K 1*80, po pošti E 1-90.
Pisatelj,   natančen  pozoavalec   deželnih   financ,   osvetljuje   finančni položaj  dežele, pa tuđi kaže, kako bi se lahko saniral. Brošura bo brezdvomno v vseh krogih zbudila veliko pozornost in bo kmalu ^^B     razprodana.    Zato svetujemo   vsakemu,   ki si hoče   zagotoviti   kak     ^^
^^m                 ----    eksemplar,   naj   si   ga   naroči   čimpreje.                 =====        H
I             V Ljubljani, dne 14. junija 1912.                                          2168    |
% Ig. pL Kleiiunayr & Fed, Bam^rg — založna knjigama. J
Zaradi opustitve
raznih vrst perila in švicarskih vezenin posameznih prtov in spodnjih kril, se prodaja po zelo nizkih cenah.
Opreme za neveste
Platno, Sifon in švicarske vezenine se kupijo zelo ugodno, dalje rjuhe, brisalke, prti, prtiči, opraye za .• .* .* •* .' .* kavo, nogavice in žepni robcL .* ." .' / .• .•
Perilo TETRA
za gospode in gospe, kdor trpi na protinu, revmatizmu, .• .* .• .• .• .• iscliiasu, naj  nosi le to perilo. .' ." .* -• / .*
Opreme zo nouorolenčhe.
I rAIllUll ^DCLl C bursora ulica 5.
_^^^^^^^r     ^^^^^^f         _^^^^^^^^^h    i^^^^E    ^^^     !^^^9    Of^^H   Sf^9I    ■Ib^I    d^H        hI^IB      ShcS      ^^^H    BI^h
^M                      JJF    pomaga ćadovito  ket nedo-
^^^             ^^^^r        teini  „anlčevaleo   mrftesa".
^^^mg^^r              **~ Prlsten samo v steklenlcab.
Naprodaj, kjer so obešeni plakati.
135 itev.______________________________________________SLOVENSKI   NAROD.                                                                                              stran 9
Zfeza slovenskih ljudskih hnjižnic.
a)    Po vseh slovenskih pokraji-i!ah   je   veliko   število      »čitalnic«, »braloib« in podobnih društev, ki hi iahko vsa imela svoje ljudske knjižnice.   Nekatere   teh   društev imajo tuđi res lepo urejene knjižnice; velika večina Jakih čitalnic pa je izgre-šila svoj pravi namen ter se je prele-vila v zgolj zabavna shajališča. Ze-leti bi bilo, da bi se slovenske čital-nice zopet spomnile, da so bile ustanovljene v prvi vrsti za čitanje knjig in časopisov ter za poifudna predavanja. Ko bi pogledali v soho kake-ga takega »slavnega« bralnega društva, bi videli nemara,   da se revije in knjige ne dajo vezati,   nego   leži vse to literarno blago zamazano.raz-trgano.   zapraseno in razmetano po vseh kotih. navadno pod streho mi-šim y hrano.   Naše beletristične revije in knjige ^Matice Slovenske« in
Pružbe sv. Mohorja« Iahko pogosto najdeš tuđi na — straniščih.
Tako pfše A. Aškerc v članku Ljudske knjižnice« v Ijubljanskem Zvonu« leta 1901.
b)   »Naši Zapiski« L 1906. št. 11 priobčujejo pod šifro:    »Razno- sle-deče:
»Akademija«, ljudsko izobraže-vano društvo v Ljubljani je priredila v drugem poslovnem letu U 905 06) 22 predavani. V zvezi s »Prosveto« in s »Sokolom« je pripravljena otvoriti in za prvi čas opravljati javno ljudsko knjižnico v Ljubljani, ako dobi od ljubljanskega mesta potrebno denarno podporo za otvorit. za daljne vzdrževame. Da postane Akademija« centrala vsega poljud-no izobraževalnega dela na Sloven-skem v smislu moderne znanosti in rr^dernega svetovnega nazirania. 50 se izpremenila pravila v toliko, da morejo biti tuđi društva in korporacije redni ali izredni elani.
V    nacrtu    za    prihodnje      delo > Akademije«  so delavske   sole.    po-čitniški vseučiliški kurzi in reformiranje čitalnic in bralnih društev.
c\ >Naši Zapiski^ 1. 19« »7. stran 175. pod šiiro »Razno« prinašajo sledeče:
V  Ljubljani se Se otvorila Simon Gregorčičeva javna ljudska   knjižnica in čitalnica.
Za prihodniost podaja poročilo »Akademile^ sledeči nacrt:
Poleg predavatelfstva in iznbra-^evalnfh kurzov nastopaj knjižničarstvo, ^edanja oblika čitalnic in bralnih društev ne zadošča in ne odgo-varja zahtevam. V njih veje več ali mani aristokratični duh, ki zapira pot izobrazbe širšim slojem. Refor-miranie izobraževalnih društev, kniižnic In čitalnic v smislu javnosti je ena izmed glavnih nalog izobraže-^ a!ne**a dela.
Pri vsern je treba koncentracije. Centraliziranje izobraževalnih društev je utemeljeno z duševnesra in smotnega stališča. Ljudska izobrazba v smislu predavan], poučnih te-^aiev. javnih knjižnic in čitalnic itd. je mojroča sistematično le. ako so dane duševne sile in omotni pripo-močki. Ohole je potrebno in se dosega le z združenim! moć mi. To je kalorični imperativ za vsako organi-z:rano de!o.
K a) Aškerc ima v svojem članku čisto prav Glede knjig in časopisov vlada skoro po vseh društvih grozna zanemarjenost.
K b) Ustanovljena Simon Ore-szorčičeva javna ljudska knjižnica in čitalnica v Ljubljani s podporo slavne ljubljanske mestne občine prospe-va kar najboljse. Knjig šteje nad 40Qt. Izdaja letno katalog za svoje rbiskovalce. Od početka 1. 1907. pa tfo 31, decembra 1911. se je izposo-dilo okrog «0.000 knjij?. Natančnejšo statistike objavim ob priliki.
Glede centrale, ki naj bi postala Akademija« v* izobraževalnem de-lu, rečemo toliko, da je vse ostalo le na papirju. kakor tuđi drugi lepi nacrti o nameravani reformi čitalnic in bralnih društev.
K c) Knjižničarstvo se prav nič ne goji pri nas. Knkrat je izdala -Prosveta« vzoren katalog za knjižnice in to je vse. O reformiranju ne morem konstatirati nobenega uspe-ha, in to iz prav umijivega vzroka. ker se reformo ni nikjer poskušalo upeHati.
Koncentracija. Dobrobit koncentracije ie enoten sistem izposoleva-nja knjig. Gregorčičeva knjižnica v j f.iubliani ima sistem izposojevania, ki se je povsod najboljse in najprak-ticneKe obnesel.
Skupen in natančen pregled a delovanju in stanju knjižnic. Dosedaj ^n^nh ne vemo. koliko knjižnic je po (V'/eli in kako vrsijo svojo nalogo. Fmancnalna korist bi bila v tem, da hi se potom združitve nakupovale ^niiee mnogo cenejše in ravnotako bi bili stro^ki za vezavo mnogo manjši. Sploh regija mnogo praktič-nejša, pregledneisa in ceneiša.
| Ker pa nimajo razna izobraževalna ! društva prepotrebnih sredstev za vse one zahteve, ki so navedene pod točko c), kaže vse na to, da se naj razvijejo v prvi vrsti dobro organizirane ljudske knjižnice. In to se da doseči le potom centrale. Po mojem mnenju bi bila v to najprikladnejša Simon Gregcrcičeva javna ljudska knjižnica v Ljubljani. Seveda bi bilo pri tem želeti. da se manjše knjižnice v Ljubljani po raznih političnih društvih priklopijo Gregorčičevi knjižnici, da na ta način se vsaj ena knjižnica razvija v potrebi sedanje-ga časa. Male društvene knijžniee itak nimajo dovolj sredstev, da bi se izpopolnievale tako, kakor zahteva čitanja željno ljudstvo. Ker je pa naloga političnih društev v Ljubljani širiti kulturo, bi si usojal predlagati, da votirajo cenjena društva bodoči centrali slovenskih knjižnic vsako-letno podporc.
V imenu dobre stvari same po-zivlja podrisani vse knjižnice in čitalnice in vsa ona društva, ki iniajo knjižnice in čitalnice »Akademijo«, posebno pa naša akademična ferijalna društva »Prosveto«, »Vesno«, »Balkan« na nripravljalni sestanek nameravane Zveze slovenskih knjižnic v Ljubljano v prostore Simon Cire^orčičeve ljudske knjižnice, \Volfo\a ulica 10 I. na F*. junija ob desetih dopotdne.
Povabljene so vse knjižnice in čitalnice iz vsega slovenskega ozem-lja. Viju dno prosim, da bi se me preje obvestilo po dopisnici, kateri g. odposlanec bode zastopal knjižnico ali čitalnico.
Na se^tunkir se bode nkunilo vs«j potrebno za takojšno ustanovi-tev Zveze slovenskih kniižnic.
:>e enkrat pozivljam, da se knjižnice in čitalnice. posebno iz mest. trgov in obrtnih krajev udeleže tega sestanka. Ker ustanovitev knjižnične zveze je dalekosežnoga pomena za razsirjanje prosvete med našim ljudstvom.
Štetan Kfavs, knjižničar.
<S. Gregorčičcva ljudska knjižnica v
Ljubljani.)
Ustna voda         ^^*&^S^>sr*\
^ V^jjjj^*^^^ Zobna krema
MOJA STARA
izkušnja )e in ostane, da za pregr.anje peg ter za pridobitev in ohramtev ne ne,   mehke   polti   ni   boli5ega   mila
milo s konjićkoat, znamka konj!Ček tviclKe  Ber^mann & Co.,  Dečin n. L         . — Komad po 80 vinarjev se dobiva po         j lekarnah,   drojjerijah,   parfumerijah  in
vseh enakib  *--       nah.   —   l-to*Tko  se
Bergmanova         -a krema vvMaB6ia>i        !
čudovito obna>a za pridobitev ne2mh,
mehkih    damskih    rok.   V   pu5>cah   po
:     70 vin.   se dobiva povsod      .     :         i
manufakturno trgovino    .
J. Ciuha
Stan   trg št. 1 Cevlji s pristnimi
^0f^^\    DOflllCUUlU
izboren plen.  |
Perje
za postelje in puh
priporo&i p« najnižjih cenah
EMIL   KRAJEC
preje  F- Hiti
Pred   Skofijo   štew. 20.
Zunanja naročila se točno irvršujcjo.
Fr. P. Zajec
Ljubljana,   Stari   trg   9.
Kot prvi edini slovenski oblastveno konce sion. optik in strokovnjak priporoča svo
optični zavod
kakor vsakovrstna oćala in šćtpalnike, toplomere zrakomere, hygroraetre, dali-nogleđe vseh vrst kakor ,.Zeiss, Busch, Goerz" itd., ter vse v to stroko spatfa-!oćc predmete. Vsa popravila izvršujem točno  in  solidno v svoji % elektrićrint
obratom urešeni delavnici. ZaJitevaite   cenik,   po šljem   ga   zastonf.
r^^H           Ustanovljeno 1845.           ^^^^9^1
Famo barvarstvo I
ter kemično čišćenje in [I
snaženje oblek. _ Apretura sukna-  ..
x Ju5.KLibn»
BPaHansKl nasiii - Đzks ulka št 4.1 Sprejemališče    [
;     Sclcnburgcva ulica št. 3.
■ I Postrežba točna. Solidne cene.  _
|x m| x |x x|
I
i1 LjDiim Dasaiska testa 21.
Velika zaloga
steblenine, porcela-
na, svctilk, zrcal,
šip, kozar cev, vrčkov
i. t. d.
gostilniška in kavarnar-ska namizna posoda
po  najnižjih   cenah. I
fJt.Kaiserjia[
Ljuto. Seleobuniova ulita st. li
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih
pušk in samokresov itfikia ptireltttiB. ffsik lel ktits (feldfcln)
■metalu muj 91 uMS cnal.
Popravila pušk, samokrtsov in biciklov
točno in solidno. Cenovnik  zašto nj   in  poštnine   prosto.
fiodbesi avhHNt
še povsem nov, se radi pomanjkaaja prostora MB0 pMđ«. — Kje, pove uprav. »Slovenskega Naroda.«      1982
jv To briga vsakega!
^^r*           Najboljse in najfinejše     569
w sr svilnatogumaste specialitete
3, vzurciK I—, 6 vzorcev K 1 80, \2 vzor-cev K 340   — tuđi v pismenih znamkah —
poučna ilustrovana z zdravniškimi nasveti opremljena brošura gratis in franko  (zaprto
20v.)Bigiienićna nanukaktura I. Singer, Dunai In Wieaingerstr. 8 F.
zoiamčen uspeh I
jf**$^                  a'i denar nazaj.            ^M
mjjfcfl        Zdravnlški izkaz    H
^r _£/              o izvrstnem učinku.         ^m
(\\.   Bujne,    lepe I
\W Prs" I
/\  (jfr              dobite ob rabi med.         ^M
dr. $. Rixa kreme za prsi ■
oblastveno preiskano, gar. neškodljivo za   ^m
vsako starost, zanesljiv uspeh«   Rabi ■
se zunanje. Poizkusna pusica K 3, ve- ^H lika pusica, zadostna za uspeh K 8'— ^H Razposiljanje strogo diskretno.         1984   ^M
Kos i!. 11. Rix, laboratorij. Dunai IX., Bergtrasse 171  |
FRANC KOS
Ljubljana,  Sodna  ulica Si- 3.
$p«i;e!n3 meiianitna
^.  ^'^ip^ar^      ^   llja; ffl2|erjjaj j f ^
^m .-■» ■    - -- tt - -  wt-'i . af-^.^^     na drobno in debelo
Si valni  stroji   od  70 K  naprej; $mr    plctilni široj    ^B^
patent »VVederman« je edina in naj-uglednei^a prilika za dober zaslužek, poduk brezplačen, trajno delo zago-tovlieno; ker se ne poslužujem agentur so cene veliko nižje. — Stare nogavice *e   ceno   podpletujejo.         232
::    Podpirajte domačo industrijo.    ::
OrsoiGfoni - avlomaii
iz prve roke se dobe le v
;; ateljeju za gramofone ::
fl. Rasberger Liutiilana
Sodna  ulica  St« 5.
Velika tvorniška zaloga.
Oramofon za gostilni-
/S^^m                 čarje    i   magnetnim
//\^^             vmetom,    popolnoma
//^   ^'K.                  sam dclni°^ z^Cne in
/L—lL3$fi**\^            jenja sam      R 80*—
I( ^Jfe^gjifc^^^V         Enolctno pismeno jam-
li*1^          ^jl        stv0* **'š'tc PJ cenik.
rmi(flđs^f         '?!€  K   l'5O  za   1000
*P§f§^g&p     Velika zaloga jframo-
^JT     ^ f    p[         .'.    tonskih plosč.    .*.
^^ii   J^"^^    Pasite   natanćno
s   na   naslov.   ::
pB
I           LJabljana           I
I KONGRESNI TRG ŠT. 7 I I              ilriporoča             I
IEH1 ROCriA DELA
I te prlpa4al*ći mateHjai v nml- I I većjl iibaH. — Fr«4ttakari|a. I I      Tambvriraaj«.   PlUirasie   lt*.      I
I ■ Popolna  zaloga ■ I
Hlll OBLEK
s:    Tvornica    s:
plutovinastih
zamaškov
Znckerman & Lobi    1986
Praga, Pont Z6 nota. — Ceniivnild gratis in franko.
Vinko jnajoic' vaijdii in v Kronjo
*      ——^—     (Kranjsko).     ——^—      *
Največja proizvajanja  priznano naj
<    boljših pšeničnih mok in krmnih izdelkov* ki izvirajo iz najbolj   izbranih   pšeničnih
<    vrst. Proizvodi vzamejo jako veliko vode
<,    v se  in  dado kvantitativno ncdosegljiv     • pridelek,   kar  je   zlasti   za   gospode   pe,-kovske  moj stre   neprecenljive vrednosti.
Zastopstva in zaloge:            34
V   Ljnblfani,   Cerknici,   Trnovem,     „ Podgradu,   Trstu, Puliu, Rekt, Zadru, Spljetu, Ercegnovem, Kotoru Sv. Lucifi ob Soči. Belfakn, Celovcul Inomosta,   Bolcana    in    Tridentu
Brzojavi:    Valjćni   mlin,   SCranj.
•¥*>i^   nnr> i       rv-ii*i      ,   r-n-ifi         rr--.....    ~r-^   ,     rvv-i ■■n^<
I Pristno bris iso. (
B       Spomladanska in poletna sezija 1912.       I
En kopon 3*10 m dolg za f2 kuP°n  7 kron |
1   kupon 10   kron   B
kompletnomoškoobleko   i kupon 15 kron I
(suknja, hlače, in     1   kupon 17   kron   H te I o vn i k) stane samo     1   kupon 20  kron  ■
Kupon ra ćrno salonsko suknjo 20 K,   dalje blago   H
za. površnike caristovski   lodea,   svilnate   kamgame   II
itd.   razpošiija  po  tvorniških   cenah za  solidno  in   H
reelno dobro znana tvorniška zaioga sukna          B
Siegel-Imhof v Brnu. |
Vzorcl gratia in franko.               541   H*
Prednosti,   ki   jih   imajo privatni   odiemalci.   ako   fl
blago   naročajo   naravnost   pri   tirmi   Slegel-Iialiol    R
na krniu tvornice, so velike. Stalne nainiije cene.   H
Velika lzUra* Tuđi najmanjša naročiia se izvrše s    H popolnoma   svežim   blagom   natančno   po   vzorcu.     fl
g^T Od leta 1868 se "^R
Bergerievo medicinsko
kotranovo milo
G. Helia & Comp.
ki   ga   priporočaio   odlični   zdravniki,  skoro   v vseh   evropskih državati z ođiičnim nspetiom cporablja proti
vsake vrste  izpuščajem
zlasti proti kroničnim lišajem in parai. izpnščajem, luskiLam
na glavi in  t bradi, ima v sebi
AQ odstotkov fesnega kotrana in se razlikuje
feistveuo Ofl vscii drugih fcotranovih rail,   ki se nahajajo v trgovini Pri poltnih boleznih   rabite jako nspešno
Bergerjevo kotranovo  žvepleno milo.
