PoStnlnu platana v gotovini m Cena fita 1— Sioiiimlfl dom Stel?. 191*"’ U Ciiibliani, petek, 27. avgusta 1937 Jtetoll. Štirinajst dni boja za Šangaj Šangaj, 27 avgusta, o. Včeraj je preteklo 14 dni, odkar so se začeli boji y Šangaju in okolici. Kljub velikim žrtvam in kljub ogorčenim naskokom se položaj ni zasukal tako, da bi bilo moči govoriti o zmagi tega ali onega nasprotnika. Japonci so sicer ves ta čas izkrcavali ogromne množine vojšatva in bojnega materiala ter neprestano obstreljevali kitajske postojanke v mestu, ne da bi mogli Kitajce iz njih pregnati. Japonska letala kljub vsem prizadevanjem niso mogla še najti, kje so v okolici severnega kolodvora skriti kitajski topovi, ki dan za dnem po načrtu obstreljujejo japonske ladje in položaje na kopnem ter prizadevajo Japoncem ogromno {kodo, dasi so japonske čete dosti bolje oskrbljene kakor Kitajci. Po kitajskih virih ni prišlo preteklo noč do nobene odločilne bitke, pač pa teko krvavi boji pri Vusungu in Liotemu Kitajske čete so napadle tu izkrcane japonske oddelke. Japonci so izkrcali mnogo čet v Lioku, a tudi Kitajci so dobili zadosti pomoči, da se jim upro. Pričakovati je, da bo kmaiu prišlo do odločilne bitke v teh krajih. Japonske čete še Tliso zavzele V6e nankovsko sedlo, toda jedro kitajskih čet se umika proti zahodu, preganjano po japonskih letalih. Japonske čete čistijo ozemlje, zasedeno v okoli Pekinga in Tiencina in zasledujejo neredne kitajske čete. V Pekingu se neprestano sliši regljanje 6tojnic in to-povsio streljanje. Japonci so s strojnico ranili angleškega poslanika Šangaj, 27. avgusta, o. Včeraj se je angleški poslanik pri nankinški vladi vozil z avtomobilom iz Šangaja v Nanking. Kakih 80 km od Šangaja ga je začelo zasledovati neko letalo, ki se je spustilo v višino 600 m ter začelo avtomobil obstreljevati s strojnico. Uradno angleško poročilo iz Šangaja pravi, da je dobi! britanski poslanik Hughes Cadgebal strojniški strel v trebuh in da izvirajo ti strojniški 6treli iz nekega japonskega letala, ki se je spustilo, ko se je bližalo poslanikovemu avtomobilu, v višino 600 metrov in začelo obstreljevati avto zastopnika Velike Britanije. Britanski vojaški ataše, ki je spremljal poslanika, ni ranjen, prav tako tudi ne kitajski šofer. Dalje pravi poročilo, da je v nevarnosti poslanikovo -življenje, ker ima poslanik zlomljeno hrbtenico. Na poslanikovem avtomobil« je bila britan- zastava. Kitajska oblastva so bila obveščena o poslanikovem potovanju, ne pa japonska oblastva. Načelnik japonskega admiralnega štaba v kitajskih vodah admiral Hondo je v družbi kontreadmirala Hugijame obiskal danes namestnika britanskega generalnega konzula v Šangaju in mu izrazil obžalovanje zaradi incidenta. Neki član japonskega poslaništva je pa odšel v bolnišnico, kamor 60 prepeljali britanskega poslanika in se uradno informiral o ranjenčevem stanju. Dalje pravi poročilo, da Ja- Horthy na Dunaju Dunaj, 27. avgusta, m. Snoži se je pripeljal na Dunaj v strogem incognitu madžarski regent Hor-thy. Potuje na svoj letni dopust. Takoj po prihodu na Dunaj se je odpeljal v madžarsko poslaništvo. V avstrijski prestolnici bo verjetno ostal samo že danes in se bo sestal s predsednikom avstrijske vlade dr. Schuschniggom, ki se je vrnil na Dunaj s kongresa Katoliških bivših bojevnikov. Če^ se bo IIorthy iz Dunaja vrnil nazaj v Budimpešto, ali pa v Italijo, oziroma Nemčijo, še ni znano. ponči uradno kar najbolj obžalujejo, da se je britanskemu poslaniku pripetila ta nesreča. Japonska blokada je vznemirila svet Nev York, 27. avgusta, o. Vesti o japonsktem sklepu, da bodo japonske bojne ladje začele izvajati blokado vse kitajske obale, prav do prehoda med Formo/, in Južno Kitajsko, je zelo vznemirila ameriške vladne kroge, ki so prepričani, da bo tu prej ali slej prišlo do nosporazumljenj in spopadov, ker ne bo nobena država, katere ladje plujejo v teh vodah, pustila, da bi Japonci ovirali plovbo. London. 27. avgusta, o. Japonska izjava o blokadi kitajske obalo predstavlja po mišljenju angleških krogov doslej najbolj vznemirljivo dejanje v vsej vojni. Edino ta sklep je do zdaj fak, da lahko rodi resne mednarodne posledice. Anglija bo v kratkem sklenila vse potrebno, da odgovori na to japonsko dejanje. Preiskava o napadu London, 27. avgusta. AA. (Stefani) Zaradi pripetljaja, pri katerem je bil angleški poslanik na Kitajskem hudo ranjen, je zunanji minister Eden, ki bi moral nadaljevati svoj dopust, odložil svoj odhod iz Londona. Dopoldne je minister Eden poklical k sebi v zunanji urad lorda Halifaxa in glavnega tajnika van Sitarda. Kasneje je pa sprejel odpravnika francoskega poslaništva in odpravnika USA. Angleške oblasti v Nankingu in Šangaju so prejele nalog, naj zberejo o tem hudem pripetljaju vse potrebne podatke o krivcih. Polkovnik in vojaški ataše angleškega poslaništva v Pejpingu Lovat Fraser, ki je potoval z angleškim poslanikom v i6tem avtomobilu in ki je ostal nepoškodovan,' je po prihodu v Šangaj odklonil vsako izjavo. Izjavil je samo, da ee je na avtomobilu vila mala angleška zastava in da se je zgodil pripetljaj kakih 75 km od Šangaja. Ni še gotovo, ali je poslanika ranil del bombe iz letala ali pa krogla iz strojnice. Po zadnjih poročilih, ki jih je prejela poslanikova rodbina, ki živi v okolici Oxforda, je poslanikova rana na želodcu smrtna, če nastopijo komplikacije. Tako sodijo zdravniki angleške bolnišnice v Šangaju. Angleški poslanik 6ir Hugh Nazbal je star 51 let. Za poslanika v Pejpingu je bil imenovan septembra lanskega leta. Tisoči španskih beguncev drve čez francosko mejo Heuda.ve. 27. avg. o. Po zavzetju Santandera prihajajo tisoči in tisoči Špancev po morju v francoska obmejna pristanišča. Medtem, ko nacionalisti v Santanderu in povsod drugod slave svojo veliko zmago, se francoske oblasti trudijo, da bi vsaj za silo spravile pod streho ostanke ideče španske vojske ter svojce vojakov i:i miličnikov. Begunci prihajajo v francoska pristanišča, zlasti v Hendaye, Saint Nazaire. Biarritz na majhnih parnikih, vlačilcih, motornicali, jadrnicah, nekateri