Kot blažje kotranovo milo :
Bergerjevo glicerinovo-kotranovo milo.
------------------------- Dalje: -------------------------
Bergerfevo tooratsovo milo
io sicer proti   ogresm, ©gorenju«   psgam, ma-zoljem  in drugim neprilikam kože.
Cena komadu vsake vrste z navodilom o uporabi 70 vinarjev.
Novo:   Bergerjevo tekoče  kotranovo milo
je irrrstiiega učinka pri kožnih boleinih, lu- /fk         v   jk skinam na g'aTi \n   v  bradi feator   toili   fcot ^^ j^jjf^^^ sredstvo za rast las.   Stetlenica 1 K 50 vin-^KXjr -pS^aK Zahtcvajte_po ickamab in radeniiti trgovinab ^_*AJ>.^^ tzkljućso Bergerjeva kotranova mila in   j[™^^^!™"™jP pazite na   poleg   itoječo  varstveno   znamko '^^S*_Tl*^^ tn   na  polegstoječi  finnta  podpls        ^-?   jz,               ^ G. Hell A Co. na vsaki eti-     <Q%fe/P^r keti. Od!;feovan s častno   diplomo ^^-^'-^^^-^r^t^B*^ na    Donarn    18S3   in   2   zlato------------------■— ^*
svetinjo na svetovni razstavi v Parizu1900
Tvornica: 6. Hell * Comp., Dunaj, In Biberstr&sse 8.
V Ljubljani se dobiva v iekarnah: Milana Leustka  dediči,  Ph.  Mr.  Josip viimr,   J.   Mayrv   Q.   Piccoli     Ubald   pl. Trnkoczv in v vseh drugih lekarnah na Kranjsketn
lOhranitev zdravega 1
I     želodca      j
■    K*ri*i   pot?l»Titno   v    >hr«nitrit   pospefieT&nja   in    ■ I    ur*rnaT»nju pr«baTljenift ter odstr*nitTi w>prn8kf»    ■
te!e»near» »*prtja. Preizkušruo, iz irbrauo naj- ■ boljših in najbolj ućinkujočih upravi Inih aeliač ■ skrbno   pripraTljeno.   tek »bojjOoće,   prebavo po-    ■
■pešuioč*   in   Toljno  rvii-rai".ior<»    domać«*   ■"■"rsvilo.     B
kl imantin}«  In odatranfa inane naaledke ne*    I
smernostL   slab«   dlete,   prehlajenosti   In zopr-    ■
nega tel««nega uprt)«,   n. pr. g oročio o,   nape-    I
nl«nj«, presllno trorltsv hlsline ter krćne bo-    I
lefttn«.   le   ĐB. ROSE   BALSAM ZA ŽSi,3££C        ■
lekame B. Fragnar v PragL                                ■
m varilo!   v>! deU "T0    Ć0^Ž?\ I
I    ^^         oblastreno savarovano f "t^^^r.   ,    I
■    ^^   Taratrano snamko.           V^^Svt^^"   I
I   Glavna zaloga i lekarna    -%/so^    I
|fc  B. FRAGNER, gJ
AB   ,Prl črnem orlu', Praga   1A
Wm       Mi« stnn 283,    Ogei NentdoTi oiica,       Mw
^m        Ruyoiil)a|« |M> poAtl nak dan.       ^H^
^L      1 e«la atektenioa t K,  1 polovična      W[
■^^     ataklantoa 1 K> Ako pošljete po pošti      M^k
VA     naproi K 1*90.   'inbite 1 ro»Jo stekle-     Al
m^^    nico,  ako K t*M  eno veliko Btekle-    ■■
■aW    sa K a>— * r«liko steU., m K2T-.     Wl
m^m      pa 14 r«likih »teklenio po&tatne prosto      VB
Wm        o& Ts« postaje Aritro-ogr. monarhije.        ^Kl
H          f UAQaa: atou to. fcjr, *. E. PltaH. Jto.          11
Stran 10,            ________   _____________________________________SLOVENSKI   NAROD.                                                                                                135 štev.
Zajci,
boljše pasme, hlev s 4 nadstropji z odtokom iz p očevine se ceno proda pri kleparjn Justinu na Glincah št 30.
Zidarski polir
teli spremani ti službo,
gte tuđi  aa manjSo  stavbo. — Ponuđbe s pokoji pod                   21S8
„Folir",   potta   aiofstrauia,   Oorenfsko.
Pnliii oosestva.
Prodam iz proste roke posestvo z gospodarskim poslopjem. nekaj zemlje, gostUno kl prodaiamo na pripravnem kraju v okolišu 10 vaši. 214£ K}e, pove npravništvo »Slov. Naroda«.
Prešengve slike
pita li patila w pritom nomtjD fv. Bonač v Ljubljani.
C«u sliki 5 krao.        273
Igl m g|ui mj^ 22H
»ehka in trda, suha, se radi pomanjkanja prostora prodajajo po znižanih cenah. Dostavijo se na zahtevanje tuđi na dom. Parna taga SCA8?XTTI sa trtmnim kolotrorom, SUka.
Đradno dovoljena, ia 20 let obsto-jeća iiaftftt*re|ia lfnMfanska
G. Flux
Poljanska cesta št 6, pritličje
2 fHintrti  od tržnega  prostora (p*»eje    Gosposka     ulica     štev.    6),
mf^a ntfin/1 - natakarici na račun, 2 l&LC   IIUJIIU  plaJilni   M-rajničarki,   sa-
flMstojne deiavke za kavamo, več kuharic za poletne mesece, sobarico za neki pension Y Benetkati in v Cirkvenici, 2 slu^i h gospodi, dona£a*ca jedi, točaja, kavanaškega kuharj«, več deklic za Ogrsko, starejšo za-ne?!Jivo osnbo za trgovino ftd.    2150
Pri v&iajii rpciianjib se prosi maraka za ©dgottr.
Hadležne kodne I
#na obrazu a!i na rokah ^H sMmii v 5 rrinutah ^H k. I Rixa od- I timn\n Mi I Zaj.  neškodljivo,    jjotov   ^H
usr*heh. Pusica za 4 K zadostuje. Raz-    H 1985   poŠtTjanjc strogo diskretno.             H
I«. fr I. Bl labnteni hnj U.. IffHBSt 17T  ■
Hl već beganja
hadJIcev cljorct „Ottomon"
ter a i riki umne« aiifi u Diuii il 9. naru 1912 m initatiie izbrisane.      I
vpokojen dn nradnik
zdrav,   v najboljših   letih,   vešć sloven-skega, nemške^a  in  srbo-hrvaŠkega je-
Ponudbe : poste restante Ljubljana »P. 4«."                                                2047
Cevljarski pomoćnik
dobro izuzeo,  lit* dela«
Jotef Snsteriič, Notraaio Oorice, Brezovca pri Limkljaiil.          1* 174
Popolnoma bot
pisalni stroj
——— „JUol------
bb po ceni pod roko proda.
Ogleda se ss;a   lahko v izložbi gg   MaČek &
Komp., Ljubljana, Franca Jožefa cesta, kjer
se izve tuđi  cena.              2164
*49Ls< Spli zavod
(j^SB^fe^ Ijihljana. Pod 'ranto 1
^^^5™^^^l^^^5^^^^ pnpofoca svojo bogato C^^^^f^t^^r^^? i*'oifo naoćnikoT. š<i-X v^J^i^srV^' i> P*la'k<>T' (tilinoe'.tdov ^^%Sp^s0^j     ti *se f to stroko spa-
IS        Zbirka        19
■           v   siovenskem   jeziku.           ■
■              o hudodcL>tvih,  pre^rcškiTi
■              in    prestopldh   z   dne   27. i I            maja 1862 št 117 drž. zale
! I         tiskovnim zakonom
• ■
|  ■            z   dne   17. dec.  1862  št. d.
I  I     I      z   ex  186-j in   drus^imt no-            I
I  I     I       vejšimi    zakoni   kazensko-             ■
|  I     I              pravneea obsega.                    ■
! I    1      v platno veian  BK;                 1
1    I      po poiti  9 i  20 Tta.      I     1
LI    j^arodna knjigama    \A
fmt            v Ljvbljani.            jKI
bolske potrebšćinc \
Narodni kniigarni
[  ::            v Prešernovi ulici št. 7.        ' ::
LjudOFit Borovnik
puškar   v   Borovljah   (Fer-lach) nm Koroškem.
•e priporoča v Izdelovanje vsak^vrstelk p«Mk za lovce in strelce po nainovejSih sistemih pod popolnim jamstvom Tuđi pro-Ael«t* stare samokresnice, sprejema vsako-vTstna ^•i^ravlla, ter jih točno in dobro vtvrftuje. Vse puike so na c kr. preskufte-zalnld in od mene prenkuAene — liustro-31             vavnJ o^nini zmmtmnk.
Ženitna ponudba!
Iščem za svojo nećakinjo akademično izobraženega gospoda, četudi šc ni izštu-diral, v zakon. Dote25.000 K. Gospodinjsko in družabno dobro izvedena ter na naj-boljšem glasu. — Ponudbe na upr. „Slov. Naroda" pod „Samo akademikl 999".
li Narodna i | knjigama |
v £jubljani
prešernova ulica štev. 7.
c                 '    priporo^a    f            —t •
\  kanediski,   konceptni,   Soku- I |   mentni, ministrski, pisemski,   ■
I      ovitni in banani papir       \
I
\ \ Rosete s plssmsklm poplrjem. I
j                Crgovsk? knjige                 I
5   v vseh velikostih, rrtane z eno ali   €
Žz dvema kolonama, vezane v papir,    L platno ali polusnje.               «
I   O&Jtmaine knjižice pocca^hčnlh   f
t   Zalaogasolsthzvtzkovinrisank,   |
I    Zavirke za «ra&« v vseh vetikostft    S
S       -------Velika izbtr ------       i
-   vseb     ptMmUfclli    potrekMfa,   i
*   svtnčafkOT,  p#r>», pervsolkov,   £
;   ratlrk,     kmat«aćkoT,     teklić,   |
|               fO^ft«t ^nUUi ttd.               i
[                       "   ^                           ■
V         BarTe   M §o*«   in nmetnike.         R
I                          -    -    ~                          I
(V      —— Razglednice-------       ?
pokrajinske,   humoristične,   umet-    fi
{nilke vich vrat od najpreprostejtili    I
do najfinejdib.                    1
l   >nb«mi za slike in iopisike,    ?
{          vezane v pliš in v usnje.          £
■ ------Foczitske Mgc  ------ ■
f                              f
r          fotobice a etrokc         7
£ tesari okvirBa za raz|UMcc |
* UsalM kske, trikohuki, paltfe, I |    risaUu rrmiU, tii«, bpiit    |
f          Jlotoili tMiiU.          I
■•tta prilika I       Beđka prilika!
Zeto dober pianino
m po cenl proda na vogln Sv. Petra test«, vhod Radeckega cesta 2,1. nadstr.
!!500kron!!
Vam plaćam ako moj izkoreninjevalec „mazilo RIA" (Riasalbe) Vaših kurjih očes, brada-vic, trde ko2e v treh dneh ne odstrani brez bolečin. Lonček z garancijskim listom 1 K. Eem6ny, EatavaL, Posttachl2 M Ogrsko.
sprejme       2m
notar jiuđomnik v Ljubljani.
■         =ir=ir           =i
ffe||||B| SS      lodec in modno blago
MinIIu Karei Kocian»
• I II lili H    tvornica sukna v Hampolca
W ^BV Bs VlH BtSl Bi w Vrorc. tranko Tvorn.'ke cene.
BBHsa^^B^a^a^fc^aBa^'l'^^^5^^aTif^^^PPIIr^^saii"^^^^^^34"*^H^^iia^B^BMff^BClp'^^^^a^a^al
Zenitna ^^^^^v«^M Zenitna ponudba p         2ii8         jponudba
jg/f   inteligenten,   mlad,   sred- ^^^k
^^r     njevisok,  soliden   posest-     ^^^
^m       nik   in   trgovec    se    želi      ^A
mm        spoznati z nedolžno, zdra-       ^K
j^m         vo gospico mirnega  tem-        ^B
^H         peramenta ki bi imela ve-         ^H
^M         selje do trgovskih poslov,         ^m
^1        gospodinjstva   in   okrog        H
■B        40.000 K imetja. Ponudbe        V
^A       pod   „Nad    vse   dobro,       igf
^^L      xvesto   srce(r,   Trst   I.,      M3
^^L    glavna pošta, poste re-    mm
^^^ stante do 3u. junija t. i. ^^r
Zenitna L                    J Zenitna
ponudba ^t^^^M^^Pn ponudba
Stalni kraievn! agenti
zmožni nemščine se sprejemajo ali pa na-stavijo s stalno plačo za prodajanje dovo-ljenih srečk v Avstro-Ogrski. Ponudbe pod ,^Merkur", Brao, Ifengasse 20.          1946
Proda se tako] pod ceno
eleg. tari harmonij
Obrniti se pod             2120
„Harmonij**   poste   restante,    Ljubljana,
Proda se     2171
HIŠA
z dobro vpeljano pekarijo  in  vrtom. —■ Naslov pove upravništvo »SI. Naroda«. darskipolir
marljiv in zanesliv dobi opravilo. Na-stop takoj. —• Vpraša se pri stavbeniku
Robertu Smielowski.
z štirimi stanovanji in vrtom na lepem kraju v Rožnidolini St. 227. se pod zelo ugod-nimi pogoji  iz proste roke ceno proda«
v  sredini  mesta               2177
se ođda v najem takoj ali z novemUrom.
Na?lov  pove   upravništvo   »SI. Naroda«.
Ište se spretna, zancsljiva
Đrodajalka v trafika.
Zmozna nemškega in sloven. jezika. Ponudbe v nemskem ieziku s priloženo
sliko na c kr. glavno tobačno za-logo ¥ Celju-                          2l79
r.      VeJečastitim  damam se vljudno naznanja, da se      s;
v damskem mol salonu 1. vrste
Joina Miit, Koooresni tro i li
zopet sprejemajo in točno izvršujejo vsakovrstna naročila
V        Krasna   umetniška   nepi-odukcija   w   vei   barvah       FfZ
L    /\Ani;\ni; i^i«tniAi«ji:vi; siiii^E    sS
PRIM02ATRUBARJA
?*        ^    USTANOVITELJA   SLOVENSKE   KNJIŽEVNOSTI    ■■      ^
K^^%             Visoka 66 cm  ln iiroka 55 cm  \e nai-             ^^^B        [M
a-^|         ZwMm            lcp*l  okras Tsak*  slovenske  Iri^e. Trn            mj^S        %
\         mm^L           rcprodmkclta je «plok najlepsa tn naj-           9MlI       10
M         \mw^         dovTs«a«|s« kar  fiM lamamo  SlovenoL         ^K\l        f/l
m±        HfJH----------------------------------------------bp^UI       ^^
?KKS         Cena  s pošto   kron 3-20         K2d       f
j| HARODtlA RHJigflRHA USilZ U
Modna trgovina 1
v J—j ubijan i            | I
Stritarjeva ulica št 7. I
Solidno blago. Hlzke cene. Vzorcl postnlne prosto. I
raraa
Novosti konfekcije za dame in deklice, bluze, modno blago za dame in gospode, pristni tirolski loden, parhent, platno, sifon, gradi, preproge, zavese, garniture, odeje, pleti, šerpe, rute in žepni robei
124 štev._____________________'                                                         SLOVENSKI   NAROD.                                                              _____        _________Stran 11.
I   Slovanslto Sokolstto.
I                     V Prago.
I Z vseh delov slovanskega sve-I »3 prihajajo dan za dnevom vesela I ^ročila kako se slovanska mladina, I pružena v sokolskih društvih z lju-beznijo m navdušenjem pripravlja ta svojo prvo Olimpijado. Strte so janes vse nade zahrbtnih nasprotni-i^ov z obrekovanji in lažmi prepre-jiti I. vseslovanski sokolski zlet, danes stopa že vse slovansko Sokolstvo na dan z vso svojo silo, da do-Kaže s tem celemu svetu, da je stvar sokolska, ki je napolnila že tisočera srca z ljubeznijo do dela in do domovine, vredna biti najsvetejši zaklad 5jovanskim narodom.
Češko Sokolstvo in z njim vse $Jovansko Sokolstvo praznuje letos VHetnico svojega vztrajnega in ne-amorljivega delovanja za duševno in telesno vzgojo svojega naroda. Sokolstvo ne oslavi svojega jubileja
-   ^aznimi.    brezpomembnimi  slav-
-  >:mi. ono hoće pokazati,    da je to iubilei dela — v korist celemu narodu.   In že pred nekoliko tedni je za-če\o svoje slavnosti — odprla so se vrata velikanskega telovadišča in ti-soče   otrok   je   z   javno telovadbo otvorilo zacetek slavnosti. Teden za rednom se polni    telovadišče z veli-kanskim Številom mladine, da pokaže, kako vstrajno, kako premišljeno *e mora gojiti telesna vzgoja. Vrhu-nec vseh teh slavnosti pa tvori javni nastop   vsega    slovanskega   Sokol->tva.
(Vsakdo, komur je te mogoCe. • ntrir v :.'" Jrevift v zibelko slovan-skega Sokolstva — v Prago. Ne vabimo vas k zabavam. k puhlim slav-Tostim — ne, kdor se hoće samo 7abavati, naj ne priđe v Prago. Hoćemo se učiti, sodelovati. dobiti novih moči, novega navdušenja za delo med našim Sokolstvom. Nasto-niti moramo prvie pred očmi vsega 5'ovanskega sveta — za to bodi ta tastop za naš narod ča^ten. V naših vrstan   mora    biti vzorna disciplina
—  posameznih odredb voditeliev se -•aj ne smatra za brezpomembno sit-•^arenfe.    Nastop    naših   telovadcev ->odi vzoren. zato porabite še zadnji ias za pridno    pripravo   v telovad-nicati.
(!>e je cas. bratje. kdor je do zad-jega časa omahoval.   odloći   se še -er pohiti v zlato Prago. Prijave.    Dosedaj    so    prijavili Stavenci    okoli    500 Sokolov.    Srbi i   11f*\ Hrvati čez 900. Mesto Pariz je dak>   franeoskim   gimnastom  10.000 -3nkov za udeležbo na praškem zle-:. Srbi se peliejo do Dunaja po Dobavi, od Dunaja pa z posebnim vla-Knm. ki ga preskrbi banka Bohemia. Po dosedanjih    prijavah je sklepati. ia se ndeleži   zieta do 40.000 Sokolov v kroju   in   velikansko   fteviio
"ujcev.
AmerHki Sokoli v Pragi. Dne <\ :. m. so prišli prvi zastopniki ame-n^kega Sokolstva v Prago. V zletni ?i*anii jih je pozdravi! dr. Scheiner « celhn slavnostnim odborom. Spre-km je btl prisrčen. Dne 11. t. m. je *topil pa prvi oddelek ameriskih So-
*  4nv na ladio, ki jih odpelje v staro : —ovino. Drugi oddelek odide ne-
-    .r.o dni pozneje. Ameriskih Soko-iov priđe v Prago okoli 2000.
Slovenski kažipot po Pragi iziđe -ratkem. najbrž že okoli 20. t. m. Pnporočamo vsem udeležnikom zle-*a. da si kupijo omenjeni kažipot, ki e zelo vestno sestavijen. Priložen je *-."df plan. V kratkem već.
Opozarfamo brate, ki se ude leže zleta na sledece podrobnosti:
1.  Vsakdo naj skrbi za to, da bo niet   na   prtljagi   natančen   naslov 'Zveza. župa, ime, kraj).
2.  Skrbite za to,    da bode imel vsak čist in praviten kroj (telovadni m slavnostnf). Kroj in znak sokolski naj vzame samo oni, ki ga ne bo one-^astiU ne dopustite, da bi nastopaii v ^roju fjudje, ki jim je čast sokolska zadnja briga in se udeleže zleta sa-~ " radi zabave in ugodnosti,    ki se
.::. nudi ob takih prilikah. To je zek) potrebno, kajti v naših vrstan mora biti vzorna disciplina.
3.  Pazite na zletrri odznak (7 K).
4.  Označite posamezne dele kro-■i s svojimi imeni,   da   ne bo kake
zmešnjave.
5.  Zbirališče Slovencev v Pragi :e   hotel    »Adria«,   Vaclavskć   na-mesti.
6.  Pevsld zborL   Ako   je v društvu pevski zbor, pripravi se dobro. I'ojte ob vsaki priliki, v vlaku, v Pra-Z'i — toda povsod se nai razlega le-^a narodna pesem;   poje   naj samo
I  'ini   ki zna,   rudi pri pet ju je treba ipline,   kajti    drugače    ni petje, i pak — kričanje in poslednjega se
• lorate zlasti v Pragi izogibati. Bodi vesel,   ali ne sirov   in spomni se vedno, da nisi sam.   Lepa slovenska srodna pesem naj se pa razlega po-'•^od. Zato, pripravite se|
Rnjiieinost.
Milan Pugel):   »Brez zarje.«*)
»Malim Ijuđetn«, novelam M. Puglja je sledila v kratkem času dru-^a beletristična zbirka. Knjiga obse-ga pet novel, ki jih druži v zunanjo harmonično celoto značilni naslov »Brez zar|e«. Temno ubrane novele, gladko nripovedovane, s spretno dikcijo, široko, včasi nekoliko groteskno karakteristiko, prijetno zani-mive in naslonjene na krepko epično ozadje — so vsebina te knjige. Kar jo razlikuje od »Malih ljudi , je mi-lieu, ki ni tako mnogovrsten, a je zato tim ubranejši in ix>vzet večinoma iz socijalnega ozračja, s primesjo na-pol inteligentnih krogov, ki se bore v vsakdanjosti, trpe v mraku in umi-i ajo brez zarje. Pisatelj se je v tej knjigi psihološko poglobil, poiskal zanimivih duševnih problemov in jih skušal resiti v lahki tehniki, brez iskanih, prisiljenih prizorov, temveč z naravnimi, živimi Ijudmi, ki m^sti-jo in delajo trezno in premišljeno. — V prvi noveli »Crna lilija* slika pisatelj dvoje po značaju in notranji \ se-bini popolnoma nasprotnih ljudi: Na-lvnega sprevodnika. dobričino, ki je podan s človesko istinitostjo in je takorekoč tip svoje vrste, ter žensko osebo temne preteklosti, ki jo njen boljši jaz skuša vsaj začasno odvesti na zdra\(» in pošteno pot. Oba značaja sta dosledno izvedena: Spre-vodnik dela na to. da bi krenilo moralno izgubljeno dckle nazaj iz moč-virja in bolnega trenotnega zadovoljstva, a ker se mu to ne posreCi, gre sam v idilični krog svoje družine, i»na jm >c polagonia zupet izgubija. — »Pokojnik« je naslov drugi noveli, ki bo pač najboliša v te] zbirki. Slika z lepo in naravno plastiko življenje privatnega uradnika Pušnika, ki se zagleda in zamisli v lepo ženo nekega bolnega tnoža. Zamisli se in zaljubi, in ko umrje bolni mož, jo poroci. Z\\\ na njeni strani, in zdaj ga vse na njej spominja na nienega pr-vega moža. Ljubi jo. a ji ne zaupa, mori se in trpi, dokler ne zboli za isto boleznijo. za katero je umri njegov prednik. In novela se konca, ka-kor se je začela, samo da so vloge rremenjene: Prejšnji ljubimec je zdaj bolnik. na njegovo mesto je sto-pil mlad človek. ki dvori njegovi, še zmeraj Iepi ženi in caka njegove smrti. Ta novela je zanimiva, duhovita in naravno in umetniško izpe-Hana. Prizori vkavarni: karakteristt- . ka bolnega moža je vrlo pogojena, in ne manj je lepa, mlada žena podana z resničnimi barvami. — »Narasle so \ode« je novela, edina v tej knjivci, povzeta iz kmečkega življenja. Mlada, zdrava lepa Katarina se zaljubi v suhotnega, neumnega organista. Dobri so v tej noveli opisi naravnih lepot. noči in tuđi prizor v krčmi je podan z značilno in jedrnato plastiko. Polno zdravega humorja in ne-prisiljene kmečke komike je v god-cu, značilno je orisan skopuh Stiska. Krepkih primer in živih, originalnih rekel je mnogo v tem jeziku, ki ga govore pisateljevi kmetje. — *V temi« je povzeta novela iz dunskesra življenja. Riše dijaka Tkale.!, ki je telesno pohahljen. in ga ne marajo dekleta. 21ato gre v vodo. La! -a psihologija, živo pripovedovanjt in dobri opisi dijaškega življenja dičijo novelo. Naivni humor mladih iudi in trpka resignacija nesrečnega >ohab-lienca je slikana verno in Ntmito. Značaji so naravni in povzeti iz življenja. Tuđi poet Simon se dobro obnaša. Mofcoče bi bila na mestu večja psihološka pf)globitev, a prevsakda-nje vsakdaniosti naj bi odpadle. -Knjigo zaključuje groteskni spis »Splavijenci«, ki je nekolikostiliziran in nenaraven, a drugače zanimiv in kratkočasen. — V tej zbirki se ie pisatelj poglobil in posegel v milieu. ki zahteva mnogo pisateljske ztnožno-sti. Obnesel se je z individualno dikcijo in karakteristiko. z jovijalnim smehom in tiho žalostjo. V urah brez zarje je pisateljev smeh grenak in trpka je crta okoli ust.               S.
—  Totedenska   stevilka    »Slov. Ilustrovanesa     Tednika«     vsebuj:: Italijanska - turska vojska:    Prema-gani Turki na otoku Rodus odlagajo orožje Italijanom;  planinski Kralipo-horski kmet Fr. Zvajgar;    petdcset-letnici Praškega Sokola    (4   slike); pri požaru v Tomačevem poškodo-vani gasilci v bolnišnici: požar v Št. Jar ju pri Kranju;  pogreb 841etnega Radeckega veterana Petra Zunderl v Trbegovcih pri Sv. Jurju ob Sčav-nici; lončarji pri Sv. Duhu na Stari gori itd. Sokoli, ta stevilka mora posebno vas zanimati, naročite   se  na Ilnstrovani Tednik in razširjajie ga!
—  Slovenski vodnik   po   Praši iziđe v založbi dr. E. Oregra in ima okoli 20. t. m.    Opozarjamo že se-daj slovenske udeležence na to. Po-drobnejše že naznanimo.
* Založi! L. Schwentner.
*   .      ■
Višjega štabnega zdrav-
nikt in fizika dr. Schmida
znamenito
: olji za sluh:
odstrani hitro in  teme ijito nastalo
gluhoto, letenje iz : uSes, lumeije po : uSesih in nagluhost
tuđi ako je že zastarano. Steklenica stane K 4 — z navodilom o vporabi. Dobiva se samo v lekarni
Di Hini trn i Uikl
ttl«pec!   Ali   si   še  sedaj   ntsi zapomnil, da
kadim s.imo
JACOBIJEVL ANTINIKOTINSKE
146«    1         cigaretne stročnice !
s Esnlnim eksrraKfomj 'i
£__________________^_
Lasne kite
f najfineie kakovosti po 5, 7, A 9 in 12 kron — vse vrste ^B   lasne podlage in mrežice —
B l»»ttHei brade in druge po-K trebščine za maskiranje vse jtfj  po zmernih cenah prlporoča
I Stelan Strmoll,
H         brivec in lasničar
I £jabljana, pod 7rančo št. 1,
H        (xr»Ten ćeTl|arskega mostu).
H    Izdeluje vsa lasaićarska dela solidno
■     in   okusno.    Cena   za   delo   kite  3 K.
■     Kupuje zmedene in rezarre ženske lase J                    po najvišjih cenah         1788
SINI    "
| M11AL
B parne    destilerife
iCAMIS i STOCK
i     Barkovlje
I v uradno olorabiramh stekleaicali.
I Dobiva se povsod!
Sprctcn  „„ nradmk
se išča
a vecie tnuiiSko potOetie.
Kristjan, 23—27 let star, sam-ski, popolno znanje ■ftfflm in al#v#aMiB# v govoru in piša vi. SploŠna in trgovska izobrazba.   Cenjeni   dopisi   pod:
NTtchtlf# Kralt Mr. Ut71M
na anončno ekspedicijo Henrik Schalek na Dunaju I. Wollzeile 11
^■■■■HBB-HHnVMn^n^Bfl
Vodne elevaitorje       ^
^^Ba^k                     ćrpsiukc u        ^a^a^a^. m
^t^m                             vttilo)                 a^B^BTif
■Al                        kakor tud)       ^L^B^n^nMk.
■K^        arpalalke ■^^Hft
I ^^BB                 mm vodo, ročni m   ^^^^^^^^^^^H
■ ■H1w_               strojni obrat,      ^^^^^^^^^H
f Bpantei   matarje  ■HB|
m    ^^H         ^Er     ■'"  veter,   topli     ^nV^^n^B^^BH
B     n^H                  u-ak,  plin,  petro-   j^Hf^^a^BK^B^
H      HbJ                lldeluje naireneie   hUBKSRvH
*  jEL        L ■. BaaoU ■■■■*
•^^*             t k. trn. oL f Hm
Dobra, zračna in prostorna
transito    2102
ulnshn Klet
se odda takoj v najem.
VpraAa   se   pri  A. OvriOla«   Vodmat.
Stavbinska in naselbinska =- zafiruga y Črnomljn ^^
ima svoj
rednioUćnizbor
dne 29. junija 1912.
v   prostorih  „Posojilnice".
DNEVNI   RED:
1.  PoroćiiO   načci&tva.
2.  Potrjcnje letnega računa.
3.  Uporaba ci stega dohodka.
4.  Volitev nadzorstva.
5.  Sprememba pravit
6.  Slučajnosti.
Načelstro«
Provizijski
zaipi
pri detajlistih dobro uveden,
se isče.     '-
Samo prosilci z referencami prve vrste
naj   ponudbe   z  navedbo  dosedanjega
poslovanja naslavljajo na
Stickerei 9c Damcniraschefabrik Franz Znleger, Dnnaj, VI.9 Ma-u     riahilferstrasse stev. 33.     ::
! Redkost !
Lepa vila, 20 minut od južne železni-ce na Dunuju, 1985 m:, se zaradi od-potovanja takoj proda. Takoj je plaćati K 4000—. Cena K 39.000'—. — Priljubljen zdraviliški kraj. — Donaša K 2400 poletne najemščine. V pritličju: soba, kuhinja; kabinet, kuhinja. V I. nadstropju: hodnik, velik salon z verando, 3 sobe, kabinet, kuhinja ter 2 mansardni sobi. Parketni pođi, leseni stropi, ogelna hiša. Stanovalno vse leto. Vprašanja na prof. B., Dunaj IV 1, Schwarzenbergplatz 16.
a^^_^B a^^^^Ba a^K^^al   a^E^^aa a^E^^ai a^E^^^a^
SflLVflTOR
gumijevi podpetniki
Ned«»eegljive   trdnosti.
GUtbi zaloga: Anton Krisper, Ljubljana.
Več dobrih
PBlagalcev parket
dobi delo na Reki.
Več pove                   2142
Ferdo Primožić, mlzarst-o, Ljubljana,   Rimska   cesta   stev.   16.
V  najem   se  radi  bolezni   odda dobro vpeljana        2132
trgovina i ml. blagom
v prometnem kraju na Gorenjskem* Ob železnici in križišču deželne in državne ceste, poleg fame cerkve. — Vprašanja na upravnistvo »Slovenskega Naroda« pod šiiro „Trgovina 1912"a
Vino, jabolcnik
prodala
3van JTialus na Sizeljskem.
Cene primeroma nizke, ker so vina izborna.
Dostilna m kavama
v mestu na deželi (Einkehrgasthaus), na najbolj prometnem kraju, s hlevom, vrtom,  kegljiščem   in   nekaj   zemljišča,
se pod ugodninii pogoji tako] odda v najem.
Od najemaika se zahteva razum za obrt in vodstvo dobre kuhinje. — Ponudbe do 20. t. rn. pod „bodOČDOSt" na upravništvo »Slov. Naroda«         2136
f                    1    #V         2015
Lepa hisa
s prav dobro idočo  gostilno in
i me sari ] O| lepo in udobno urejeno, z okoli 8 oralov zemljišča, v sredini prav lepega mesta Spodnje Štajerske se z zemljiščem ali brez njega takoj proda« Letnega prometa dokazano 240.000 K. Denarja je treba 30—40.000 kron. — Več pove upravništvo »Slov. Naroda«.
Na obroke!
Iščem po vsera Avstro-Ogrskem odjemalce za velikansko  zalogo  zlatih verižic  in  prekrasnih  nr. ^^_^^V    Najnižje  cene.   Dobavim   takoj   za g     O    \  !■* K prve vrste pristno srebrno nro §    n       ■> I   emontoarko s 3 srebrnimt pokrovi I Jr?2h I naJfineJše graviranimi. Dalje 14 ka-\^ i*&rr   ratno  zlato veriiico  najmodemejše \^^_ry   fasone, c. kr. pnnciraoo, 60 gramov ^^        težko.  za 140 K  po  najngodnejšiti pogojih samo 4 krone na mesec. Ura in ve-ritiea tndi za dame. Razpošiljanje na vse strani r.   takoj po povzetju prvega zneska 14 kron.   :;
f    Trgovina z zlatnino    A L LECHNER     2172 f
9  : BrecUv (Lundenburg) št 1021. :  ^
Prva  avstr.   zavarovalnica proti
tatinskemn   vlomn   v   L]ubl]anif
Wollova ulica št. 6.
katera zavaruje: na življenje, proti tat-vini, proti požaru, nezgodam  itd.
sprejme več zanesljivih In spretnih       iziz
DOtOValCGV
s proti visoki proviziji :a
llčinhovitast
te sezije so novi modeli I              —  svetovno znanih —           1236
voznih kolos
Helikal-Preniier
Zahtevajte krasni katalog 1912 gratis! Zastop-lkai
L Cenr. Dodali lat. Rum smžice
Stran 12.                                                    *                                                   SLOVENSKI   MAKOV.                                                                                                         13i> štev.
Huni zastipln
mm mtdm trgovcem, gostitnitarjein, loterijskim nabiralcem, trafikantom, sploh vs«m,ki imajo kako kupčijo ali obrt. — Ponudbe pod mm* X. II" post« ratnta, Brm#, M#r«w»li#*
Prti ia rti
v kUUai Pofcre« mm Sta|*rmk*» s stmlmo
dobro vodno motfo; v bližim se bo zidala žeieznica; pripravno za povećanje mlina in nove žage; močno zidana in dobro obranjena hiša, z iepo kletjo, sadnim vrtom, travnikoen in njivami se takoj proda. Vpraša se: C«l|«, Ooftpoftka šlica 17, IL madstr.
H     ^V       I      -^       I        t       W BM^   ■ nVI    ■ ■&■      aH»IH««         ..   ««r»»fc« bol.*..!,  fco.t^s bol«««! In   ..
m   f iJHBHf_LJ 7IID n II11 Iiip ■■Ha*«     »»■»» »*»—*»• .....■»»
r     J'iRrJJK  'irUKItVlUjlL sisa,., s*'c- j^jus^fs.
^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^HH^HRI^^^il  ■Hb^b^Hb^b^I^^HI^I^I^^^^^IHH^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^
I Sprejema zavanmmja čioveSkega liv-                                         jpa |\ A\Tf T AH                                     Zavaruje poslopja in premičnine proti
■  ljenja po najraznovrstnejiih kombina-                                   ** ^3* ^^4™^  ^  -"*•* ^^                                        požarnim škodam po najnižjih cenah.
■  cijah pod tako  ugodnimi  pogoji, ko   .••   -   .••    ffiajtMIIP   Ilfaftfalll   banka   W   Pragl.     •••   -   .-.   Škode cenjuje takoj in najkulantneje.
■         nobcna druga savarovatnica,          laiai ■■! IM* B ftt,Tift.lSI*14. —  IiplataM T*+*r4nt— te ka»ltftUf« E 115,3t0.603-61.   U2iva  najboljSi sloves, koder posluje.