celo v čolnih. Francoske oblasti se beguncem up pusto izkrcati tako dolgo, dokler ne dobe zanje prostora in strehe, kjerkoli. Zato na primer pred Bayoneom čaka še zdaj veriga 20 begunskih ladij, ki so natlačene z miličniki, z ženskami, otroci in starci. Francoske oblasti, ki so morale na pomoč poklicati vojsko, ločijo oborožene begunce od civilistov. Miličnike in vojaštvo bodo poslali čez Per-pignan v Barcelono, česar se pa vsi branijo. Nacionalistični protest v Londonu London, 27. avg. o. Kakor poroča Reuter s-Sa-lamance, je general Franco pred dvema dnevoma v uradnem poročilu ostro protestiral proti temu, da smejo ladje valencijske vlade voziti pod angleško zastavo. Nacionalistična vlada ne bo mogla tega početja gledati. Vsi protesti zaradi nevtralnosti nimajo smisla, če nekatere države omogočajo kupovanje in dovažanje orožja ter streliva s tem, da dovoljujejo največjim zločincem voziti pod svojo zastavo. Vsaka država, ki ji je kaj do časti in njene zastave, bi si morala prizadevati, da morje očisti od takih roparjev. Te Francove besede so v amrleških krocih imele toliko učinka, da je zim. ministrstvo naročilo vsem angleškim konzularnim zastopstvom v Sv. oče bo ostal tudi čez zimo v Castel Gandolfu Rim, 27. avg. o. Ker sv. očetu zrak v njegovi poletni prestolnici Castel Gandolfu izredno prija, in se mu je zdravje tam zelo popravilo, pravijo v vatikanskih krogih, da bo ostal tudi čez zimo v tem gorskem mestecu in se no bo vrnil v Rim. Sv. oče sam za zdaj ni še nič določil glede tega, kakor tudi ne glede morebitne vrnitve v Vatikan, kljub temu. da je papež stalno pod zdravniškim nadzorstvom, vendar izvršuje vse svoje običajno državniško delo. Edino ob ponedeljkih ves dan počiva in se niti ne pelje na vsakdanji dolgi sprehod z avtomobilom. Pred dvema dnevoma je sv. oče sprejel v zasebni avdienci msgr. Valerija, apostolskega nuncija v Franciji. Včeraj je pa sprejel skupino ameriških kadetov ter 175 novoporočenih parov. Časnikarji na sestanku MZ Belgrad. 27. avgusta m. Z današnjim popoldanskim vlakom ob 13.40 bo odpotovala v Romunijo na konferenco Male zveze skupjna jugoslovanskih časnikarjev. Zastopstvo vodi šef centralnega presbiroja dr. Kosta Lukovič. Dnevnika »Slove-nect in >Slovenski dom ; bo zastopal na bukareški konferenci dr. Alojzij Kuhar. Češko orožje pri poljskih nemirih Praga, 27. avgusta. AA. CTK: Agencija CTK !e pooblaščena zanikati vse vesti kot tendenčne, :eš so pri zadnjih neredih na Poljskem našli ore : bi izviralo iz ČSR. tako zlobno poročajo o slučaju Nemca I>t Imenovanemu ni bila odklonjena proš- nja i.u državljanstvo, ampak so mu oblasti iz tehtnih razlogov odbila prošnjo za odhod v Nemčijo. Vendar pa so mu dovolile pritožbo na višje mesto. Neresnične so tudi vesti, da misli ČSR izgnati večje število nemških državljanov. Kadar češkoslovaške oblasti kaj takega store, tedaj omenjenemu zmeraj dovolijo pravico pritožbe na višje mesto* da ae ves slučaj še enkrat temeljito presodi. Zastopstvo naše vojske v Sofiji Sofija. 27. avgusta. AA. Jugoslovanska vojaška delegacija, ki ee je udeležila turških manevrov in v kateri so bili načelnik generalnega štaba general Nedič, njegov pomočnik general Brašič in kapetan 1. razreda g. Gligorijevič, se je na vožnji iz Carigrada v Jugoslavijo snoči ob 18.40 ustavila v Sofiji. V družbi jugoslovanske vojaške delegacije je bil tudi jugoslovanski vojaški ataše v Sofiji, generalni polkovnik g. Sokolovič. ki se jim je peljal naproti. Na sofijski postaji so jugoslovansko vojaško zastopstvo sprejeli in pozdravili odpravnik poslov v Sofiji Nikola Suca, turški odpravnik poslov, načelnik bolgarskega generalnega štaba, poveljnik 60-fijske garnizije general Zlatanov in generalštabni major Vasiljev. Gospe jugoslovanskega vojaškega atašeja v Sofiji Sokolovičeva in odpravnika turškega poslaništva v Sofiji sta izročili na sofijski postaji gospe Bračičevi, ženi generala Ilije Brašiča, lepa šopka cvetlic. Po poldrugournem postanku vlaka je jugoslovansko vojaško zastopstvo nadaljevalo vožnjo ob 20.20 z istim brzim vlakom v Belgrad. Naši atleti na balkanskih igrah Kakor smo že pred dnevi poročali, je bila v Belgradu deputacija Jugoslovanske lahkoatletske zveze, ki je pri načelniku ministrstva za telesno vzgojo Vuku Aračiču intervenirala glede podpor za udeležbo jugoslovanskim lahkoatletom na balkanskih igrah v dneh od 5.—7. septembra t. 1. S pristojnega mesta je prišlo zagotovilo, da bo ministrstvo za telesno vzgojo vsekakor poskrbelo za to, da se bodo naši lahkoatleti udeležili te revije balkanske lahkoatletike. Po tem zagotovilu je včeraj sklenila JLAZ, da se udeleži balkanskih iger v Bukarešti. Postavo JLAZ reprezentance smo pred dnevi že omenili. Poleg atletov pa gredo v Bukarešto še dr. Hadži, predsednik Zveze športnih zvez, dalje predsednik JLAZ dr. Trič in tehnični referent tujini, naj v bodoče pazijo na to, da ne bodo izdajale potrebnih dovoljenj ladjam, ki so samo navidez last kakih angleških podjetnikov, dejansko pa pripadajo i nožem ceni. Santander. 27. avg. AA. DNB: Včeraj so se ves dan javljali oddelki miličnikov pri nacionalističnih oblasteh in oddajali svoje orožje. Dosedaj se je tako predalo nad 6000 miličnikov. Zaplenjenega je toliko vojnega materiala, da ga ni mogoče oceniti. Poveleza prodi ranic na zahod lrun, 27. avg. o. General Franco je dal povelje, naj vsi oddelki, ki niso potrebni za vzdrževanje reda v Sautanderu, takoj začno prodirati proti zahodu, da osvoje tisti mali del Asturije, ki je še v rokah vladnih oddelkov. Po nacionalističnih poročilih že beže iz tega ozemlja vsi voditelji obrambe tako, da bodo ostanki vladne vojske prepuščeni docela sami sebi. Franco gospodar Španije London, 27. avg. AA. (DNB) Današnji jutranjiki prinašajo obširna poročila o padcu Santan-dra. »Daily Telegraph« pravi, da je valencijska vlada z izgubo Santandra prišla ob velik del svojih bojnih sil. Zdaj je general Franco^ prepričan, da je daleč močnejši glede števila vojaštva in vojnih zalog. V njegovi oblasti je danes več ko pol Španije, baskovska dežela je pa popolnoma v ro-kqh nacionalistične vlade. Najhujše za vladno stranko je to, ker bo tako izgubila vero v zmago. >Morningpost« pa pravi, da je padec Santandra važnejši v psihološkem pogledu kakor v stra-tegičnem. Katalonija zeli pogajanja z nacionalisti Pariz. 