I ziasti   je   ugodno   zavtrovanje   na   Po **Hk<**J <*niga vzajemna zavarovalaica naše države z vsetkozi slovansko-narodno upravo.   Dovoljuje iz čistega dobička izdatno
I doZivetjc   in  stirt  z  manjšajočimi   sc                    ——^—^_^_      vM   »x»j*»a«Jia   *m§m      _^_—^——^                    podporo  v  narodne   in občnokoristne
1101        *"«*■                   **- fcnnlifl odKtvo i UiMiai fliSe&n6,^^ i imnki iRti m. 12. -*■                   namen-
Prostovoljno »e> proda
žaoa ii tvoroita n parkete
ležeča na reki  Sori,   oddaljena   3/4  ure   od   železnićne   postaje   Škofja   Loka.  — Vodna  mo£   znaša   približno   100  konjskih   sil.                         2169
^          Več Dri lastniku  la naći i u   Gusell w Skofii Loki.    =^
Lepe prsi
<ir>^*r ffaaBes   M   tene  vsak«    surosii,   mito   rabijo   ic»>«   »>jw»c.jlc
maxlto flM wa<d za prsi* raljl •* •"•»« M "««"j, odao
resfućua BCmkvjoAc sredsrvo, aiamioio neikodijhro   Cen» K 3—, •■— h 8-—. Zrmven apadajoče milo 60 ▼imarjev.
Sutli
dob«  lep«,  polne  tdesn^  obH\e                                         »Kathec
-    »-»—' -•-•-    n<r*    ~~i' ■■          uia^^^*  i».                                                        .. ■t-lt.u   lv
. .    r^ to\~tet^. Uš 4 kanmam ■mprej   poit- prosto   — l\>»Ujatve po«e IC5CMH  ujdo £e •• f)«aT|«   denar   iuqprei.   —   Rarpo*il> g*.
Katlit lEDiel. Dmiaj II. NaliriDientr. 551. P.
13- VARAŽDINSKE TOPLICE ™ I ■V   Ho«v zdravili&kl hotel m elektHčno raxsve«iavo.   *W       I ^^^^^«■^1^^            SuiOfcanK   r»d*oki.Tne   iMpItMt   f pilo« plus &•« C P*^    I
iflljiB jfefcl. pratia«, i*vmi, UcUat Lll I lal^ Uli LaB. LNd^tl DttMl T^3fllkamal P^ :riovratnih v o «iui v vratu, iabolku, pnih, ■ lf^%*» » LJOraSs. Elektnč.aiasaia. taiie. 0ftik0T**isJiiikc ia stlutaekopeli. I ^^^^^^^^^^^Bg^S^^f^^^^^a   a^aUB^B^HB^B^aVa^^^BV     ■■>           «                                                                                                                                          aaaai                                                               bbbbI
^•^^^^^^             ^^Hfl      ^"BBfeaaBJAAaBri      ■ a<aaa» aMBiBataVa     a#aai       J       f   — „■■ i—|                                                  aBaBakM^^^b^kAv^ai    »^^A*_A          mbbbI
^^^^^^^^    *^TP******   »aar»»viaa^»  var* «iu a«iaP«WBVarv.                           rnnpm iBBvia^     m
Ilzbolf&aite promet v svoji gosttlul Ifos^^t0 215O               sz izvrstnim  cenim                     |   slovanskem
—                       ■        m     m                       m                           I grandhotelu
plzen]skim pivom ^r,,: u tz Češke delniske pivovarne v Ceskih Budejevicah. :;       ma in v Največja čisto sloranska pivovarna                        slovanskem
mm- Zaloga v Ljubljani: V. H. Rohrmann. -«■       Lacroma" 2UUoge v Zagrebu,  Trstu,   Pulju,   Zadru   itd.      v Gradežu.
^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^■■■■■■■■■■■■■■^■■^■■^■^BB^BB^BBBBBBBa^l^l^MBP^B^
St. 1384.                                                                                                 5217
RAZGLAS.
l!a tM M lii—Logatet so v svrbo razširjenla rat?»1
potrebna večja razstreljavanja
in se bodo po naznanilu vodstva vriila dnevno v času
od 6.—7. are zjntraj, od 1.—2. ore popoldae ii po 6. uri zvtčtr.
Manjša razstreljavaoja pa bodo tuđi ob drugem času.
To se javoo naznaoja s pozivom, da obćinstvo ob določenih dnevnih časih ne za haj a v blizino krajev razstreljevanja in se brezpogojno pokorava od Stavboega vodstva postavljenim strazam  ia po njih danim znamenjem.
^^^    Županstvo v  Idriji,    z^z^
•                  dne 14. junija 1912.
Žnpan: Ivaa Itraan 1. r.
C^BEŠSfr. ^^^BbbbbbbbbHbbbbbbI MHH|^B^H| flj^MM ^-_-_-—__> _____^^^^^^^ ^^^__^
IOtvoritev gostilne.       a
TI] odao nanasfaiv ia «tr«riai iaaes, v —»<»i, li, t bv     B
v Ljubljani na Bregu št. 18       I
gostilno „Pri vitezu".  |
IToCil bodem naravna  pristna vioa kakor v Siški in vedno  sveic       H
pivo   ter skrbe! za dobra jedila.                                     H
S« priporočim kar najtopleje.       2155        :   Z odličnim spoMovaiijem   :       H
Peter  ^t«3p»i«^         I
fl     vfaoMttc v Sp««tajl Šlild — bMMfaaa, Br«| Mn. ML     9
mm ■■■■■■■■IMB.HP^HIlIlHBBHBflJ
V Ameriko in Kanado
prlavavaa,  a*aa  bi   MMalflva  «*ia|a
CUNARD LINE.
CarpatUJa iz  Trsu, dic 18. j unija  1912.
SaiMH«   iz   Trsta,   dne  2.   ju lija    1912.
ParaMMi  iz  Trsu,    dne 9.   jnltja   1912.
iTcnia   iz   Trsta,   dae   33.   jalija   1912.
U LJv«rpoola:
Najhitrejši in najlepši parnfk sveta,
LnstUnia. dne 29. juoija,   27. Juliji, 17. av-gusta, 7. septembra 1912.
Maaretama, dne [3. Juliji, 10. avgtisti, 31. avfnsta, 21. septembra 1912.
Pojasnila in vozne liste pri
hrt. lltassk i Ljubljani. Slaatteva šlica it. 23
poleg cerkve Srca Jezusovega.
VOZNA CENA Trst-New York III. razred K 220 za odraslo osebo z davkom vred in K 120 za otroka pod 12 leti z davkom vred.
Kranjsko društvo za varstvo lova.
Vabilo
redni občni zbor
ki bo
dne 28. junija 1912 ob 6. zvečer v hotelu „pri slon*" v prvem ludstropju.
DNEVNI RED;
1. Poročilo    načelnika   o   druŠtvenem
letu  191L 2  Računsko poročilo za leto 1911.
3.  Poročilo pregledovalnega odbora.
4.  Volitev štirih odbornikov.
5.  Volitev pregledo?alaega odbora,
6.  Posebni predloži.
Posebni predlogi se naj blagovolijo do dne U5. junija urtjAviti društvene mu odboru.
V Ljubljani, dne 7   junija   1912.
H Tapete a
s Linolej s Lincrusta
Jwk   lkPPSolitwclai«z
Zahtsvsjt« Mito viorčM k«J»f# pri
*      |BBBJBBB|BBBMBBBBaVaVBVBBVaVBWBVBaaWHBBaBBBBMBBBJBaBBj|MBBBBBBB|
Jft-1^- Zastonj uro ^
^^H^HHh ^^^1"0"15*) posebno ploščato in dvakrat zaprto dobi vsak, ki si naroći ^HpS^H^^H 14 kar. zlatoplatirano dvojnato verižico najmodernejše oblike in s pre-^^^|QSy^^V krasnim obeskom. Za stanovitnosl verižtce in dobro funkcioniranje 5 let ^BPBhP^^ jamstva. Povzetje samo K 3 65 Brezplačna ura se priloži vsaki verižici. ^tM/Bt^    Izvoz  up  L. Schaechter Dunaj XVI 2,  Lerchenfeldergurtel  5—229.
2153
Parna pekarnica
(v  okolici  Gradca)  z  najmoderaeišimi  Werner-Pfleidererjevimi  etažnimi pečmi in sedanjim izkupičkom K 300*— se pod najugodne]šimi pogoji takoj
da v zakup.
VprašAnja   pod   |,23O  a"   na   anoučno ekspedicijo  Kienreich  v Gradcu.
Dražba ■ilakinegi blaga
i soboto. ine 23. jooiia (dan \\ Pefra in Pavla, mm dan v lomi)
se  bo vršila v Tomaju,   v gostilni Černe hiš. Št. 10,  ob 9. uri dopoldne dražba
raznega manufakturaega blaga v cenilni vrednosti 2853 K,  spadajočega h kon-
kurzni masi Ignaca Žvab, bivšega krojača v Tomaju.              2154
C. kr. notar dr. Ruiner,
konkurzni upravitelj. Velecenjenim  gospem si dovoljujem oajvljudneje naznaniti,  da sem se
preselila iz Elizabetne ceste št. 6                '
na Sv. Patra cesto št. 59
t3r se najtopleje priporočam, da me za slučaj potrebe blagovolijo še nadalje počastiti s svojim zaupanjem.                     2180
Ana lit-Kapeli!, bivša lita v deželnl bolnicu
tekm 12 let pri g. prol. dr. Alfred Valenta pL Marchtburn.
2167                                                                                                                                     P I 189/3126
Hvoljna sodna Ma nepinin.
Pri c. kr. okrajnem sodišču v Ljubljani je po prošnji lastnika ndl. Karla Pusta iz Ljubljane, zastopanega po varuhu Maksu Pavšeku v Hradeckega vaši št. 12, na prodaj po javni dražbi gozdna parcela št. 118 76 kat. občine Karlovsko predmestje, za katero se je ustanovila izklicna cena v znesku 1250 kron.
Dražba se bo vršila
27. )nnl|a 1912 ob 10. uri dopoldne
na licu mesta v Hradeckega vaši.
Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmo.
Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove pravice brez ozira na prodajno ceno.
Dražbeno izkupilo je tekom pol leta od dražbenega dne računjeno plaćati pri sodišču.
Dražbene pogoje je mogoče vpogledati pri sodišču odd. I.
G. kr. okralno sodišče Ljubljana, odd. L»
dne 8. junija  1912.
I      »a— —EoIlaTO šaL                 Smo nohollfco dnL       ■
Zaradi konca sezije   I
prodajava   originalne   modele   iz   naše   zbirke,                    ■
m                    obstoječe iz damskih srajc iz sifona, platna in                    m
■                      batista, takisto damske hlače, korzete in nočne                    ■
■                      srajce,   vse   prekrasni   vzorci po zelo znižanih                    ■
■                    .*.    .'.    .\    .-.         cenah.         .-.    .-.    .-.    •.•                  H
■    STIGI.ITZ.U]»aER    I
■                M«a| v LlvUJaal, hotel Mpri Slon«".                I |      ZASTOPNIK:   ALBERT   ENGEL.      I
■                 _^     I
135   štev.                •                                      *                                       SLOVENSKI   NAROD.                                                                                              Stran 13.
r Franc Visjan
k  Ljubljana, Kolodvorska ulica 25
**       pnporoća svojo bogato zaJogo J 4a         MTik ia te raMteaU.
/ i*- vozov. ~w
[Avstcceresitna družba iezOunaj^Mamcstrastr, T.     TeL22288 | „^utt,-«^™.   Ceno   posteljno   perje!
(C^^       t kg. sivega, dobrega, pul/ent-ga 2 K. boljiega 2*40 K;  prima
\>l              rvolbrleea   2*80   K:   belega 4 K; bele£»  puhastefca   5'1 o  K;
-^JJpO^^V        kp ▼elefincjra soeioohelega, puljencfja, 6*40 K, 8 K; k£ puha,
^^»^-J\^X      sivcga 6K,7K, belc^a, finefra IO K;   najfiwei*i prsni pnh 12 K.
' --JS^**^!?*—       J                            Nararila i»4 5 ks aapr«i fraakv.
Ž,fr^,y^/J!!jS=^^-T^ TOfrtlHllilinO nr.rtellO    U    Kostonitefca   rdeče^,    mo-
^                  -----    LsUiyVI!tUt IJvjlClJS    '.'.re^a,    be!e?a    ali     rumenega
nankiaya,   pcnica 180 cm dol ga,   120  cm široka, i dvema zglavaicama, 80 cm dlg, 60 cm   fir,   polnjena z mrvim,  sirim,  prav  stanOTitnim   puhastim perjem   16  K;    oapol
Ipoh 20 K; puh f4 K- posanoertie pernice 10 K, 13 K, 14 K, 16 K, »glarnicc 3 K, 3-50, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm šir. 13 K, 14 K 70, 17 K 80, 21 K, zglav-r:ca, °0 cm dolea. 70 cm Sir. 4 K 50, 5 K 20, 5 K 70. spodnia pernici ix močnega, črustega gradla, 180 cm dolga, 116 cm $ir. 12 K 80, 14 K 80. Kaznošilja se po povietju, od 12 K naprej franko. Lahko ac franko titnenia sa "fri^aiaioče se vme* deaar — 1   Natmnčni eenovniki   eratij m franko.       S Benisch, Deienice it. 7S7, Četko.   ■
I -- iiii uljni! lm. taka ii liira g | 'Brata^EBERLl
■                                                                                                 .-                                                                    Z'iO
I       Proda jalnica:         linhlbna           Delavnica:
I M&lošičeva   ulica   št.  6.     LllulIluiiU        Igriška ulica štev.  6.
I         nasproti hotela „Union".                                                   Elektrana sila.
I ?a najvišjgffl Morila RiegCTega ^ ces. Ih Kt. agostoiskega Veličanstva.
I UzrcDna c. kr. državna lotcrija
I   za dobrodelne namene c kr. domobranstva in oroiništva.
Ta denarna loterija.         |
eiiia i Infriji uk. fia«JiieM, ima fl.»ti Nitkov v gefavi« v stoem mesku 625.030 K.
Glavni dobitek 200.000 K.
Javno   žrebanje   bo   4. jnlija   !912.   —   Srećka   stane   4   krone.
Srećke se dobivajo v oddelku za državne loterije na Dunaju, III, Vor-dere Zollarntsstrasse 7, V loterijah, trafikah,  pri davčnih. poštnih, Irzo-javnih   in  ieleznižkih   uradih,  r  mea'alnicab   itd.   —   I^ralni   načr^   za     I kupovalce   sre^k    zastonj.    —   Srećke   ?e    dcpoSliejo   poitnine   pT   sto.     I
Od c kr« loterif. dohci. rtTBatellstra (otfd. za đrt. loterife).    I
gEL€KTROT€HHIŠKA       | i DCLNliKA DRUŽBA       I
9                              PREJE                                                    H
1 KOLBEM IN DR.          I
■ PRAGA-VYSOCANY             ■
H                      Dinamo stroj!  ia električni  motor]l.  =   H
H                      Maprave ia •loktriča« raisvctliava ia   ■
■                        prevajanje elektrićaa lile. n EtoktrUal   ■ H                      obrai Tseh vrst « VcnttlatorJL  a Tar-   H
■                        bogentratorji,  eltkiriča« telosalc« Ia   ■
■                        lokomotive, ierjavi Ia drigala. s Ofetoi-   ■ H    '                  alco   ia   iaralce   TMk  rrmL   s   ff*M   ■
H                      turbine vgeh testavov (TraacU, P#lt#a).   H
H                      s Točna, cena in hitra popravila VMk    ^H
H                      dektričaiii itrojev draglli tvHDk. s fit    ■
^^                    potrobo u Instaliralo, s   s   s   s   r% ^m
I Avsust RepK I
I        sUar v LjiW}Mi v Trnovem,        I I izdelijein popravlja vsakovrstne I
sode
I             pm MiaUtUi Muk.             I
I   Kupuje in prodaja stare vinske  sode.  I
Blož Jesenko l
I    L|ubl|ana9 Staii trg 11      1
B                          priporoca                           Q
klobuke, slamnike 1
I    cilindre,  čepiće  itd*    |
B            najnovejŠe fasone    -•-----H
I       po najnižji ceni.       B
I llastrovani ceniki zastooj in postoine prosto. I a^3aGHB9BBBSSK>K3£L'p?Q£99!S??t!'Bft!Se^<KSrSlR
Hajcenejše
teke in solntnike
domačepa   izdelka  priporoča
tvornica dežnikov in  solnčnikov
Jos. Vidmar
Ljubljana
Pred Skofijo 19 —   Prešernova ulica 4.
KM9 i «BKia Kln!
Fr. P. Zojec
Ljubljana, Stari trg 9.
Predno se obrnete drugam, oglejte si rnojo bogato zalogo pravci, naifinejših švicarskih   ur   iz            f^
zlata in srebra, ure            ^^y
za dame z diamanti               T ^^k
in hriljanti, zapest-   ^^^^đi ^^B nice, uhane, vratne ^^^^^^B^^ verižtce,   poročne          ^^F*>bBL.
in druge prstane.       _^^^f   VA krasne nastavke iz   ^0%!^^ HP8L kina   srebra,   na-  fP9  /*^mj mi zna  orodja   itd. li«     V.   ^Ij/HI
Zahtevajte cenilt,   ^^^.J^MB pošijem    ga   zastoaj!   ^ifesiss^^r^
Vsa popravila izvršujem v svoji lastni ::        delavnici to^no in solidno.        ;:
Teodor Kom
(poprej Henrik Kora)
pokrivam snth io klepar, vpeljalet
stnlniln, ter intalater nlovodov
Ljutljua. Poliauka usta St. l
Priporoča se   si. občinstvu   za izvrše-vanje vsakr^nih kleparskih del ter pokrivanje  z  angleškim,   franeoskim   in tuzemskim Skriljem z
nb^^a»f4Mftr««(D^)pttatbtukk
z izbočno in ploščnato opeko, lcsno-cementno in strcSno opeko.
Vsa stavbinska in galanterijska kle-parska dela v priznano solidni izvršitvi.
Ka r M4dB opnu. feMrijcn pmii.
Poprave  točno in ceno. Prtralvai brtipUćM Ia poit prosta.
R#wmjitizem fczzd         Protin        |ZZZ|        Ischias
■JIJ7"    Otwor|«MO od 1. aprila do 1. decembra.    ~W
Kizke    rene    kakor    doslej    vkljub    času    primermi;«    novostira ,    4>4    1.    Mptembra    do    1.    fimlja    25 O,'o    popusta,
C«d«witl z4ff»«vH«i eMiMkl   m   Ra4i«>aktive termaliM kopeli 35-44 Celzija.
KRAPINSKE TOPLICE.
::    Pitno zdravljenje s termalno vodo.   —   Rtzpošiljanjs termalne vode.  —   Obisk 6000 oseb.    ::
HRVASKO (Hrvaška Swica).
Bazenske, marmome, pripc, Isine koy<H. tanj^, sudariji. — Prospekte in pojasnila daje topliSko ravnateljstvo Krapteak« lopHsfl^ Hrvmiko    —  ZHravilni  dom,  20O  udobnih aob,   prekrasen park,   tarasa,   zdraviiižki salon.   Stalna,
__             —r=_----               v«|a&a Btfravfltfka godba, Lift- — Telefon     Automobilska garaža.         . -           ■
• ob^h» • • ^^i^m • • «^^^ • • <^^^m • • «a^^ • • ^nHi» • • ^hmi» • • ^m» • * ^^hw • • ^bib^ • • ^bb^ • • ^^^^ ♦ • ^ammm • • ^^^a» • Od l maia do 1 julija na železni^ki postaji Bogatec stransica postaja proge JaSne felcrnice Danaj-Trst) artomO-Mtal mmmttmm pri vlaka ob 5. uri 25 minut popoirlnc. |ulija, avguua avtomobOal omnlbas Iz Rogasko "»^niT k vlaku ob ■-. popoldne O« 1. mnptftmhm ■ *• i. oktobra sopat iz Bo^atca kakor nxa}a Ln jnnlja. — Na železniški postaji Zakak-Kraplaaka Topila« konjski omnlbu* pai vLakih ob 10. uri 2 4 minut dopoldne in 4. ar 11 minut po* poliine — Poieg navedenih c-sov s« vozovi ali avtomobili v v»ch mesecih od 1. aprila do 1. decembra in k vlakom - —r  -      --------=     aa   prejšnje   naročilo   priskrbe   od   rarnateljstva   Krapinskih   Topile      ■"-    -                  =
\WW^1 Združeni čevljariil
I ?ilSŠs*i"i^.dT^iSooT; ▼ L|nbliani, Woliova ulica št. 14 I
I priDoročajo svojo bogato zalogo otuval za poletno sezijo.                                       I
I V»c vrste moškib, damskih in otreških čevijev         đa^^fe^li    I Gumi za pete,  vrvice,  zaponke,  čistila itd. ^^^^^^^^^^   I
Spetialistl za prave gorske io iovske ievlje. i^^^^^^^^A!
nici, sprejemajo se tuđi poprawiDa. S^^Ž^^^J^C^^^^S^^SSS^y ■
naročila proti povzetju. — Zahtevajte cenike.                                                                                ■
B^^^^BHaBSHE*^B9HI?^i4IP^^RSBB^^BBB^^^a^BBaB^BH^aia^^HHBrBi^PBH^HHr^BBBa^8^H^^^^"^B^HaaB
|   1887 - 1912    |__________________I   1S87 —1912    I
S*^    Prosiva,   pošljite   po   vzorce.    *9S   I
V. J. Havliček in brat, kopališče Podebrady, Češko. I
Predobro   znana,   leta   1887   ustanovljena   izvozna   tvrdka.         ■
Modno blago — cefirji   — poinladne ic poletne novosti 1912.    I
Kanafas, brisalke, žepni robei, platnine, namiznet      ^.     ^fi^Jm in kavne garniture, batisti, pralna svila itd«, itd.J      ^Sff—r^^^h
! Damasti — opreme za neveste !   j  y^Bfo_3F I
zavoj s 40 metri sortiranih ostatikov pralnega blaga t kosih       ^^^      ^fe^^^^ .-    ^H|    ■
po 2—8 m pošiljamo za 18K s poštnim povzetjem franko,        Cj^'"^" '^g     jEsBm     I
■   od teh ne pošiljamo vzorcev. Havličk»ve tkanine 1 kos       Jm&S&^**       '^R     ^JJBJr      I |  23 metrov za K 12'-, 13-20, 16'-, 17-50, 2040, 22'40. {  ^HEH?«V*:      "^ffi^R     I
I    B*p- Izboren  nakupni  vir. -«D(S    I   —------—^SifcgS^Effi^-"f:'^a^^51^Ea»      ■
I   »c   83    XXV.  poslovno   lelo.    is   ss    I    _      ■ ^_~^^^^^^^^^J^W  ^^^^^^^        ■ ■MBlHHBHPSE9aSBSHi^EHB^BBa^^H9IHBiB^aHP^^HH^^HHBI^E3HnnH^19Kai9
M\i\ &. šosferoeolate. v osaisi podane u strolno Đlefenlne i
———   s 13 — I2O   mm   širokirai   petljami  različnih   debeiosti                        ■ I
rHpravnr zn o^fi*aditve parkov za diwja£inOj vinogradov, drevesnic, kot varstvo nroti   ■ zajcem.   za nsslake, varstvo proti toči, fazanerije, voliere rn kletke, za igpa»  m
■ :&£» lawn-tennisa     -^   ^  ■-  --r >^cm:  v ti o^-: . i..  Rabitzeve  ste ne-  rnenirske gradnje ■--■■   B Te pletenino &e icle po SpletenjU V Ognju poclnkaio '■" zatorei re rjave in so tuđi trJnejže nego vse   ■
W   porinVane f.ic<- na^rsvljpne   p>t-n:n<-.   daTic-   ^tirioglate   ŽiČns   StrOJne  pletetline   *--*   ograditve  vseh    H
vrv:   okenske mpele  ^ mr^Že za pesek ~ gramoz, ve^ ogmdilni materijal, ^eklena   I bodeca žica za piotove, iiCsste >   iitoželezne cgraje, stppnižke, okenske, grob-   ■
mm,   grobničke,   prOČellta   i-i   balkonske   Ograje   ter v<e iaj?vne iideJke aobavl-ijo po  niikih cenah    ■
*?&r Butier Se Schrantz d. d.y   Dnnaj VI.f WiDđmahlg. 23 1
llglfep                tvornica sitairske«« in klobučevinastega blaga.                 I
^flpp' Vzorčne knjige, preračuni in pojasnila vsake vrste gratis in franko. 985—II ■
■  •"- Dobiva se w vseh večjih železninskih irgovinah. .% I
| Najceaejša io najtiltrsjsa vožnja v AmMko i mM „Ssveioncmš&saa Llayda" I
BBB^E^B^B^^S^^B8B^BBS^BPdBa^S^*^~~:^.<^-39Hwc'flHHHB^. J9k^L                 IH
WHHraiC5|MMHHjBBrfiffBE^^BMPTwWT^B^F^^H^fiaT^^^Pr^T^3               9
s   cesarskimi   briopainiki   NKA1SER   WILHELM",  „KBONPRINZ I WILHElMfl, „KAISER VILHELM cL 6R0SSE".                   I
Prekomorska vožnja traja samo 5 do 6 dni. jjjj   I
Natančen, zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori  navedenega   A    ■ narobrodnega društva kakor tuđi listke za vse proge ameriških železnic dobite 2    ■
v LfmMiaBl edino le pri                                          ■§■«     I
EDWI liMOB. UjMlAl 9(1.35 II
nasproti obCeznani gostilni „pri starem TiSIerju**.                           I
OAiod U Ljubljane Je v«*k torek, četrtek in soboto. — Vsa m   I
poiasoila, kl se tikajo potO¥a»Ja, točno in brezplaćno. — ■■■   I
Postraiba poštena, realna in solidna.                    trn   I
Potnikom,  namenjenim   v   zapadne  države   kakor   Colurado. Meksiko. Kalifornij0   ^J    ■
Arizoma, Utah. Wioming. Nevađa, Oregoo im W*shinffton  nudi nas«« 4mštvo posebno    ^     ■
ugodno in iz redno ceno čez Galvesten.  Odhod na tej proi4 iz Bremna   A    ■
enkrat mesečno.                                             ^S^    I
U  se dobivajo pa tuđi  listki preko Baltiraora in na vse ostate dele sveta kakor !*•    ■
Brazilij«. Kob«. Baeaos-Aires. Colombo, Siogaporc f AvstrtllJ* Itd                           ■
Stran 14.                                                                                             SLOVENSKI   NAROD.                                      #                                      *                 135 štev.
C. kr. priv. tovama za cement
Trtovelfske prtMogokopae druifce ¥ Trfc#vt|afc
prfpocoča svoi pnzaano izvrsten Ptrtlaiii-cftiit v vedno enakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in podoroc trdote 4mimt mm4JkrU\u\otk dobroti kakor tuđi svoje priznano u vrstnu apn*.
Priporočila in  izpričevala              42
raznih    oradov    in   na j s 1 ot i t e j sih    tvrdk     so     na  ra?polago.
Centralni urad: Dunaj, I., Maximilianstrasse 9.
■ ISil5il51iSll5ll51lfiI15IISIi51lSII5ilSII
I           Edina zaloga           I
iznrmh amtiilkih Mjm.
I            Avstr.-Ameriška zaloga čevljev
Liliana. Prešernova ulica ši. I
llairalfallDl^airalffallairalfolfalfairaiV
Alionz &t Breznik
s-o4«*i izvedenec   in   učitelj    Glasbtne   Matice.
Naiveiia in naistarejfta trgovina in izposojevalnica klavirjev in har-moaiiev. Velikamska zaloga vse«jaglasbeaeiyaor©dia stran in mazi kalij.
M-i^W^iu.as.  Ljubljana. Kongresni trg št. 15 »u^uKii^S^
^___=»        Klaviri« dvorne tvrdke S6sen*              ^^^
^^■S^^^L        dorler, Cupka, Hčlil 4 Betti*             đ^^^.
WkS3BKK&9K^F        fl*l    (amer. harirO  imam   \m   fmz                jZF' *^P    JF
^^Mj^f^m^'^^^    fmfiflif*«* edlnl sistopnik za          JSjsF1^ ^
^^^^^SSul^fe!^*- '"           rr*   nav'^ezno   cenem, vsiljivem      jflp^fr,^     '*jH«L,^/
V^JK^         ^       blag«,       osobito,     ker    nudim    ^SjC^v/ fJSjŽ^M?
*        *    ^l^s^                     ?<>^c  iMlio**!*  ccnl  ali  na ču-             S^^i^S^^^
^~     %*            «    dov[to   »»41111*   ohroke   tore*          n^i^TiS
ai*1^       _^^P    vsakega   ■■rfitjl   r-.acavi   prvo-           CT^^BM
^*"*"                       vrsten instrument ft retnićno
p,--..LiM '. ietno garar.ci'O 5tari kfavirji na'u^^dne * lameoo, Izposo evalaina nmj-ati|aL. Fopravila ia aglaievmnie vseli glasbll najceneje. Preigrani klavir|i vedno v z-         Violine,   citre, kitare, tamknrice, karaiAaike,   ev rogovi m strune po to-
varr.iik .". z^t^'-.. — Ves ^an odprto!
I SamO 6 dni! 2 brzopamiki francoske družbe. ■
I::;::;;::1 ilnure u Heoo Vork.I
^M                    -                                                            Veljavne v  /no i:ste (^ifkarte) za vce  ^M
I /--1              2        ED" ŠMARĐA   I
I K^l^3£žb^l\^ Uobljan! DunalsKacesta 181
^M     ^jIaJS^^^^^^^^^^^^^^s^^j^mM          v hisi Kmetske posojilmce. ntsproti        ^h
^B  ^hUB^^HHHIHBB^BHHHBRV              cost'ine pri .ri^ovcn'.            ^M
^M ~z^^^S^^^^^KUISM^^KBbm    Vorne listk« iz  Amerike  v  staro  ^B
^H '^^BS^^^^SI^^^^^Sl^^^^^SSSS«   domovino po na»ni±]i ceni. Izdaja  ^H
^B '   •----^^P~^^SS&^^^*^^^^^^^P-   TOine   Hstke   po   vseh   železnicah  ^m
^M a^—^;----rxr" ^   x* prireianie zabavnih in   romar-   ^M
H *-=^i—^- ■ »u      ---------^_ ^----          skih viakov. Vsa pciasnila istotam   H
■   ^^^^^                            -»'—            , h ■                     breipiaćno.                     B
u   Najboljši  strešnik je    ::
kiita astoin-«ilia skril
i             Najbolj trpežna  in proti ognju vama streha«
I                                OTON  WITHALM,   LASKI  TRG. [I                                                                              ______
I1                               ---------- Zastopstvo v Ljubljani:  ----------
1      Mihael Prestenjak in dr.
R                         krovec,   Kolodvorska  ulica štev. 28.
I]              Prcvrtminjc kritja streha in prodaj« blaga po nizki ceif.
Anton Presker
krojač
Ljubljana, Sv.Petrac.16
pnpoioća svoj#
veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in plaščev za gospe, nepre-močljivik kavelokov itd. itd.
Obleke po mcri se po najnovejših vior-cih in najnižjih cenah lzvršujejo.
\--------------...       ----;——---------------~T----/
<■ __^___________________________________-— i'
:      Pekarija,      !
slaščičarna
in kavama
Jak. Zalazi
Stari trg štev. 21.
:                Filiale:                ■
Glavni trg št 6,    I
■ Kolodvorska ufica št. 6. i
■ I      = ■ :---      [■
. Q. ČaOež'.
■        w Ljubljani        ™
Mestni trg št 14
poleg Urbančeve mannf. trgovine pri porota
1 klobuke ■
slamnike
H im. razno moško oerilo. B ■  kravate, ovratnike itd. itd. ■
Blago imam  solidno,  cene zmeme. Postrežem točno.
"■"     = ■ =>    \m
Patenti
I                                      vseh dežela izposluje inženir                                  20 I
I IM« ttKI^kmsiAUli^ oblastveno avtor. in zapriseženi patentni odvetnik I ■                        nm Dunaju VI-, HarlahHferstraftse it. 37.                        I
I   Ustano«li««o 1S62.                      1335                     Telefon   itev.  58^, 1
I                   MFalstarafia trondea peči in ogn]lič                   I
I s& BndolI Geburth, Dunaj I
I *^»»                  VIL Kaiserstrasse 71, na oglu Burggasse.             I
r^HBiđBti! itedilnjh, kuhalnib in stroj, ogoiišt, ognjisc za kavo, kopelolh in peči za likanje. I
\^$t     :: 'l6 m mm in fralnogorllnih peči.: ^-^1
|[^^^g^  Plinove peči in plinovi kamini.   <j^^^jjnl
1^1 ^F^   Spcctalni katalogl gratis Id franko.    fjo^B \f\
JlVIihael Kastner J
I Najcenejši" nakup za: I
■    špecerijsko blago, kuhinjsko In ilvlnsko soL Petrolej,   I I   tndl ¥ origlnalnlli pločevlnasttli kangljah, obdavčenl In   I I   neobdavčeni bencin (za motor)e In avtomobiie). Oaso-   I I   Ua, ligroin (za razsvetljavo). Sorilno olje za Đieselove   I I   motorje. Vseh vrat stroina olfa. Parafin. Vse mineralne   1
■    vode In vsi proizvodi  Izvirkov  vedno sveil v zalogL   ■
■ Ljubljana, Kongresni trg 10. H
SSSSXK         B*^   Najniiie cene.   -mm         XXKKXK
i lovai poiva 1. J. Ifaplas *
S                Ljubljana, Turjaški trg štev. 7.     m      S
i Hajvečja zaloga poMštva!
an za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke r^n Su sobe. Preproge, zastorji, modrocl na vzmot !,!fi SS           iimnatl modroci, otrošU voxi6U IM.            x>
XX___________________________________WX
Skxxxx   ^ "«i-""^ "mi- ^« 1™xxxS
|^\        130 lastnlh
^F\   podružnic  doma
I/Jj^/   iti v inozemstvu.
f v\.
^^^    g>rve orste elegantna in mo niski cent so naša
m                                                                                                                                                      i
obuvala      i
\ <Mlfredcfrankelkom.dr. /
*^     /Ta/vcčje podjet/e svoj* vrste v monarhiji      /
\        Froda/ainica u Ljubljani:         %•
\                                               /
#-v Stntar/eoa ulica    v##
,35 stev.                                                                                             SLOVENSKI   NAROD.                                                                                             Stran 15.
$3 l^iSligllfliiiiSSiiiiio
m*±£F^                   »•»•**■*«&•*•.   lidelfca           2146
^p^jbi    Dobavlja Prva ipeciiina izrozm tvrdki a plitte iz tirolskega lodia
\y/f      hmtmm luerttaer, iMMOtt, Abt 2$. Dobiva k po mi boljeli
--^^              noSkih modnih trgovini, fcjer te, se posije naramost po povzctji.
W i veleirgov. i železnino Merkur (jml
Peter Majdič :: Celje |
Tople in lužne Kopcu    hrz^S^'^r^E.
■               |IW         A|       M     •                        ti*taal ■oftaaai,    koinih   bolesai.    prebolcMŠ     Najjbciila
KllllnllMIl    II II II I I    A         »**•  FifiBM   ^^ukThnKft, c~tt^  Prckr»»«n
nUUulljLtj illlilil n       ^-F^ ^w--w_ ,**._*. ^<^
■                    ti I IIIII III           ::        itate, ^MnHkM. k momb,«        ::
—~                 ,       ■••••■                   Ha*i«ak«witeta,
na Hrvaikenit                   =**• •* *»■- **t*»* — ^,**«.* u* prospekte daj«
_       .    .        _    .     .     .              .     .    ... -                     apesvrn kopaMea Sliti   ■    a* Hrrmikm.    Poftca Zabok
:: Postaja Zabok in postajaJitfe::           b™*.«. !    :   s«.^ _ Po-^. » »^rurb^
Zafforjanskc Žel. kopaliSče Stubica           ■«1«*^  A-»i»Mai ««*» p« i**** <* s «riMm
lijill li a« fiinp   Zafcek;   13 »i »1 ■>•   » o. ari 5.