27. avg. AA. Havas: Včerajšnji »In-transigeant« je objavil vest, da so v Biarritz prišli uradni zastopniki boljševiškega odbora iz Katalonije. da bi stopili v stik z zastopniki generala Franca. Izve pa se, da je general Franco svojim zastopnikom naročil, da lahko pristanejo samo na hrezjiogojno predajo Katalonije. Mimo tega pogoja pa se sploh ne smejo spuščati v pogajanja. Sah v Skoplju Skoplje, 27. avgusta. Središče vsega zanimanja je bila na včerajšnjem 12. kolu šahovskega turnirja v Skoplju igra med obema kandidatoma za prvo mesto, med Slovencem Šorlijem in Belgrajčanom Popovičem. Ker je od te igre precej odvisen končni rezultat, sta se oba igralca na vso moč potrudila. Igro sta morala prekiniti. Kdo 6toji trdnejše, ni jasno. Leinik je brez težave premagal Hedžija v 26 potezah. Busek in Bidič sta se zadovoljila vsak s polovico točke. Poljakov je zmagal nad Prokopljevim, Savič:Carev remis. Martinčič dane6 ni igral z Jonkejem, ker si je zvil nogo in ni mogel priti igrat.. Prekinjena partija Preinfalk: Savič se je končala z remisom. Pol točke je dobil tudi Carev s Popovičem. Šorli je prekinjeno igro s Prokopljevim v končnici elegantno dobil. Končana je bila včeraj tudi najdaljša partija vsega turnirja, t. j. partija Preinfalk: Jerman, ki je bila trikrat prekinjena. Več ni bilo mogoče iztisniti iz nje kot remis. Stanje po 12 kolu: Preinfalk 8, Šorli 7 (1), Popovič 6.5 (1), Busek, Leinik, Poljakov 6,5 in drugi. Muhvič. S slovenskimi atleti potuje tudi trener Oto Klein. Odhod naših atletov je v četrteh 2. septembra iz Zagreba. 21 naših atletov potuje na stroške prireditelja. Za skok v višino sta bila odločena ing. Marek in Žgur, naknadno pa je zveza sklenila, da bosta v izbirnem tekmovanju nastopila še Bratovi (Ilirija) v Ljubljani in Telesko v Belgradu. V slučaju pa, da ne bi mogel startati Bručan, pa pojde v Bukarešto Srakar, ki bo mesto Bručana tekel 5000 in 10.000 m. Vesti 27. avgusta Proti kmečki stavki na Poljskem se je odločila nastopati s silo vlada, češ da je stavka zavzela oblike, ki so nevarne za javni red in mir. Letalske vaje francoske vojske so se končale včeraj. Potekale so ob zahodni meji Francije in ni kljub temu, da so bile zelo težke, prišlo med njimi do nobene nesreče. Glavni tajnik Zveze narodov Avenol je prišel v finsko prestolnico Helsinke in imel več razgovorov s predsednikom finske vlade ter z zunanjim ministrom. Predsednik grške vlade Metaxas bo odpotoval na važne politične razgovore v Ankaro takoj, ko se končajo turški manevri. Letalo i več člani baskovske vlade so sestrelili nacionalisti blizu San Sebastiana, preden je letalo doseglo mejo. Predsednik Združenih držav Roosevelt ne bo več kandidiral za to mesto. Kot kandidata demokratske stranke pri predsedniških volitvah 1940 imenujejo visokega komisarja na Filipinih Mac Netlia, ki je goreč pristaš Rooseveltove gospodarske in socialne politike. Sovjetski vojaki so se uprli v Mongoliji ter napadli mednarodni sibirski ekspres, ki je zaradi napada imel 5 ur zamude. Vojaki so imeli nalog stražiti progo pred napadi mongolskih roparjev Lokomotiva se je razletela med deli pri gradnji tako imenovanega Albertovega prekopa blizu Bruselja. Bodoči tast egiptskega kralja, ki ne pripada plemstvu, bo dobil naslov paša. Nemška matična ladja za letala >Schwaben-land« je včeraj priplula v New York. Ladja bo služila kot pristajališče za letala, ki bodo vzdrževala zračno zvezo med Evropo in Severno Ameriko. Poljska politična policija je spet zaprla več komunističnih voditeljev, ki so pripravljali demonstracije in nerede ob mednarodnem kongresu komunistične mladine. Vsi glavni med njimi so judje, kakor kažejo imena: Mošek, Hasenfuss, Abraham Bibelstad, Hana Rosenblum in Josek Tisbel-niann. Kot velik nemški letalski uspeli smatrajo polet iz Berlina v Šangaj, ki se je te dni posrečil nemškim potniškim letalom. 12.000 km dolgo pot čez Balkan, Malo in Srednjo Azijo ter Pamirsko višavje, so preleteli v 45 urah. Nemška letalska družba Lufthansa namerava uvesti redno službo na tej progi. Pri iskanju za ponesrečenim Rusom Levanev-skini je letalo ameriškega raziskovalca NVilkinsa prišlo do 82. širinske stopnje. Na pariško razstavo do zdaj. kakor pišejo francoski listi, še ni. dospel niti en sam obiskovalec iz Sovjetske Rusije. Francosko časopisje Rusiji to zelo zameri, saj sovjetska potniška agencija »Inturistc neprestano organizira posebne vlake iz Francije v Rusijo. 100 milijonov dolarjev za javna dela: električne napeljave, šole, namakalna dela, je za prihodnje leto sklenila dati ameriška vlada in je predsednik Roosevelt že podpisal odlok za to. Francosko-belgijska pomorska pogajanja, ki so se nanašala na trgovski promet, so se razbila zaradi nepopustljivosti francoske vlade, ki ni hotela belgijskemu blagu priznati nobenih osebnih popustov. Nove odredbe za štednjo s surovinami je izdal nemški gospodarski diktator Goering. Odredbe prepovedujejo uporabo usnja za kovčege, določajo največje mere, ki jih smejo imeti tapetniška dela, prepovedujejo zametavanje vreč iz jute, vse pod strogimi kaznimi. 