Stsffa  «4 tm aaafa  4a  3# akt.              •„ l( „f,id„ H ^o««^i s—iiirke T»Piic»        \m
B                       A                       Naše najmoderneje ureieno   £pecialno tvor-
S                    ^-* *r.  a    *»„_                         nisko podjetje stoji
i ^i-    u JI let v oni vrsn
JSJ        f' '"95±* jrZ^**~l         ivornic  za stiskalnice   ter uživa v strokovnih
|   dj,;!',,,;1^     najboljci s2owes.
[3J     ^^ ^^^^^illil    ;*\V     ZahteTajiespcciaini ^atalo'4-t 565 a o vinskih
g   v     ^^                         J^O         ili I uliifli uMrinii iii   kon pletnih moštovnih
g    Nk     ^^B^^l^Xy^     naprava h, hidrauličnih stiskalmcah, sadnih in
5       ^^Si^^^^^^fiS^^        grozdnih mlinih. crrozdnih robka nicah obiral-
S             a^^^T^^^^TV                               nicah ia^od  i   t   d
|l   JL^""!^1   Cez 700 kolajn in prvih daril itd.
iPH.MAYFARTH&CO.
g  IM Mm-         Ounaj II., Taborctratse 71.         Zastmmki si ieii.
|Za tište,  ki trpijo na želodcu.
■                                                                                                     LUON, o. iebruarja   1897.
hnela tem fMgflet Idađcc; pile eosna Bonipard, trgovka s svinjskim mesom v Lijonu
?oua  ka fTlff  použfla,  ne fe sffilo  k  bljuvanju   in takrat sem ćutila vroće stiskanje v prsih.
CotSa sem v želodcu delovanje žo!ča.   Umazan jezik, usta setn  imela suha. bolela me je glava
m ttufi teka nisca tmrti   Poskusila se« mignezijo, grenčice, rabirboro, toda nm mi ni pomagalo
^■t'»y                        Neta« dne n moj soprog ukaže, vzeti oglje .Bclloc" v prahu,
j      /\^\           kJiTITgt ft "^T*1 P" ^kJOMf^t  — Vrela sem za dve navadni žlici po
fr*-'^-*\         vsadEf irasL Takoj po prvm puitji in sem Č«tila oiajšanje bolećin. Dva
\f ^5 *♦ Si           ^ni P°zncic s*™ ^^a dofc^3- Vzpehavanje in drugi nerridiii znaki so se
w   *^"  ii            odstranili. V prav kratkem času sem dobila tek ter začela z veseljem
^   -^»  r            jesti. V* osmih dneh sem pridobila izgubljeno zdravje in od tistega ćasa
^00^s^^/L           sea« popoliioma nfcm. FANNT MARTIN soproga BOMPARD.
7^"^^   ^^Jr   ^^1*1^              V resatci zadostoje, da se uživa ogl|e Belloc po vsakem ko-
(  v             ^"c         ^*%iiiu po 2—3 žlice,   da se ▼ nekoliko dneh   ozdravijo Želodčne bo-
^ V —        St,        .C   lezni, da, cek> zestarele bolezni in take, ki se zoperstavljajo vsa-
'    \                     11   kemu dmgi— idnwiM»»
\                  /*              Of||t Belloc provzroča  prijetoi aWutek  v  želodcu,  daje tek,
pospeSofe pictMvo in  odstranjuje IcIcmo zaprtje, oglje Belloc   je ne-
";■«;-»a BOMPARD.      prekosljivo  sredstvo proti   teiavam   v   želodcu po jedi,   proti   migreni,   j . za.  slabega  prebavijanja,  proti   gorečici, proti vzpehavanju,  kakor  tuđi   proti  j : boleznim želodca in čreves.
sredstvo vživati oglje   Belioc    v prašku  je, da se v   kupicf na    isti   ali -i.^ ^«.   •.   ..   ^.,n;tša   in   naeakrat ali   v prešledkih spije.
Oglje Belloc lahko samo koristi, škoditi pa ne more, v kakršnikoli množini ga rabimo ^obtvt se po mek Jrkiiaili
PosloriaS to Oflfc Belloc ponarejati,   ali so te ponaredbe brez učinka ta ne   '   dravijo ■ič, ker so pač slabo pripravljene.
Da se Igfffgtftf? vsaki pomoti,  pazite natančno na fo.  da   je  aa   vsaki  steklenici  ime 3eikc in naslor Uboratorfja: Maison L   Frere 19, rue Jacob, Pariš.
Oni, ki se rte morejo privaditi ogljev prašek požtrati,  naj vzamejo raje pastiljc BeUoe. 2—3 pastilje po vsaki jedi in kadar Nrtopifo ŽelodĆne  bolećine,  zavzeti  zadostujejo
IpopotBoflta, in imajo Mi gotov tičinek. Pastilje vsebujejo čisto oglje Bciloc. Zadostuje v usta jih *ati. in s slinami, ki pi raztopiT požreti.                                                                           ^969
Dobiva se v Ljubljani: Lekarna br. Piccoli, lekarna Sušnik,  lekarna U. pi Tmkoczy ^ Bohinc lekarna Ph. Mr. Jos. Ćižmaf.
mm Tvm Ševčlk jtami.
puškar priporoća sve^o ▼•liko zal^fO raznovrstnih                   x
pušk in samokresov
Ustnega iidelka, kakor tuđi keltskih, salftldk m tettili 0lrt|t preizknieaib pnik,  za katere   jamnim za dober  strel.   Posebno  pripo-roćam Ukka  trocevk©  in piUk« B#ek s Kjuppovimi  cermi za bradi mn i smodnik. — Pnporočam tuđi
veliko zalogo vseh lovskih potrebščin    I
PepraTlU ia narobe m lxvr«4«i« *** * i——l|j^^         I
Cenovniki na zafetovanj« zastonj in ••*%*•"• pf ••!■*               |
KljučavniSarstvo
\g. Faschinga vdova PotlasaU «a«lp *t a.
Raiehova hita.
MedllnUi ognjlšč.
IivntM !■ !•"•" <^>
C*n« smarae« Popravila se
i   ■ tetu« Izvriujej«. i   i
otroških vozičkov
ta malu *• MlHMiM
B^_w^ zime.
_:5^3a^a4am^^    "^" * JUUC !^QHHb       v LJatlJajO.
^BJI^^SF           NczaMim Rirotnikem »
-^■S3B^^              PiHil  S   |OfZlt)lflL
^■aVaMaVa^aVaVair
{_______________„-__________—._
| Josip Kojina j
I    krojač prve vrste    Lj
1              se oakaja sedaj v lista i bi si             II
IH franca Jozeia testa i f
konkurira z naivečjimi tvrdkami glede finega kroja in ele-  |_
2                gantne izvrši tve.              rji
j III Tfornifta zaloga upiM aog!. pi lil   in tranc. spedjalite! blaga.    ||
: Zavod za iiflifoiBje.: jj
S=,=,^i=.rJ
m   Najboljši kosmetiški predmeti I
M       za olepšanje polti in telesa so:     5
^         M^       Ja BllopoBOk, -m         ^^B       US = cream po n
o         ^^H       flltfB "   Mentltol   u o        ftf bB      119 t&stna voda po
*o       B^a^B     sobni praiek po 6Oh;
S        ^^^^B     za ohranitcv in rast las: £       |   bH    «1 m lmsaa voda po
I   ■   U&        t k;
S.     ■     l^a   .^b. lasna pomada
O     Ti izdelki »Ada-, H so r>b!astveno I —           varovani, so naprodaj lev         ■
i Drlovi lekarni
li   Ph. Mr. Josip Cižmar
JI          w Ljubljani.
■       ]    Kapajte zaupno te domaće izđefke!
Oblikovana
Prva kranjska
tvornico blovirieo
Ljubljana
Hilšarjeva ulica 5    Recherjeva hiša
RUDOLf A. WAH
.^aaW                          ^
■             A        ^a^Baaaa^        ^L.         ^^
e         *^aaaaaaaaaHaaaaaaaL     *
^              aVaVaVaVaVaVaVaVaVaVaV^aaaaaT
5        ■aaaaaaaaaaaaaK^HM         ^
BBBaaaaaaflaBna^^^^^a        ^
°         .aaaaaaaaaaa^l^a^aV      5
•    BaVaSaĐaT   a
E    ^^■SBoaV   ^
"*                                       e
■
Priporoća tvoje pm ***&_** V9* podn«bia solidno   narejene   ajpaaa^t  _MfHr|a  h
ia t*t«v —mar, m ««Im •«-
talaaafla adi BflBeSeAaV
Poprave ib uglaSevanja se izvršujejo točno in računijo nmjecneje.
Zdra^Uličt Tflflfigft Dolcnjsko.
Žoloznlika postaj« w     Straža-Topllce.                               17T5
Topfi mki 88o C, p*%M ta htprti iaMili«B|t. Isređoega učinka pri prodan, rerauUsan, iMlte, atvral-
fip, fetasll i» iMkl b»lasam>   ▼attkt fc»pal1 feaatal,   pt<rta«  fcOfll ia aabofMte hopail     Udobno urejen« u^iak«, %ralae in drafabae sob«,   —   £drmvo podnebj«.   —   Gosdovita okolica.   —   Dobra   ia   cena   rectavrac^a.   —
mF"    Prospekti in pojasnila zastonj pri kopališki upravi.    ""^(
^r  svetovna manma^^
LAURIN & KLEMENT
^^            d. dr. v Mladi Boleslavi            ^^
/automobili^
^P^             =   Zastopnika:   Mikodem A Wetzka  — Gradec.             —   ^^B
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a   u    m
3 F. L. Popper čevlji wl
fm                     im. gospode in gospe so nogara naj bol j priležni,     Jp^K   ^r   \
m                     lični in najboljše kakovosti. Naprodaj samo pri    &     ^r        J
S JULIJI STOR, Ljubljana         &Vil7
H                Prešernova ulica št. 5,                        J        I   ^l>^
~     Goysserski  čevlji  za turiste,  higijenični čevlji       (^^^^^ 5    ::         za otroke in Lawn-tennis-čevljl.         n      ts^^^^
V zapuščinski stvari po zamrlem
Fi*anu  Igli6
- vršila se bode na prošnjo dedičev          z
▼ Ljubljani, Vrhovčeva ulica št. 1
dfls ZUaniia 1912 ot 9. uri ftopoldse v ini nimm sekesa tii.
Izklicna ceoa 61309 K 36 h, vacjij deseti del izklicne cene. Dražbeni pogoji so v r-arni podpisanega sodnega komisarja v Ljubljani, Slovenski ttfg itt>T. 2 na vpogled.                                                                                       t859
Fran Krisper
not. substitut kot sodni komtsar.
■*YJ                                                                                                                                                                                   i ^
a   ^/LnglešJco  slzlctđžšče  obiePc   fig
^*   LfLLbZjcuricL, J\lestrti trg štev.  3    |||
I   -agjafl7a ohasijsfco prodajo  ||
Šjj • poletnih oblek in slamnikov za gospode in dečke^ ■ K S       ter poletne damske konfekcije z globoko redu-      ' C
S      ======   ciranimi cenami.                      ■ ■      i||
Haitt in nakeneiša db! U flmsrikO
z moderni mi velikimi brzopamiki iz
LjiDljaBe uz JtitwnrpeD i liew-YoA
32                          je proga
Red Star  Line deča zvezda
Na naših   parnikih   Ftalaad,   Krooalaadj Vaaarlaatl, S^alaaal, w-n§Mm^t su BaamUmd,
ki oskrbujejo vsak teden ob sobotah redne vožnje med Aotwerpnom in Novim Torkora je snažnost, izborna hrana, v.jadna postrežbn in spalnice pc novem urejene v kajite za 2,4 i»6 osebt za vsakega poklika eminentnoga pomena, ter traja vožnja 7 dni.
Odkoi iz Q»UjiM vsak lorck popolfce.
Naši parniki vozijo tuđi na mesec po večkrai ftas  Kaaiio ▼  9mwmrmo  Aaiviiko in  je  ta vožnja izdatno cenejŠa kakor na Novi Vorfc.
*   Pojasalta daje vlišm* potrjea   zastopaik
Franc Dolenc
I   Kolodvorska ulica o** abnu ^
Stran 16.     ^____________________________________________________SLOVENSKI   NAROD.________________________________________________________135 štev.
Jr MATER £: ^™* H|B!II?!P! W" I ■ ^Jm ■«■■■   M   HMBS     ::        nega   blaga,        ::      Ljubljana, Stritarjeva ulica.
Putni v Severoo in Juto lierilo
se vozijo sedaj le po domaći avstrijski progi   ■
AvstrB-Amerikau |
Trst — Mew Tork, Bnenos Aires,  r
Rio de Janerio, San to s Itd.       r
z   Mjftovcjšimi   brzoparniki   z   tfreaa   vijakoma,   I
W^^^^^sm-^^T^*£*+^s€3je>^m^.    ',. m1     clcktrić«© razsretljavo, brezZičntm brzojavom, na   I
katerih  je   za vsakega  podrika   prcskrbljeno. da   I
- dobi iovolj doaaće hrane z viM«,  svet knh, posteljo, k*pelj itd.                  =   ■
0N09 PM1III8T: I SfTtm ftiuiki rati ss&elo. i Jiino AiKriki Tukil U Hi.   }
Vsakofnttt p+jasiila daje raiefoljc fercipUćoo ib prodala ftzie liste glavni zastupnik za
Kraajsko, Suersko to Korosko
SIMON KMETETZ, Ljubljana, Kolodvorska ul. 26.
^VAPOLEONLi
-^J&c^  ^ / ^——^ ^am ^5^
I                       Jc/e/F fonfee
MoeUChandon
uSfanovf/ene 1743 ~vEpernaigi-
Cm 6r Svorna m komorna 'cfoBavifefjfb ~Jtra//. an%fSvorna cfbSavifefja-
ć^JZajfineisi šampanjce-čTrancoški izdefećl
m                                                                                                                                            __________                                                                                                                                                                                                                                 -
ŠStampilije vfteh  vrst sa  vmIi, tfraitva, tr«o¥o# itd. Anton Cerne frmver   !■   Ud«lovaUl| Uiibllono, Storl trg za.
! inov emajl io tare
za pode,
izvrstne   specijalitete,   ki   se  hitro suše   in   jih   lahko  vsak  vporablja.
■  Zaloga tovarne lakov ludvika jfarxa.
I                        Depot;               1041
i Brata Eteri v Uiii.
Otroška igrača    ■
je  opravljanje   domačega perila,  ako ^1 rabimo                   1208 ^m
i samodeluiače oralno sredstvo. 11
Zajamčeno neškodljivo!       Ni klor! H Po polurnem kuhanju            H
bleščeče bdo pcrilo. I
Ppr^ll*4    vani]«  tnanine  in penlo se v kotiu   ^H
*»■*"* 3ll           obcli   kskor  od   solnea   □■  trati         ^^H
Tvornica: Bogotnil Voitl Dunaj i!i.|i. B
Dobiva se povsod.               ^0
fipiiil
krojačnica prve  vrste za I gospode in dame        I
Dunajski   c.  20 1
nasproti  kavarne  „Evropa* — Tramvajska   B
Zaloga inozemskega in I pristno angleš. blaga. I
Cene solidoe. :: Postrežba točna.               I
Z odličnim  spoštovanjem             ■
Jos. Gregorin, krojač. |
Friporočamo
damsko in otroško konfekcijo
zelo solidne tvrdke
M. Kristofič-Bučar
'VeliVco.  izbira.  posebno:
fini kostumi, prašni plašči in krila
izdelujfc* iudi po meri.
KRASNE    BLUZE
I     noćne halje, predgasolke, perilo, moderce, športne čepiće in kloMke. Potrebščine za otroke in novopojenčke « največji izbiri. BV~ Pošilja na izbiro tuđi na deželo. *99
A. Hauptmanna nasledniki
=—~ LJUBLJANA. _=^=
Jvornica kemicnih barv, lakov in jirnežev, priporoca:
Olinate                                                 Vse ^1*5*®8
barve        ^^ft^^^^^^    « fi°Piče¥» s;
Suhe       ^t'^^E       Mavec
b3P¥6      ^^^^^^^^        (fi"Ps)
Emailne        ^^^^^S     Olie za pode barve        ^^^^^^e        in stroje
I   barve      Maritin trg št. 1.    HOlil01IDI!|
I         ^         Naslov  zadostuje:                m
I A. Zankl sinovi  v Ljubljani.
I Ceniki zastonj!                             Ceniki zastonj!
iLjubljanska kreditna banka v Ljubljani
I   D«lwUka gla»mcj K 8,000.000.                                                 StPitaPJeV«!    UliCS    ŽtCVa   2a                                                 Be»emni fond  800.000   fcron.
I52         Podružnice v Spljeiu, Celovcu. Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
I Spreiema vloge na knjižice in na tekoči radan    Ml    0|     Kupnje in prodaja srećke in vrednostnepapirje I k   ter lili obrestafe od dne vloge po čistih   s  HF   2  |0  ::             vseh vrst po dnevnem korzu.             ::
B                                                                                                                                                   -    ■------------—----------^—,----------------------------------------------                   —_^
F. P. VIDIC & K0MP., LJUBLJANA ^
n      tovarna zarexanih strešnikov      ss
ponudi vsako poljubno množino  patrat dwo|BO   xarexanl
strešnik zak rivač
s poSevno obrezo in priveznim nastavkom „sistem MAR2OLA". lr«z o#pi-tin nawsgopl                         Stfelia popolnoma warna pned nevihtami I
136 Ste*.                                                                                                   SLOVENSKI   NAROD.                                                                                                   Stran 17.
Za fratri tai    i
Slabotna nervozna gospa je no-
IHČ poiskala    zdravnika in mu poto-fila, da ponoći ni ma špan Ja. Z r a ▼ ti i k :  Izpijte čašo mleka tn snejte par piškotov predno ležete v postefjo.