800 delniških družb imajo Judje v Palestini. Njihov osnovni kapital znaša 16 milijonov funtov. Spričo razmeroma majhnega števila judov v Palestini je vprašanje, od koga vse te družbe žive. Pri čiščenju na sovjetskih železnicah je politična policija prijela tri brate lani umrlega komisarja za težko industrijo Ordžonikidzeja. Do zdaj je zaprtih okrog 3000 višjih železniških uradnikov po vseh krajih Rusije. Bivši abesinski eesar zahteva, da mu Italija, ki je prevzela železnico iz Addis Abebe v Džibuti, izplača 8000 delnic, ki jih je pri begu iz Abesinije vzel s seboj, v osnovni vrednosti. Italija pa o tem noče ničesar slišati, zaradi česar jo neguš toži. ČSR je začela »čistitk obmejno ozemlje ob češko-nemški meji, odkoder se morajo izseliti vsi nemški državljani, ki jih je veliko in ki imajo v rokah skoraj vso industrijo v teh pokrajinah. Kruh se bo spet podražil v Franciji zaradi novih zasilnih odredb finančnega ministra Bonneta, in sicer za 20 centimov pri kilogramu. Po lem zvišanju bo cena kruhu v Franciji skoraj še enkrat tako visoka, kakor pa je bila pred blagoslovljenim nastopom vlade ljudske fronte. Splošna starka je izbruhnila v vseh tovarnah, mestnih zavodih, na cestni železnici, avtobusih in tiskarnah v Krakovu. Stavka je trajaha 24 ur in je bila v zvezi s kmečko stavko. Madžarski kraljevi namestnik Horthy bo v prihodnjih štirinajstih dneh obiskal Avstrijo, Italijo, Švico in Nemčijo. Verjetno je, da bo obiskal tudi Hitlerja v njegovi vili pri Garmisc.hu. 11 m dolgo morsko kačo so, kakor poroča Reuterjeva agencija, ubili angleški ribiči blizu pristanišča Marborugha na Novi Fundlandiji, Boj s kačo je trajal vse popoldne. Dve češkoslovaški vojaški letali sta se mod manevri na Češkem pri Kraljevem Gradcu zaleteli ter zaradi sunka pri odboju treščili v tretjo letalo, ki je pridrvelo mimo. Vsa tri letala so uničena, letalci pa samo lažje poškodovani. 50 nedoletnih deklet je posilil v dveh letih budimpeštanski zobar Toth. Prihajal je v hiše revnih ljudi kot odposlanec raznih dobrodelnih organizacij ter obljubljal, da bo dekletcem zastonj zdravil zobe. Odkritje teh njegovih lopovščin je v Budimpešti vzbudilo ogromno pozornost in ogorčenje. Za ločitev svojega drugega zakona, ki ga je sklenil šele pred kratkim, se že spet poteguje bivši španski prestolonaslednik, sedanji grof Cavadonga. Boksarski boj med Farom in Louisom so zaradi silnega deževja preložili na ponedeljek. Javna dela na Ježki . fžica, 27. avgusta. Toliko javnih del. kolikor jih je bilo izvršenih zadnji dve leti pod sedanjo občinsko upravo, pač tli bilo izvedenih pri nas na Ježici vsa deta po prevratu. Prejšnji občinski odbor je sicer potrošil lepe denarje za podporo Sokolu, ki 6i je mogel tako zgraditi svoj ponosni dom, s katerim se zdaj bahajo po svojem časopisju, za druga javna dela v občini pa prejšnji slamnati možje niso imeli kaj prida smisla. Pač pa je 6edanja občinska uprava takoj ob svojem nastopu poskrbela, da 60 6e začela po občini izvajati vsa najpotrebnejša javna dela, ki so jih občani že več let zahtevali tu in tam. Tako so najprej prišla na vrsto kanalizacijska dela v Klečah in na Ježici Klečani so dolga leta zaman rotili in prosili prejšnjo občinsko upravo, naj jim spravi v red odtočno vodo s ceste, ki jim je delala ob deževjih neprijetnosti. Nihče se ni hotel prej lotiti tega dela, šele sedanji občinski odbor je imel dovolj smisla za to potrebno delo v Klečah. Kanalizacija je bila izvedena skozi celo vas Kleče tako temeljito in dobro, da so zdaj 'Klečani upravičeno lahko ponosni na to delo. Enako 6e je zgodilo tudi na Ježici. Koliko pritožb je zmerom deževalo na V6e strani ob vsaki priliki,’ kadar je nastopalo večje deževje, pa je voda pridela jx> državni cesti ter brezobzirno delala škodo skoraj vsem posestnikom spodnje vasi. Nihče se za take pritožbe ni resno brigal, nihče ni maral poskrbeti za to, da bi 6e celotni klanec pravilno uredil, voda sama pa iz umazanih mlakuž speljala daleč tja ven v Savo. Sele pod sedanjo občinsko upravo je tudi ta stvar mogla biti dobro in uspešno rešena. Kanalizacija, ki je stala lepe denarje, je v spodnji Ježici bila izvedena zopet tako temeljito, da je zdaj vseh prejšnjih neprijetnosti konec. Nova šola na Črnučah Med najbolj nujna in koristna javna dela pa brez dvoma spada zgradba nove ljudske šole na Črnučah. Prebivalstvo na Črnučah tako hitro narašča, da je bila potreba novih šolskih prostorov že zdavnaj nujna, pa se je seveda ta stvar od leta do leta odlašala. Pred dobrimi 25 leti je vsa črnuška fara obsegala komaj 800 ljudi, zdaj je tam že skoraj 1300 ljudi. Prva šola na Črnučah je bila zgrajena pred 90 leti, 1. 1847. Tedaj je na šoli poučeval zgolj organist, ki je bil učitelj obenem. Šele čez 20 let, torej 1. 1867 je bil poklican na šolo pod-učitelj Duhlar Franc iz Mengša. Kmalu potem, 1. 1869, so šolsko poslopje, ki še danes stoji 6redi Črnuč ob Crnušnici, nekaj popravili, toda šola je še zmerom ostala enorazrednica, kakor je bila zgrajena od začetka. Toda razmere na Črnučah so vedno bolj terjale razširitev šole. Tako so 1. 1896, torej pred dobrimi 40 leti, začeli na Črnučah graditi poleg 6tare dotedanje šole novo šolsko poslopje katero je bilo 6vojemu namenu izročeno 1. 1898. Nova šola je bila zgrajena na prostem zunaj vasi poleg cerkve, dočim je stara šola bila stisnjena med ostale hiše, da nikdar ni bilo tam nobenega pravega sonca in zraka. Šolski pouk se je zdaj pričel izvajati v novi zgradbi, staro šolo pa 60 pustili prazno. Toda 1. 1911 so črnuško šolo razširili v dvo-razrednico in ker v novi zgradbi ni bilo dovolj prostora za oba razreda, 60 se zopet morali z enim razredom naseliti v 6tari šoli, ki pa 6eveda že tedaj ni bila prav nič primerna za šolske namene. Od tedaj dalje se je prav za prav vsa leta sem porajala želja po novi šoli na Črnučah. Zlasti šolska oblast je zmerom pritiskala na Crnučane, naj si dobijo primeren prostor in denar za novo šolo. Domačini so sicer 6prva oklevali, bali 60 se stroškov, slednjič pa so le 1. 1926 začeli zbirati pri občini poseben sklad. V proračunu za leto 1927 je bil določen prvi obrok 8000 din. Seveda so pri tein Crnučani mislili, da bodo enostavno dvignili za eno nadstropje kar sedanjo šolo, ki stoji komaj 40 let ter je po njihovem mnenju še zmerom dovolj frorabna za šolo. Toda že 1. 1928 je bila šola na Črnučah povečana v trirazrednico, leta 1930 v štiri-razrednico, leta 1935 pa v petrazrednico. Peti razred pa je zmerom bil le na papirju, ker pač ni bilo zanj nobenega prostora v dveh šolskih stavbah. Tako je potreba nove šolske zgradbe postajala zmerom bolj pereča. Sklad za novo šolo pa je le počasi naraščal. Do leta 1929 60 zbrali iz proračuna pri bivši črnuški občini koinai 15.000 din, odslej pa so dajali v proračun vsako leto po 50.000 din. Toda tega zneska zaradi vedno 6labših gospodarskih razmer niso mogli sleherno leto odvesti v sklad, ker predvideni dohodki nikdar ni60 pritekali v občinsko blagajno vsi. Letos prfčno šolo zidati Zadnji dve leti pa je vprašanje nove šole stopilo vendarle v pojrolnoma resno razvojno sfopmjo. Višja šolska oblast je zmerom bolj pritiskala na krajevni šolski odbor. Do 1. januarja 1937 je bilo v skladu zbranega že 338.328 din, od tega je zamrznjenih 76.523 din, dočim imajo Crnučani kupljenega gradiva že za kakih 23.000 din. Toda čim bolj je zadeva z novo šolo postajala resnejša, vedno večji so postajali tudi sjrori zaradi izvedbe načrta. Dočim je višja šolska oblast stala na stališču, da je potrebno zgraditi jx>polnoma novo šolsko poslopje, so Crnučani hoteli zgolj dvigniti sedanjo šolo za eno nadstropje ter jo za eno krilo podaljšati. V oktobru 1930 ja bila na Črnučah prva komisija zaradi šole, v aprilu 1931 je sledila druga. Stvar je zopet zaspala do 1. 1934, ko je prišla na Črnuče že tretja komisija, ki je odredila, da je treba k sedanjemu šolskemu posestvu kupiti še nekaj sveta od cerkvene nadarbine. To se je tudi še isto leto zgodilo: kupljenih je bilo 500 metrov 6vefa za 16.000 din. Letos 24. marca pa je bila na Črnučah čefrta in upamo, tudi zadnia komisija, kjer 60 se končno jx>6tavili trdni temelji za zgradbo nove šole. — Prvotni načrt domačinov, ki je predvideval zgolj nadzidavo sedanje šolske zgradbe, je propadel, ker se je izkazalo, da bi bila ta izvedba dražja od nove stavbe. Proračun za nadzidavo je znašal 890.000 din, napeljava elektrike, vodovoda ter kanalizacija pa bi vzela brez dvoma še toliko, da bi tako jx>večanje sedanje šole stalo nad en milijon dinarjev. Zato so končno tudi domačini 6ami pristali na novo 6tavbo, ki bo zgrajena zadaj za sedanjo šolo. Šola bo enonadstropna, imela bo skujiaj 6 učilnic, spodaj in zgoraj prostorne veže, vsa potrebna najmodernejša stranišča ter tri 6obe za konference ter šolsko knjižnico in arhiv. Proračun znaša zdaj 705.000 din, verjetno pa je, da se bo na javni zmanjševalni dražbi znatno znižal, ker je med stavbnimi podjetniki za dela pri šoli veliko zanimanje. Odločilna 6eja občinskega odbora za novo šolo na Črnučah je bila 9. aprila, ko je bilo sklenjeno, da se najame za šolo 200.000 din posojila, da bo mogoče zidavo takoj začeti. Obenem je bila banovina naprošena za 1C0.C00 din brezobrestnega posojila, ki je že odobreno. Ker je joribližno 350.000 dinarjev naloženega že v hranilnicah, bo tako potrebni denar za novo šolo zbran, čim odobri posojilo 200.000 din še finančno ministrstvo v Belgradu, kjer se vloga zdaj nahaja. Potrebni načrti za zgradbo so na banovini že potrjeni ter se bo šola na Črnučah tako mogla začeti zidati že letos v septembru najkasneje v oktobru. Do zime bo stavba predvidoma že pod streho. Nov občinski dom na Ježici Hkratu z izvedbo teh potrebnih načrtov na Črnučah pa se je sedanji občinski odbor na Ježici začel resno pečati z načrti za nov občinski dom na Ježici. Ta dom je seveda potreben. Delo občinskega urada se zmerom bolj veča, občina mora tudi prispevati za druge urade, ki bi bili potem lahko združeni vsi v eni stavbi. Zato je bilo letos naloženo v posebni sklad za občinski dom prvih 109.000 dinarjev. Potrebno je dobiti še primeren prostor ter zadosten kredit, pa bo tudi stavba za nov občinski dom na Ježici zagotovljena že v prihodnjih dveh letih, Resnični zgodovinski dogodek iz dobe carske Rusije PROSLULI AGENT OH RA NE Olga Čehova w. Llebeneiner Premij era Jutri v ELITNEM KINU MATICI Redne predstave ob 16, 19.15, 21.15 uri prinormalnih cenah. ASEV Maribor zahteva novo realno gimnazijo Maribor. 27. avgusta. Nocoj se je vršila VII. redna seja mariborskega občinskega sveta, na kateri so se obravnavale večinoma tekoče vsakdanje zadeve, prišlo pa jo na dnevni red tudi nekaj zanimivosti. Najzani-mivejše je bilo pač poglavje o mariborski realni gimnaziji, katerega je občinski svet v podrobnostih obravnaval. Referat je imel o tem vprašanju mestni finančni referent obe. svetnik ravnatelj Hrastelj, ki je jKtrofal, da dolguje banovina mestni občini najemnino že od leta 1933. naprej v skupnem znesku 544.000 din. Poslopje je zgradila mestna občina leta 1870. Država ji je do prevrata dajala polovico šolnine za vzdrževanje zgradbe. Od prevrata do 1. 1927. je dobivala občina za vzdrževanje od države jx»sebno podporo, od 1 1927. do 1. 1933. pa ji je država plačevala letno najemnino. Ko pa je prevzela 1. 1933. srednje šole banovina, je nenadoma ukinila izplačilo najem n me ter se je jx>stavila na stališče, da je občina dolžna na jXKllagi zakona iz 1. 1929. vzdrževati poslopje brez odškodnine, kar pa ne drži in česar se banovina sama ne drži, ker plačuje občini najemnino za nekatere druge šole. — Občinski svet je njocoj ugotovil dejstvo, da občina ni dolžna vzdrže- vati jKislopja realne gimnazije ter j p sklenil, da se mora zapadla najemnina od banske uprave izterjali. Obenem je naglasil, da je nujna potreba, da dobi Maribor moderno zgradbo za realno gimnazijo. Sedanja zgradba je bila zidana za 7 razredov, ima jia jih dnes 33. Je to sploh najbolj nehigienično šoisko jjoslojije v vsej banovini. Občina zahteva, da banska uprava zida v Mariboru novo realno gimnazijo. Do tedaj pa bo dajala svoje poslopje banski upravi v ujiravo, ne pa v lastninsko pravico, kakor to zahteva banska uprava. Poleg vprašanja nove realne gimnazije je bilo aktualno tudi vprašanje zidanja zasilnih stanovanj za revne sloje Občina je določila v te svrhe kupnino, ki jo je prejela od države za vojašnice in sicer znesek 1,581.000 din. S pričetkom zidanja pa bo počakala do pomladi, ker bo imela jiotem zaradi podiranja stare carinarnice na razpolago dovolj gradbenega, materijala. Povrhu bo pa morala še iz drugih virov prispevati okroglo 1 milijon dinarjev, da bo mogoče zgraditi 120 malih in cenenih stanovanj za najrevnejše sloje. Kompleks teh stanovanjskih