Gospa: Pred tremi meseci ste nii pa rekli, da ne smem nič užiti . . . Zravnik : Pred tremi meseci, da! Ali od tedaj je medicinska znanost zopet kolosalno napredovala.
Mož: Ti brezvestna ženska! Torei priznaš, da si mi bila nezvesta?
2ena : D-a!
Mož: Kolikokrat?
Žena:  Ne-ve-vem!
Mož: To bi bila pač lahko šteta. Pa taka si vedno! Ti — ti —
Fajmošter Jaka: Skof pa res ni pameten! Liberalce prekolne pri vsaki priliki . . .
Fajmošter Matevž: Bla-goslavlja naj jih. Verjemt meni. to bi jim bilo dosti bolj neprijetno, kakor da jih kolne.
Z e n i n : Sladka nevesta — krono bi dal,   če bi vedel.   kaj zdaj
TTTSliŠ.
Ncvesta : Ah, te misli pač nišo vredne ćele krone.
Ženin : Povej torej — na kaj I   si pa mislila?                          _^
I         Ne vest a: Nate!       *SWfe
I           *
I         — Gospod   doktor,   jaz sem se I  mišci zahvatit za izborno medicino.
= Me veseli! Torej vam je po-Tragala!
—  hnenitno!
= Koliko steklenic pa ste izpili?
—  Jaz nobene.   Pre&ovoril sem pa strica, da je eno izpii in — danes sem že vse njegovo premoženje po-dedovaL
—  Kaj je pa rekel gospod svet-nik. ko si zasnubil njegovo najsta-rejšo hčerko?
—  Kaj je rekel!   2a I mu je bilo, da ne morem poročiti vse tri njegove hčere.
m
—  Tako debele ženske pa še ni-sem videl. kakor je farovška kuha- I rica.
—   Verjamem!   Kadar je bolna, rrorajo vedno okrajnega   zdravnika po^iicatu drug ji ni kos.
Kaplan: To bi pa le rad ve-deh će alkohol res voljo slabi?
Fajmošter: Larifari! Boi] ko jra žehtam. bolj sem odločen, da ga nikoli ne pustirr.
—  Ti, kaj se pa tvoja žena dane* tako jezi?
—  Zato. ker se ie najprej razjeda nad deklo. potem se je ježila na-me. ker se jaz nisem zaradi dekle ie-7: in zdai je sama na^e jezna, da se
k razjeziia zaradi dekle...
•             *
S1 n ž k i n i a: Milostiva so rekli, da jih ni doma,
Obiskovalec: fn vi recite miostivi. da mene sploh ni bilo tu-kaj.
Učitelj: Jakec. ali veš, kako nastane rosa?
Učenec: Zemlja se suce nkrog svoje osi in kadar se poti. pa tastane rosa.
—  Ali ga vidiš,   tistega   starca tam-le?   Ta me je danes teden    za 20.000 K ociganiL
= Ali je mogoče? Kako pa to?
—   Zasnubil  sem  njegovo  hćer *n on mi je ni dal.
*
Fajmošter Jaka in njegov mež-
*ar ^ta se skupaj peljala na železni-
i. Spotoma je stopila k njima v voz
' 'la gospa.   Ravno tedaj je   faj-
ster Jaka vzel viržinko iz žepa in
jo začel vžigati.
>Gospod župnik    je dejal  mež-nar, »pa vendar ne boste kadili, ko e gospa v kupe ju.«
»Viš ga,« se je začndil fajmošter. ^aj ti vendar sam kadiš!«
*E« je dejal meznar, jaz pa -nem, saj sem popolnoma neiz-bražen človek.«
—  Kje si pa dobil ta prstan? = Moja ljubica mi ga je dala!
—  In ti si ga obdržal? Sram te "i! Ko sem bil jaz v tvojih    letih,
vem  nikdar obdržal  ženskih  daril, mpak sem vse — prodaL
Mati: Lepo delaš! V nedeljo so
Ie videli z nekim frizerjem, veeraj z ekim pisarjem, danes pa   z   nekim Tf>jačem ... H č i: Kaj se pa ježite ? Saj sem I am te   povedala,   da    me    hočejo I vzeti.                                                      ■
I      Darila.
I Dmžha sv. Cirtta to Metoda t Ljubljani je imela meseca maja 1912 sledeče prispevke, fa sicer:
L Prtepevki iz n*blr*l«*ov.
Moška podružnica Maribor, i. s. »Narodni dom« 16 K, Meden 6 K, Vrtnik 3 K, skupaj 25 K; M. Gombač, Matavun, 5 K; J. pl. Kappus, Celovec, i. s. »Narodni dom«, Pliberk, 10 kron, gostil. Potočnik, Deresavas, 2 kroni, Jenko 50 vin., skupaj 12 K 50 vin.; podružnica Lonjer, i. s. konzum-no društvo 4 K 15 vin., Ferljuga 65 v, A. Kljuder 5 K 92 v., Župan 6 K, sku-paj 16 K 72 vin.; V. Berce, Št. Janž, i. s. Iv. Prijatelj 11 K 20 vin., Iv. Maj-cen 17 K, Iv. Repovš 2 K 90 vin.f skupaj 31 K 10 vin.; gostil. Robič, Lim-buš, 10 K; trnovsko župnišče. tu, 11 kron; podružnica Zužemberk, i. s. J. Pehani 20 K 08 vin., Fr. Pehani 6 K 33 vin.. skupaj 2b K 41 vin.; moška podružnica Kamnik, i. s. I. Trpinc 28 kron 70 vin.. 2erovnik 20 K 55 vin., *L>ruštveni dom 2 K 80 vin., F. Le-vičnik 7 K. tobakarna Stele 3 K 5o v, skupaj 62 K 55 vin.; lgnacij Bajželj, Kam na gorica. 2 K 70 v; W. Watzak, Smartno, nab. Javor je 3 K 92 vin.; R. Oorčeva, V. Loka, 15 K; hotel »Avstrija*, Sloven. Bistrica, 5 K 50 vin.; gostil. Mavčič, Nova Cerkev, 1 K 80 vin.; P. Starkl, Sevnica, 6 K
06  vin.;  Anton Vilian. Ježića. 58 K; J. Perič, Sv. Križ, 6 K 40 vin.; podr. Fala L s. ligo 8 K, Mesarič JS K, Fikfak
7  K, skupaj 2,^ K; Iv. Benčina. Stan trg. 14 K 30 vin.; F. Prijatelj, Trži-šče. 17 K;  restavracija    Mencinger, Bobirii^ka Bistrica. 19 K 4b vin.;  J. V           -^lov.  Gradec,  i.  s.   ^Nar^Jni dom* 6 K 2»> vin., Iv. Kac 1 K 90 vin., skupaj 5 K  10 vin.;  podružnica £t. Rupert, I^olenisko. i. s.  I. Frelih 5 K 70 vin.. J. Knez  1  K 0Q vin., J. Župan čič 3 K 03 vin., J. £karje 90 vin.. J. Bule 1 K 38 vin.. J. Skarje 1 K 80 vin., L. Vidmar 50 vin., M. Kolenc 28 vin^ skupaj 14 K 68 vin.; moska podružnica  Aidovšcina. i. s.  J.  \ idrih 22 K 8*1 vin., St. Stehar 4 K. J. Mare 1 K 25 vin.* S. Sterle 4 K 40 vin., F.
IRepič 27 K 70 vin.. J. Horvat 12 K 23 vin.. Edinost 5 K 72 vin.. Ig. Kovač 2 K 90 vin., M. Malik 2 K 03 vin.. notarska pisama 3 K. skupaj 86 K H3 vin.; gostiina Mrak, tu. 24 K 75 v; gostilna >Slepi Janez . 2apuze, 11 K 70 vin.;     »Narodna    kavama«,    tu,
Ivložna knjižica, ki se je razglasila za 285 K 87 vin. in 77 K. skupaj 362 K 87 vin.; V. Kenda, tu, 1 K 19 vin.; podružn^a Vel. Dolina, i. s. gosiil. "Vel. CMllia 6 K, J. Kalin. Breeana, 5 kron; M. Dolinar, Bregana, 3 K 20 v, skupaj 14 K 20 vin ; podružnica Kanal 23 K 37 vin.; pri Bregantu. Pod-gora 19 K <M vin.; J. Borštnik. Krka, 5 K 43 vin.; Josip Komljanec. Ptu], i. s. čitalnica 3 K 46 vin., Mahorič 7 kron, Muršec 75 vin., Zupančič 69 v, skupaj 11 K 90 vin.; pri Gašperlinu. Šenčur 6 K 08 vin.; E. Dereani. Gorica, 15 K; Alojzij Pogačnik. tu, 4 K 34 vin.; moška podružnica Kranj, i- s. Benedik 9 K 50 vin.. R >zman F. 7 K, M. žmid 3 K 14 vin., F. Pogačnik 3 K ,36 vin-, Rebolj L. 1 K 8ft vin.. Mayr
5  K 24 vin., narodna čitalnica 34 vin.. Bedenk Iv. 3 K 6<> vin.. skupa; 33 K 98 vin.; A. Znidaršič. Lož, 3 K;  podružnica Št. Vid pri \ ipavi, i. s. Ru-dolf 7 K. Biziak 5 K. 2gur 1 K 22 vin.. Pelicon 1 K. skupaj 14 K 22 \   i; moška   podružnica   Idrija, i. s.    »Crni orel« 30 K 80 vin., kavama    Kavčič 12 K 20 vin., gostilna Se pet a vj 5 K, pl. Premerstein 2 K. skupai 5<« K, Jo-že Klemenčič, Sv. Trojica v Slov. go-ricah, 21 K, C. Oašperlin, Senčur, 10 kron 20 vin.;  nudijejevišKa pivnica, tu, 16 K 79 vin.
II. Prispevki podružnic.
Kranjsko : Ljubljana, sent-petrska, ženska 292 K S5 vin 4 13 K 12 vin. -f 10 K 04 vin. =^ 316 K 01 v; Žužemberk 80 K; Tržič 25 K; Boliinj-ska Bistrica 98 K 80 vin.; Ilirska Bistrica - Trnovo, ženska. 106 K 70 v; Litiia 112 K; Sodražica 100 K; St. Vid pri Vipavi 200 K; Skof ja Loka 9() K 45 vin.; Cerklje - Catež 100 K; Idrija. m. 98 K 80 v; Bled 44 K; skupai 1371 K 76 vin.
Štajersko: Linibuš 20 K f 32 K 82 vin , skupaj 52 K 82 vin.; Ga-hrje 31 K 06 vin ; Maribor, moška, 20 K: St. Juri. moška, 95 K; Hrast-nik, Fala, Selnica, i. s. 7 K; Petrovce 47 K 40 vin.; Maribor, ženska. 2OO K; Mozirje, ženska, 10 K 4O vin.; St. Pa-vel - Prebold, moška, 41 K 40 vin. + 10 K, skupaj 51 K 40 vin.; Vransko 9 K; Ptuj, moška 58 K 60 vin.; Gradec, izvenakad. 100 K; St. Pavel-Prebold, ženska 100 K; skupaj 832 kron 68 vio.
Koroško: Borovljc 25 K 20 vin.
Primorsko : Sv. Luciia 23 K 45 vin.; Verdelca 200 K; Gorica, moška, 88 K; Sežana. moška, 100 K; Podgora 40 K;  Kanal  12 K;  Kormin
6  K + 6 K = 12 K; skup«] 475 K 4R vin.
III. Prispevki od družheneg* Mali.
•Koiinska    tovarna^,    od    kave
1000 K; A. Alcks^ Jacobi, Dunai, od
dgaretneea papirJa 223 K 09 vin.; Andrej Oset, Tolsti vrh, prispevek od slatine 11 K 40 vin.; skupaj 1234 K
49  via.
IV. Zbirke  časopisov.
»Slovenski   Narod*,   tu,   190  K 43 vin. V.  Prispevki  Slovencev v AmerikL
Valentin Stalich, Roch Springs (po Sakserju) 34 K; L.Andolšek, New York (po Sakserju) 200 K; skupai 234 K.
VI. Prispevki za obrambni sklad.
R.  Oswald,  Jesenice,  10  K;   M.
Lj. Novak, Gradec, 8 K; učiteljsko društvo za postojnski okraj 50 K; ta-rokisti, rodbini Moćnik - Orožen, Kamnik (po »Slovenskem    Narodu«)
50  K; Janko vitez Bleiweis - Trste-niški, tu, 5K; L. Petovar, Ivankovci, 5 K; J. Bregant. Maribor, 3 K 3,3 vin.; F. Oset, Trbovlje, 5 K; narodni duhovnik št. 1., tu, 80 K; žen. podruž., Mozirie,  100 K;   L. Schwentner, tu, 50 K;   prijatelji in kolegi pok. prof. dr. J. Cerka, tu, v spomin 200 K; obitelj Gorupova, Reka, v spomin na po-kojnega Josipa Gorupa vit. Slavinj-skega 54100 K; u radnik i »Kmetske po-sojilnice«, tu, 120 K;    stalno omizje pri >.Roži«, tu, 200 K;  Iv. Pahernik, Vuhred, 200 K;    stalno    omizje pri
Roži«, tu, 200 K; Jakobina dr. Nitkova, Novo mesto, 30 K; dr. J. Šav-nik, Trst, 5 K; neimenovan, Slovenji Gradec, nabral 26 K; Ciril - Meto-dovski fantje v Kranju, 200 K; šale-.sko učiteljsko društvo 50 K; ženska podružnica, Trst, i. s, 17 kamnov na ime M. Mankoč, Trst, 3400 K, 1 kamen na ime M. Costaperaria, Trst, 200 K, 1 kamen na ime Tržaške Slavenke 200 K, skupaj 3800 K; podruz.-nica Cerklje - Catež 100 K; F. Papst, Celje, 5 K.
VII. Razni prispevki.
Ivo Erhatič, Celje, 3 K 50 vin.; A. Primožič, 2iri, dobiček od prodanih srečk 5 K 35 v; posojilnica, Po-stojna, 50 K; dr. V. Kac, Maribor, mesto venca t Slavi Kranjc 20 K; neimenovan, tu, 50 K; V. Picek, Ribni-ca, mesto venca t g. Murgel 10 K; F. Jelinek, Jesenice, nabrano ob po-roki M. Kalinove z Aleksiče 18 K 25 vin.; M. Marinček, Tržič, na občnem zboru 14 K 20 vin.; M. Hafner, Ko-stanjevca, 2 K; M. Bobek, Celje, 11 kron; prijatelji in kolegi pok. proi. dr. Cerka, tu, 2 K; dr. Bergman, 2a-lec, nabrano ob priliki poroke Ježov-nik - Vodenik 50 K; Al. Hudovernik, tu, nabral narodnega davka 24 K; neimenovan, 3 Josip - srečke, v nominalni vrednosti po 2 gld.; neimeno-\an, tu. 10 K; Antonija Cvar, Ortnek, mesto venca i Karolini \\erli, Cerk-nica, 6 K; M. Velkavrh, tu, od prodanih sladčic na jurjevanju 3 K; I. Suher. tu, dar 4 K; A. Sr^bot, Diva-ča, nabrano na ženitovanju Josipa in Kriste Perhavec 8 K 60 vin.; dr. Ivo Dimnik, Krško. neka kazenska poravnava 50 K; narodni davek gori-škega srednješolskega dijaštva za leti 1910 in 1911 za otroski vrtec v Gorici 35o K; ob birmovanju črnogoje-vega »Mladena«, tu. 2 K 55 vin.
Ze stoletja znani
^"*           —------                 naravna
—'          alkalična kislina
kot podpirajoče sredstvo
pri zdravljenju v Karlovili varili, Marijinih lažnih, Frandskovih lažnih vedno sijajno preizkušena.
Proti            18
zobobolo ifl gnjili zob
liborno dtla|« dobro ibuui         > antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
U atrtU dlesao tn odttrantni«          !
a«pri|etno sapo iz ost. 1 st*kl«nica x oavtMUloaa 1 krono.
Deželna lekarna Milana Leusteka v Llcbliani, Bosljeva cesta itev. l
poleg i unc Jotefove^a jobilejaeft mostn.
V tej lekirii dobifijo zdrivila tndi člani bnintskih bligajn jn2. Zclcinicc. c. kr. tobtčnc tovarnc   in   *kr.  bol.  blagajne  y Ljubljani.
M«l«stae-wtaa la sobaa rod«.
Sunja,   Hrvaško,    22.    tebmarja    1908.         ! Blag. gospod lekamar?                     j
Prosim vijudno, pošljite mi  zopet         ■ tri   steMenice  Va§e   Izborno   delujoče nttMpttiM »otasUM-«atet uibm« ▼Od«, katera je neprekosljivo sredstvo ;      zoper   zobobol,   otrja   dlesno   in   od-stranja   neprijetno    sapo   iz   usL    Za ohranjenje zob in osveženjc ust jo bom ;     Tsakomor kar najbolje priporočai
Spoitovanjcm ,        Mato Kaurinorić, kr. poste meitir
A. KUNST
Zid**ska ulica fttew. 4.
Velika zaloga obu val
l«»lB«f lsdellui %m dame, gospode  ■ ta o&oko i« vodao na Ubero.      I
Vsakršaa  aaročiU  se  izvršujejo   toćoo  in   I
•• nizki ceni. Vse mtrt se shranjujejo in   I
zazoaaijejo. — Pri znotnjito mroćilib oaj   ■
se frlagOTOli Tzorce poslati.        40   I
fi. f. JURflSEK
prvi In «01111 slovenski aglaseTalec In trgove c glasoviri ev
Ljubljana, Poljanska c. 13. L
Glasoviri«, pla-'V^^^^^^^^^^p^     nine in harmo-
^^^^KHBflH^^^H     nije iz prvovrst-^^BVhH^^h^^HHH        mh   dvornih   in ^VHH^BH^^r        komornih   tvrdk ^^^K^^R^    W        imam    v   lastni
ZJvJK        oW       zalogi     bogato
^uV                  izbiro po  solid-
^^^W                       nih cenah.  Jam-
^^e*                  Čim pismeno  10
let!   Tuđi   stare
glasovirje imam vedno v zalogi. Vglaševanje vseh sistemov glasovirjev in harmonijev ter vsa popravila izvršujem precizno in ceno. Stare glasovirje ugodno zamenjam! — Glas-beii Matici in drugim slovenskim zavodom uglašuje glasovtrje izključno le
tnmiimiimia WH i f, Juii
AM k svojim!