objektov se bo zgradil ob Pregljevi ulici. Stavbišča se bodo zaokrožila z zamenjavo in dokupom nekaterih v poštev prihajajočih parcel. S kuhinjskim nožem nad hčerko Križe, 26. avgusta. Mnogo se v naši okolici govori o dogodku, ki se jc pred nekaj dnevi pripetil v sosednem Senič-r,em. Pri znanem posestniku h. št. 10 je nastal zgodaj v dopoldanskih urah krik in vik in ko so pritekli sosedje, so našli v hiši 10 letno dekletce, ki se je zvijalo v bolečinah. Na hrbtu so opazili skozi prerezano obleko rano, okrog katere je bilo vse krvavo. Doma je bila poleg ostalih otrok še gospodinja, dekletčeva mati, dočim je bil oče-gospodar na polju. Nekdo od vaščanov je odšel na Golnik, od koder se je takoj pripeljal asistent dr. Furlan, ki je dekletce po kratkem pregledu odpeljal na Golnik. Tam v zdravilišču je otroku zašil rano ter ga podvrgel še rentgenskemu pregledu. Tu se je dalo točno ugotoviti, da je dobil otrok rano v hrbet z ostrim predmetom, K sreči pa se je ubodljaj ujel na rebro. Po bliki in značaju rane se je moglo sklepati, da je bila rana prizadejana s tako silo, da jo je mogla prizadejati samo odrasla oseba. S tem je bila ovržena trditev, da se je olrok sam poškodoval pri igri z drugimi otroki. Tudi sicer je bilo videti, da ima dogodek nekam skrivnostnejše ozadje. Zato so se začeli za zadevo zanimati golniški orožniki, ki so zaslišali dekletce, mater in ostale prizadete. Kakor izvemo, je dekletce sedaj povedalo, da Metlika vabi na iegnanje k Trem faram Kam pa bi šli na Jernejevo nedeljo? Vsak kos naše zemlje smo že videli, obiskali in oblezli, povsod smo že bili letos. Na planinah, na Bledu, v Bohinju, na Brezjah, v Kamniku, na ne vem koliko taborih po naši širni domovini; še celo na morje smo šli pogledat, kaj hočemo še več, pa počitnice so že pri kraju. Že vse res, toda nekaj pa ne smemo izpustiit iz letošnjega programa: Trifarško žegna-nje moramo pa še »dati skozi«, da bodo naše počitnice lepo zaključene. Kje pa so Tri fare, me je že marsikdo vprašal. Zanimiva metliška podružnica in božja pot v Beli krajini. Med Kolpo in Gorjanci je skrit ta prelep kos naše zemlje. Tik ob hrvaški meji ob topli Kolpi leži staro mesto Metlika. Dvajset minu^ dalje za Kolpo pa so Tri fare, tri cerkve vštric, v vseh Mati božja, Spodnjo so zidali Hrvati, srednjo Slovenci in zgornjo Žumberčani. In vsak je v svoji molil in se priporočal božji Materi in fiočasi je postala božja pot slavna daleč naokrog, n danes ni Belokranjca, ki bi ne prihitel k trifarški Materi božji, če mu je le mogoče. Tudi sedaj, v nedeljo, bodo prihiteli od vseh krajev romarji na proščenje k svoji belokranjski Kraljici. Pa v narodnih nošah bodo prišli. Iz Adle-šičev, iz Vinice, Podzemlja in Črnomlja, od Suhorja in Semiča, In še od onstran Kolpe, iz Kamanja, Že-horja, Ozalja, iz Krašičev, kjer je nadškof dr. Ste-pinac doma, kar v procesiji že prejšnji večer, iz Vivodine itd. Pa naši dobri Žumberčani od Sošic pod Gorjanci pa do Svete Nedelje in Kašta, vsi v svoji tipični narodni noši, s cekarjem v roki in molekon* ovitim okrog prstov. Cel dan daleč bodo hoddi-Tako so ti ljudje verni. Dinarje, ki jih ubogajme Materi božji dajejo, imajo zavezane v žepne robcu, da jih ne bi izgubili. Pritrgovali so si jih od soli in petroleja! Tri fare, zanimiva božja pot! Vsi, ki pridejo, so tako pobožni in tako udani Materi božji 7 žalosti. Žal, da to versko zbranost in pobož-nost v novejšem času tako moti moderni duh ljudi, ki se naberejo bolj iz radovednosti in uživanja pod širokimi senčnatimi lipami. Vendar pa je še jako izrazito poudarjena verska stran tega slavnega žegna-nja. Če gledaš drsanje na stotine mater, hčera in sinov, mož in žena okrog Marije, ki je na prestolu na sredi srednje cerkve, če vidiš vse solze v tolikih očeh, spraskana kolena, se ne čudiš, da je še vera pri nas doma. Zunaj za obzidjem pa je cel sejem. Kramarji vsiljujejo svojo kramo, od punčke iz lecta pa do rožnega venca in podobic in ogledal in birgelj iz voska, vse dobiš na »štantu«. Pod lipami pa vrtijo Vivodinci na ražnjih svoje mastne jance in pujske, da bodo založili vse, ki so lačni. Žejnim pa se toči pristna metliška kaplica, prav iz Drašičke gore in od Vidošičev doma. Živ žav ljudi: elegantno oblečeni so iz Karlovca, Zagreba, Ljubljane, preprosti so domačini, naivni žumberski in hrvaški obrazi, polni radovednosti belokranjske. In vee do večera je živo pri Treh farah. Dopoldne eo molili in pridige poslušali in bili pri sv. maši, popoldne pa pijejo, jedo, pojo in še plesali bi radi, če ne bi bila božja pot. Ko se večer nagne in sonce zaide za Mimo goro, odhite izletniki na par minut oddaljeno postajo Rosalnice in turistični vlak jih odpelje domov. Ob 9 zvečer pa zazvoni veliki zvon; ogenj pogasite in konec je trlfarškega žegnanja! Tako bi na Jernejevo nedeljo! Metlika vas vabi! Pridite na mejo Gorjancev in Mirne gore! jo je zabodla mati. To radi tega, ker nekaj ni ubogalo, pa je zato mati s precejšnjo silo zamahnila s kuhinjskim nožem proti hčerki. Posrečilo se je najti tudi nož, ki je na koncu rezila precej zakrivljen. Ta zakrivljenost na nožu najbolje izpričuje, s kako silo je mati zamahnila z nožem proti hčerki. Ker je nož dolg in širok, bi utegnil povzročiti ta zabodljaj — da se ni ujel na- rebro — prav hudo, če ne smrtonosno rano. »Kaj veste tu doma,« koliko naš slovenski izseljenec (rpi v tujini, da zasluži svoje darove, kafer |H>šilja domov? O vsem tem nas bo poučil s predavanjem v nemškem jeziku in s slikami gospod VVauters, holandski časnikar in velik dobrotnik slovenskih izseljencev v Holandiji v frančiškanski dvorani, jutri v soboto zvečer ob osmih. Vstopnica 2 dinarja. Zaloški ropar izginil kot kafra Varnostni organi, orožniki in ljubljanski det"1-tivi so že četrti din neprestano zaposleni z za dovanjem zaloškega roparja in vrše povsod d. f na okrog pri ljudeh poizvedbe o vseh mogočih sumljivih tipih. Preiskujejo kozolce, ki so znani kot zavetišče raznih vagabundov in klatežev. Dobro je vodila sled za roparjem iz gozdiča čez progo proti Spodnji Zadobrovi. Do posestnika Zabukovca je policijski pes sledil neznanca, naTmga je za njim izginila vsaka sled. Vdrl se je v zemljp in je izginil ko^ kafra. Ljubljanski detektivi 60 včeraj vodili obsežne poizvedbe v Dolu pri Zalogu, orožniki pa so prepatrulirali razna naselja. Pojavljajo se različne kombinacije o roparjevi osebi, katera je pravilnejša, je težko trditi. Značilno je, da je znani Anžur tudi popolnoma izginil in ga ni nikjer najti. Stanje od roparja pobitega železničarja Ostreža je na kirurgičnem oddelku v glavnem še vedno nespremenjeno. Včeraj je prišel nekoliko k sebi in se je zavedel. Ne more pa še jasno označiti in opisati dejanskega stanu, kako je bil izvršen napad in kakšen je bil ropar. Preprečen vlom v blagaino Cerknica, 27. avgusta. Pred dobrim mesecem je zidarski mojster g06p. Ronko Ivan iz Cerknice 125 pogrešil ključe od blagajne, v kateri je bilo shranjenih precej tisočakov. Denar je bil deloma njegov, deloma njegove hčere Frančiške, ki je dobila zavarovalnino po umrlem možu Ludviku in ga radi večje varnosti shranila v očetovi blagajni. Iskanje ključev od blagajne je bilo zaman. Ni kazalo drugega, kakor obrniti se na Dunaj po dvojnik ključev. Ključe je šele pred kratkim dobil iz Dunaja, obenem so se pa našli tudi izgubljeni ki jih je imel njegov hlapec štrukelj. Štrukelj je služil pri Ronku že par let. Radi ne-katerih pripetljajev je sklenil iti v Francijo. Denarja ni imel. Pa je fantu šinila v glavo misel, kako poceni priti do denarja Posrečilo se mu je polastiti se ključev od blagajne. Morda je že večkrat iskal prilike, pa 6e mu ni zdelo varno. V sredo zvečer po večerji pa je poskusil srečo, ki mu pa ni bila mila. Blagajno je že odprl, kar naenkrat pa 6topi v sobo domača hči Marija in mu prekriža račune. Mesto v Francijo je moril odriniti v bržon, kjer bo premišljeval svojo nepoštenost. Tatove so prijeli med svatbo Maribor, 27. avg. Pred nedavnim časom So imeli v Jarenini senzacijo posebne vrste. Pri poroki so orožniki-aretirali nevarne tatove, ki so ogrožali vso jareninsko okolico. Prijeli so jih pri svatovski mizi, ko so se pravkar gostili z ukradenimi kurami in ukradenim pujskom, meso pa so obilno zalivali z ukradenim vinom. Ta slučaj je danes prišel pred mali senat mariborskega okrožnega sodišča, kjer sta se zagovarjala brata Jožef in Tomaž Zemljič. Oba sta že stara znanca sodnih zajx>rov, kjer sta presedela številne kazni zaradi tatvin. Sedaj jima očita obtožnica nič manj kakor 23 tatinskih'slučajev. Kradla sta največ kokoši ter ni bil noben kurnik v Jarenini in oklici varen pred njima, pa najsi je bil še tako zaklenjen. Na tatinske pohode sta hodila vedno skupaj, eden je stražil, dfu^i pa je zavijal v kurniku kokošim vratove ter- jih spravljal v vrečo. Kokoši sta spravila v denar s prodajo, deloma pa sla jih jx)jedla. Za gostijo Tomaža Zemljiča sta pripravila tudi prašiča, katerega sta izmaknila iz svinjaka. — Razprava ob času poročila še traja. Drobne iz bolnišnice Leta 1907 v Ljubljani rojena in v Hrenovi ul. 20 stanujoča šivilja Kureš Valentina se je včeraj okoli 2 popoldne peljala s kolesom mimo magistrata, Spodrsnilo ji je ter je padla s kolesa tako nesrečno, da si je poškodovala levo nogo. V črnuški opekarni zaposlenega delavca Josipa Mariniča iz Odrancev, Prekmurje, je včeraj zasula večja plast ilovice. Dobil je poleg zunanjih tudi notranje poškodbe. V Tomačevem 7 bivajoči posestnik, 64 letni Valentin Kajzer, se je sporekel s svojo hudo ženo. Ta je zagrabila nož in ga sunila v obraz, da je dobil veliko rano. —- Delavcu Josipu Hribarju, stanujočemu v Lokah pri Trbovljah, je včeraj popoldne padla vreča cementa na trebuh, da se je močno notranje poškodoval. Vsi ponesrečenci so bili včeraj pripeljani m sprejeti v splošno bolnišnico. Do davi je bilo letos že sprejetih 20,530 bolnikov, dnevni sprejem je znašal povprečno 85 bol-n'i °jV- Nirurgični oddelek je tako zabasan in zabarikadiran z bolniki, da so zdravniki dostikrat primorani odpuščati bolnike s še odprtimi, nezaceljenimi ranami. Zabavna veseloigra polna duhovitega humorja in komičnih zapletljajev, pri kateri se boste nasmejali od vsega srca! Od Jutri d ali e v KINU SLOGI IIVOOGIVITO Gustav Frohlich Hanzi Knoteck II. kongres slovanskih mladinoslovcev Ljubljana, 27. avgusta. V središču Slovenije je bil včeraj otvorjen II. kongres slovanskih mladinoslovcev, ki bo te dni razmotrival in pretresal vso najaktualnejše probleme iz mladinoslovja, ki sega globoko v življenje naše mladine. Otvoritvi kongresa so v mo-gočno ofcrašeni dvorani na Taboru prisostvovali najodličnejši zastopniki oblasti in raznih korporacij. Polkovnik Mihajlovič je zasto-pal Nj. Vel. kralja Petra 11. in pokrovitelja kongresa N j. Vis. kneza-namestnika Pavla, navzoči so bili dalje han dr. Natlačen, rektor univerze dr. Maks Samec kot častni predsednik kongresa, podpredsednik mestne občine dr. Vladimir Ravnihar, general Dodič kot inšpektor Pirjev, prosvetni inšpektor prof. Dolenc, zastopnik oddelka za socialno politiko na banski upravi dr. P. Avramovič in še mnogi drugi odličniki ter zastopniki zagrebško in belgrajske univerze. Univ. prof. dr. Karel Ozvald je otvoril kongres v imenu pripravljalnega odbora ter iskreno jiozdravi! udeležence kongresa, kakor tudi zastopnike oblasti odnosno korjioracij. V splošnih obrisih je očrtal |>oložaj naše mladine, razdrapanosl družbe in nova stremljenja za jiovzdigo etičnega, moralnega, duševnega in telesnega nivoja mladine. Kongres ne išče časti in slave, v treh dneh bo skušal poglobiti razmišljanja o bitju in žitju mladine, ki je temelj človečanske bodočnosti. V |irav toplih bosedah sc je zahvalil Nj. Vis. knezu-uumest- niku Pavlu, dalje banu dr. Marku Natlačenu, ki je prav z očetovsko skrbjo podpiral priprave za kongres, prav tako se je toplo zahvalil rektorju dr. Maksu Samcu kot častnemu predsedniku in mestnemu županu dr. Adlešiču, ki je kongres jx>dprl z znatno 'podporo, kakor tudi vsem ostalim faktorjem, ki so se z ljubeznijo zavzeli za kongres. Univ. prof. dr. Mihajlo Rostohar je nato kot