^l&^ Zastonj
Mr       ^^^^3^^^   dobi vsak 1 plos jf^j^^Sf    čo  in    200   igel, ^^HHJBga.   a^° naenkrat na-
s  Zastonj  :
dobi  vsakdo  1   album in 200 igel, ako naenkrat naroČi   10 plošc.
Gramofoni že od 21 K naprej Avtognati že od 3O K naprej
tndi na prav primerne mesećne obroke.
Posebno ugodni nakup za gg. gostilničarje. Vsa popravila gramofonov izvršujem v svoji lastni delavnici točno in solidno. — Glavni zastopnik največjih tvornic, kakor znamke Angel Zonophon, Favorite, Odeon, Jumbo idr.
Preprodafalci dobijo popast
Zahtevajte cenik, pošljem ga zastonj.
Fr. P. Zajec
Ljubljana} Stari trg 9.
HHD HHIUHHIJ
Josip Stupica
jermenar in sedlar
v Ljubljani,  Slomškova  ulica št. 6.
Priporočim   svojo   bogato   zalogo   najrazličnejšib
konjskih oprav
■   ■       krasno opremljene    ==
kočije, druge vozove in najrazličnejšo vprežno opravo
katero imam vedno v zalomi, kakor tuđi vse druge v sedlarsko obrt spađajoče potrebit ičine, že obrabljene vozove in :s ^—    konjske   oprave.    —^-^^—
EH®!] ® BIH Dl]
Spetlalna trgovina {
finih                  I
ročnih del   i
mm mm
W L]«bliUl,             I
Židovska   ulica  £tev.  5. I
i    ——~-----------------—             .        ■
j      Predtiskarija    |      I | Tamburiranje   I I   Montiranje  :-: |     I I     | Plisiranje :-: :-: I
|               IMtar* Irarlonega        ^137
, kovaškega pomoćnika
ter zdravega in krepkega
učenca
sprejme takoj
konški raojstcr v nefcem trgu na Gorenjskcm. Kje, pove upravništvo >Slov. Naroda«.
Sprenra tniovskega pitta
žiluarji"
ki je dobro strokovnjaško izvežban, slovenskega in nemškega jezika zrno-žen in dober raČunar. — Ponudbe v katerih naj se navede dan mogocega vstopa in plačilni zahtevek, so poslati na!
Petra Mafdlč v Celju.
Pozor gostilničarji!
lati starosti lastnlka se iz prosti roke proda
velika hiša
v Trnovem na Notranjskem.
Hiša stoji na križišču čest v Trst, Reko, Pivko in na kolodvor, tedaj na izredno prometnem kraju. Oddaljena je od kolodvora 5 minut Pripravna je za vsako obrt, posebno pa za gostilno, ker ima v pritličju dva velika salona, veliko kuhinjo, hleve, novo ledenico, spodaj prostorne kleti in v 1. nadstropju pa več prostornih sob, posebno pripravnih za letoviščarje. Pri hiši je tuđi vrt in nova tehtnica mostnica. Poleg niše se gradi nova parna žaga. Več se izve pri lastniku Mate Bibariču v Tmovem.           2112
I Uničevalec stenic I I   cing - cing, ^ 1
^M oblastveno varovan, pomori takoj vse ^H H stenice z zalego vred. H
^1 Nestrupeno, blagedišeče,razkužujoče ^B ^1 Dobiva se v steklenicah po 60 vin., ^M ^M zraven spadajoča brizgalna 20 vin.. ^H ^P v Vi i" !2 Htrskihsteklennicah raz- wM ■K                  merorna ceneje                  ^|
H v glavni zalogi v Ljubljani pri B
I Antonu Kane. drogerija. 1
^H     Dniga sredstva odločno odvraćajte!      H|
■I Poglavftna zaloga: Dgti3i, Ti\\l Gsnfzgasse 27. H
=^ Kdor je siv. izgleda star!
Izborno, zajamčeno, zdravju neškodljivo bar\rilo za lase in brado je
1.  Vitekov „Odoline", ki barva takoj in  trajno,   plavo  (blond),  rjavo in crno. 1 karton z navodilom K 4-—.
2.  Vitekov „Nucin", dvojnata, cenejša vrsta. 1   karton  K 2'—.
3.  Vitekov „Nucin", enostavno bar-vilo. 1 steklenica K 1'—.
^P'^B^^        Ta banila so se v
/Fj: ♦.''c^        tisoah    in   tisočih ft*. ^; ^^>^L         slučajih izkazala
/',       v   ^hJ^   najboljša.      Edino
& "      šmL. pravo ?vse drus°
J    ^iSS navraćajte) iz tvor-jJr        ^SB nicekosmet.indiet
vvvif^^         jJk>mL    izdelkov tvrdke
FranViteka drag, Praga.
L^: Drogerija jffdrija
Ljubljana, Selenburg. ni. 5. nasproti glai. pošti i Anton Kase. drogerija. Židovska ulica žlev. 1.
Dobiva se pristen;
_____                   ^^^         Ljubljana: Aut.
li K fK iiNdanja Isl |D    ^f°C^ ■      «i£ h£ prkltajal    M     i^tLZ
^H                                                     |^H         niti, drogerija. —
M    USU! - /CllOllJl     W        nig. drogerija. -
IH      ,- ,   .                            JmA         PaIJ: k Tominz,
IH   Sl1D^UI* ^^J"« Pr<>"   /U\       ('r»g. Rano F«llin,
H     »padanja las in prhljaja, f Zg\       drog.   Maribor :
«    brade m je   aspeSen   sa   \ wf         K. Walf. dra.i W i^m      spioino    negovanje    las.     II         j|   ^onio   tek   __
JH     °bl"tv«n<>P«''kufci.u1   I     \        Ćt:o«c:   Pjrd
II 2S2£h*2jj 1 US««
|Hb      erja   na sl.        l^K    ^    1         I     d.ovin. lekama.—
^B    Salcbors. La    ^ftt-^nl        1    Treb'n|C; Z. Hat-^K     »no   olje  Po-       ^^^S^*         I     l '*' ~~ "eIlllce:
MU    trot k» brhk*     Jm\    *            i   Or-A.Stiparftt.ta-.
fl^B      itat m __      M^^m                     I    s^T. idrartik. —
tijt:O.Att«rt,wrf.
P. Schmidbanerja nasl.
in. untim. siktai. UtaMstma m. 21
stmo **»_________________________________________________SLOVENSKI  NAROD.________________________________________________________135 Stcv.
I    Brzojavke:  Fi e—elaa buhi  &|uM|aM.                                     ^-^      ^              flABAb                «___                                      Stanje denarnih viog na hran. knjižice 31.maja 1912    ]
I  •           M«to. mmw. «l           .                        *— Kr.   ^Jf    IJItIv.                        K        k   74,144.050"—.        n
Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer
I  Ceitrala u »maji. — ttstimvljau im. - 29 prinžiic    Vlfal liripl tTf-Jf. Pttra CBta (V hiti JttitiraiiODI GWiraf).                          Dclmški kapital in reserve 52,000.000 kron.  j
LPreskrbovanje vseh   bankovnih   transakci],   n. pr.:   Prevzemanje 4«aar»ia vio*   na   hranilne                             Najkulantnejše izvrševanje fcoraih n_roćil na vseh tuzemskih in inozemskih mestih. — tzpla-
knfižtce bttz rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent i vsakodncvnim vcdno ugodnim obre-              čevanje   kuponov  in  izžrebanje  vredrvostnih   papirjev.   —  Kupovanje  in   prođajanje  deviz,  valut in tujih
Rovanjem.  —  Denar se lahko dviga vsak dan brcz odpoveđi.  —  Kupovanjt in prodajanje  vratf-toatalh              novcev.   —   Najemodaja varnih  predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih pa-
P*p*ff«v strogo t okvira  uradnih kurrnih poročil.    —   Shranjevanje in  upravljanje (depoti) vrednostnih               pirjev, l!stin,  dragotin  itd.  pod  lastnim   zaklepom   stranke.   — Brezplačna revizija izžrebanth vrednostnih
pmptoj** m po«ojila imaj«.                                                                                                                                         papirjev. — Promese  za vsa žrebanja. Izvlačila In aakailla v Ameriko in iz Amerike.               1660
_____________-__-—__._-_____.   UttmMa   In   »lamama   p*J*»wftl»   In   naavatl   o   vs«h   «   banino   široko   spadajačlh   transakcijah   vsekda«*   brezplačno.        ■■ '
•JI      •!               a5a*.a__.       2e na.imanjSi napor utrudi   I
|N     ftuillllvuVt?      ZlVCt?      m napravi nezmožne klju     I
|j   MVIIIIIIVT*    fclfVfc     bovati navalu prtmnogth J«                                                             boiezni na organizem    V
J    takih slučajih  lahko pravilna poraba elektricitete   defa   čudežtv I    To zdravilno sredstvo lahko vsakdo ne da  bi   bn  moten  v svo-f    iem rokticu, roraMia doma   FH sploini iivĆBi slabosti, fla-▼okolm, aoflsamlkaii|n spanj«, potrtoali, reTaiatl&ma, •ax#-—1—ti lar raalltetta teaslUll toolemlfc se enakomrrni, galvanski  tok rabi  z uspehom '  —    Temelfni   principi   •lektrtfca** sdravUiie metode sr» popisani v sijajno opremljeni, 80 strani ,      i b^e^a  Oi k(iMgit ki jo vsakdo lahko  dobi   wtr   •«•«!!»  In franko "mm brez vsake obveznosti.                             2128
Clektno-Viializer, zdravni&ki isvod Bvdapešta, VI., TnoresienHag 7V Mexxania 173.
L^Ssznanilo.
Na c. kr. prvi državni gimnaziji v Ljubljani,
Tomanova    ulica,    štev,    10.    zraven    ,.Narodnega   doma"    bode
*-:    vpisovanje za L razred v nedeljo, dne 30. junija    :-:
dopoldre ođ pol 9. do 12. ure v ravnateljevi pisani.   S seboj je pri-
o«sti  krstni  alt   rojstni   ii*t   io    zadnje   šolsko   uziioma   obiskovalno   izpriĆCTalo.
Sprejemnl  tzpitl  fcođo  ▼  solioto,   •• twtt^a  ođ  9.   ore   dalje.
Znsanji UČenci ^e lahko tadi pismeno zglase, ako doposljejo imenovane listine pravočasno ravnateljstvu; morajo se pa potem pred izpitom osebno oglasiti  v ravnateljevi  pisar ni.
Po odloku c. kr. dezelne^a Solskerra sveta z dne 28 avgusta 1894. Iter. 2354, se smejo uČenci, ki Drir»ada|o po svojem roistvu ali po rodbinskili -a^merah c. kr. okr. ^lavarstvora v Crnom!j*. Kranju. Vnvem mestu in Radovijici ali ->krainim sodt^em v Katnnikn. Kostanievici. Mokron«fu \n Višnji fjori. -»reiemati v
hubijanske gimnazije «amo pm  doveljenin c kr. Mi. telskefa sveta. Dotični roditelji naj si torej pravočasoo lzposlujejo to dovoljenie
Ravnateljstvo c kr. I. državne gimnazije,
V Ljubljan-:, dne  15. juniia  1^1?                              2162
aVB«BnBVBVBVBVBVBVBVBVBVW*XŠ*nBMBal aVaHBVHBBlI spode   in gospe   pri po- •■■■■■■
roča   iivocna   iiiia
Jlll/M A "**" *»**""atm 1FFIDF UliliH.i:r^:r:LLrillL
ko. 1*1« uneriie o«nu. P^^^^^^^^^B toviti   oblake ta geap. ^^^^^^^^^^1
@ iiioin rabila moli 61
Ikasljul
^■■■■■■■■BVBVBSBVsSsSaVBSki^B
H   hHpavosti, kataru in zasle-   H
^H   zenju, krćnemu ln«sl«vske-   ^B
m«>            tmia   kaplju,   nev">  slnstnc           ^H
ri^Kejmlevel prsne  kanameh |l
^fltlHI^^   U U JU     1rivnikov in     ^M
^^Fir*^^       iiW>#i#    aseonikov   za-   ■■
^H    nmčuje i^otov  uspeh, lzrettno prijetn    Wfi5
^H                        in   slastni   honboni.                 B^
H Zavitek 20 In 40 *in., skatlfa M ■  60 v.  Prodaja tih v Ljmbliani:  Wk
^H   > paid ol    rrnkmzv, Ick^rru. K'iti   Su^aik, h-     WM
^^B    kama     Dr.  O.  Piccoli,   lekarna.     ležerna   l.      ^^z
^H   kagu. Mf. Ph. And Bohinc, iekarna pri kron:     mUk
^H    Vir. Pli. Jos.Čizmar, lekarna. AoL Kane, dru-    ^B
^^H        serija.  B. Cvančara. drogerija  „Adrija".        HB
^H   i^niel Pire. l*karna  Iđrija.  J. Hergmtnn, le-   ■■
^H Kama, Novo mesto. C Andrijanćić, ieknrna. ^H ^^B Novo fTicsto. Jiti Hu?, lekarna pri Mar. P. Vi- Hl ^H   piva. Milan V'ac.ia, lekarna. Metlika. A   ko-    ^S
^^9     Mek,    lekarna,   Radovljica.     Hinko    Brilli,     !e-    ^^H
^H   kama. Liti ja.    Karei ^avnik. lektrnj pri .Sv    ^M
^^H     Trojici",   Kranj.   Fr. Baccarcich,  lek^   Postoj na.     ^^H
LV   Jos. Moćnik,   lekarn«. Kamnik.   h. B«rđycTi.   ^H
^H    ick.irniT  Sk   ! oku ^p;  Ph. B. I.avicka. "ekamr.    HH
^H   Trzič.    Ph.  ">\r. E   Ko,'c"i.   lekartv.,   .lesenice    KT
^H   V. Arka, trgovce, Scnožeče  Jo$. Rudatf. drog    BBJ
^^h   Titija-.I. Kandušar. trg Mengeš. Jo^. Ancik, te-   ^^B
■■   ^ims v Rfbnri.                                      l^r'   ^H
^B^B^B^B^BM  ^B^aV   ^B^Bh   a^B^B^BH ^BBHl   ^BBHU               ^BBhV     ■■■■    ^^^Hh     BvGfl           j^^B>^Db9.              ^BaV^    ^A^V^                       ^^B       ^^^^.      ^sfl           BaBM    JBt^S^ P^t!    bV^BBh         I
Ako  rabite trpeino-, !nksas-, labfci>-, dirbalno- ali službeno kolo, potem izberite brez premiselba le P UCH-KOIO, do danes neprekos-i                    lii*o, zanesljivo, trpeirn), fino in elegantno.
Fr. Cuden ■ Ljubljana
Edino zastopstvo originalnih PUCH-koles za Kranjsko.
Cenik brezplačno ili poštnine prosto.
Lastna deBavnica za popravila.
r
I       sCM ^Ul   U ttUSai         fisCfial IK^E SI A   aOLi^a
I  Prešemova ulica štev. 7      v  Ljubljani     Prešernova ulica štev. 7   i
■                       priporoča slovenskemu občinsivu svojo bogato zalogo kancelijskega, I                       . ■.    komptoarskega,   risarskega,  slikarskega in  šolskega   blaga    . ■ ■
I                                    IV   najboljše kakovostl In po našniijlli cenah.   ~im
I                Papir                         Pisalne in risa!ne         Crnilniki in utezi
■        kancetijski, kooceptni, miaistnkt in trgoTski; kariran i n                              DOil^Cb^&illG                          sa opremo pisalnih mistično izdelani in po najnizjih cenah        I B       gladek; rastriran z eno io z drema kolonama; papir za                                "**m-   ^                                                                                                                                                   I I       pjsalni  Stroj;   mali   in  veliki   oktav  sa   navadna   pt^ma,       peresa,  držala,  svinčnike,   radirke,   risalni   papir,   risaloo                          RAVnla?*aTlBBBaT^aPk                                   I
■                      barrasti papir io  papir ia zaTijanjc.                   priprave, crtala, trikotnikif palete, čopiči, tuši  m barve.                       avl«aVgalSUliid5                        I
B                 m—                         «_            «W      ■■                                                                 T""«im#«m                                           umetaiške in pokrajinske, ljubljanske in kranjske,            I
■                 I I^gOlfSlC©    KI1JICJC                                                              ■ ■■■¥©                                      Trgovcem pri večjih narocUih izreden popast            I
■        vseh vrst od najpriproste^ih do najfinejsih vsake vclikostL       najpriprobtejše in najfinejše, crne, viiolčaste in barvaste.                                                                                                   I
■                                   „                                             ^ii._____^                   Naro5na knjigama sprejema tudt naroda na
I                 Mape                               Solskc mape          J       -      ■           *      -
■                       sa  shraojeranje trgovskih plsera.                                         « Piatna  m  iz usnia ter  Jemena   za kajige.                      ĐlSAlUG     SiFOIG
■                                                                       Mape za zveike.                    r         m                              I
■                               7mmS4bV!                                                                                                   ------ vseh sistemov   ----»■      I
■                                staYinii                                        ■r^**A*A                                                             >,u     ^                           I
■                                                                                                        I\3S616                                             po tovarniskih cenah;                        I
H               ¥SCh VT5t in vseh velikosti,   barvasti in heli                                                                                                                                                                                                        I
■       SfM-eiefrtajo »e tuđi naročila na zarttke s tiskano  6rmo       «pisemskim papirjpm avstrijske^a in inozemske^a izvora                                dalje naročila  na                               I
■                                                                                              ¥ vseh velikostih,   u AftaM !■  sa   ffespoie,   za na-                    t                                 J •     f               •                  I
I           Soiski zvezki                vadno rabo in tUfl1".d'ri1*-             vsakovrstne tiskovine
■            vseb vrst, domaćega izddka m iz drugih tovam                                                 -rllllllHll                                   namrec    zavitk«,    visitnice,    OZnailila,    faktore,        I
■                             Trgovci dobe poseben popust                                                       » slike, razglednice in poezije.                                                trfpvaka pisma itd. itd.                             I