predsednik stalnega odbora formalno otvoril kongres, prav tako najiskreneje pozdravljajoč vse visoke in odlične zastopnike civilnih in vojaških oblasti. V krepkih odstavkih je očrtal stremljenja slovanskih mladinoslovcev. Tajnik kongresa g. Supaučič jo nato prečital udanostno brzojavko Nj. Vel. kralju Petru II., nakar je godba zaigrala državno himno. Druga uda-nostna brzojavka jo bila poslana Nj. Vis. knezu-nameslniku Pavlu. Naposled sta bili jioslani uda-nostni brzojavki tudi obema predsednikoma rejiu-blik, tako predsedniku Poljske in predsedniku Češkoslovaške. Ban dr. Marko Natlačen je med splošnim odobravanjem pozdravil kongres, želeč mu najlepših uspehov, /.a njim je pozdravil kongres v imenu mestno občine dr. Ravnihar. V imenu Slomškove družbo je kongres pozdravil učitelj g. Horn. Sledili so se mnogi drugi jKizdravni govori zastopnikov univerz in drugih znanstvenih korjioracij. Popoldne in danes dopoldne so sledila razna predavanja iz stroke pedologije. Kongresisli so bili drugače prav intimno iskreno sprejeti. Gostje so mnogih Ljubljančanov, Ljubljana danes Koledar Danes, potek, 27. avgusta: Josip Kal. Sobota, 28. avgusta: Avguštin. Nočno službo imajo lekarno. Mr. Leustek, Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12 in mr. Komotar, Vič — Tržaška cesta. Jesenska pesem štajerskih goric TEI. 21-24 MATICA Mala, a vendar najpopularnejša filmska umetnica SWrley Tempie v dimu Zlati kodrčki nemški dialog. Predstave ob 16., 19.15 in 21.18 uri TEI. 27-30 SLOGA Poslednja ljubezen Ivana Straussa valfilcov — v filmu Kralja Nesmrtne melodije Komorni pevec Allred Jerger, Lizzi Holzsrtmn Leo Slezak Predstave v Slogi ob 19.16 m 21.15 uri Predsedništvo apelacijskega sodišča je imenovalo za 6odnega tolmača za francoski jezik gospoda dr. črnagoja Ivana iz Ljubljane, Tyrševa cesta št. 2 (hotel Slon). Mestna počitniška kolonija v Mednem. Mestno poglavarstvo obvešča starše otrok-kolonistov. da se vrnejo otroci iz Mednega dne 28. avgusta 1937 ob 16.15. Starši se vabijo k sprejemu otrok na glavni kolodvor. Na drž. realni gimnaziji v Kočevju bo vpisovanje učencev za šolsko leto 1937/38 po sledečem redu: dne 1. sept. v I. r., dne 2. in 3. sept. za II,—-IV. r., dne 4. sept. pa za VII. in Vlil. r. Istočasno se bodo sprejemali tudi učenci z drugih zavodov. K vpisu za 1. r. naj prineso učenci šolski izkaz s potrdilom o opravljenem sprejemnem izpitu ter rojstni list, za ostale ra/.rede pa izpričevalo o dovršenem predhodnem razredu »tuji dijaki tudi rojstni list). Predložiti bo treba tildi davčno potrdilo za odmero šolnine. To odloku Kr. banske upravo v Ljulbjani, dijaki, ki so v preteklem šolskem lotu dovršili IV. r. na tukajšnjem zavodu, ne potrebujejo odobritve spregleda šolskega okoliša, ako se nameravajo vpisati v V. r. na real. gimnaziji v Novem mestu odn. v Ljubljani. Ravnateljstvo. Tujskoprometni album Slovenije. V javnosti ee je pojavil letak in tudi v listih smo čitali objavo, ki napoveduje nekak »Tujskoprometni album Slovenije«:. Kot izdajatelj je naveden Tujskoprometni odsek Slovenske esperantske zveze (ŠEA), oglase in podpore (subvencije) jia nabira Damjan Vahen, tajnik SEA, Ljubljana, Resljeva 29. Kot najstarejša esperantska organizacija v Sloveniji izjavljamo na tozadevna vprašanja, da nimamo ničesar skupnega z zgoraj imenovano Slovensko esperantsko zvezo in njeno Tujskoprometno sekcijo ter njihovimi izdajami. Zaradi tega odločno odklanjamo vso odgovornost, tako moralno kakor materielno za iste. — Klub esperantistov v Ljubljani. Tradicionalni dijaški sejem se bo pričel jutri rta; običajnem prostoru za klasično gimnazijo! Poziv Podjetja, ki opravljajo obrt rednega prevaža-nJa» oseb z motornimi vozili, ki nameravajo svoj 6edanji vozni red ali cenik izpremeniti za zimsko sezono 1937/38, se pozivajo, da ga ugotove in predlože v odobritev najkasneje do 5. septembra .1937. . . J ...... Novi vozni red stopi zajedno z zelezniskim v veljavo dne 4. oktobra 1937. Smernice za sestavo in predložitev voznega reda ter cenika so razvidne iz zadevnih okrožnic, zlasti one z dne 21. februarja 1934, VIII. 551/4. Izrecno opozarjamo, da 6e je pri sestavi voznih redov treba ozirati na vozni red železnice, poštne avtobusne službe in interesiranih nedržavnih avtobusnih podjetij, zaradi česar jih je v primeru možne kolizije ugotoviti sporazumno. Podjetja, ki prevažajo pošto, morajo po možnosti vpoštevati tudi potrebe po čim ugodnejši poštni zvezi. Izpremembe železniškega voznega reda so razvidne iz stenskih voznih redov na železniških sta-nicah. Malenkostne nadaljne spremembe, nanašajoče se na železniški progi Grobelno—Rogatec in Maribor—Brezno Ribnica se obenem naznanijo in-teresiranim podjetjem. Morebitne izpremembe voznega reda poštnih avtobusov, ki še niso bile sporočene semkaj, 6e morejo zaznati pri poštnem ravnateljstvu v Ljubljani. Prekasno predloženi vozni redi se ne bodo odobrili, kakor se ne bodo odobrile izpremembe že odobrenih voznih redov med sezono. Poleg tega sc opozarja na kazenske posledice namernega zavlačevanja oblastnega poslovanja. Kraljevska banska uprava dravske banovine. V Ljubljani, dne 25. avgusta 1937. Praznik bojevnikov V soboto 28. in nedeljo 29. avgusta bodo na Brezjah velike svečanosti v sponnn slovenskim žrtvam svetovne vojne. Po cerkvenem opravilu bo zborovalce nagovoril predsednik častnega odbora g. ban dr. Marko Natlačen, o bojevniškem gibanju bosta govorila tovariša Resman Franc iz Radovljice in dr. Pihlar Janko iz Maribora. Druge točke sporeda so razvidne iz spominske knjižice, ki je izdana v ta namen. Bojevniki, v nedeljo je vaš praznik. Zato prihitite vsi na Brezje! Vabimo pa tudi vse one. ki so kakorkoli doprinesli žrtve svetovne vojne. Polovična voznina je dovoljena za vse utic ležence. Velja cd 27. do 30. avgusta. Vsak udeleženec kupi na odhodni postaji rumeno legitimacijo za din 2 in plača celo voznino. Vozni listek in rumeno legitimacijo vsak dobro shrani, ker velja za brezplačen povratek. Rumeno legitimacijo naj vsakdo žigosa na Brezjah pri odboru Zveze bojevnikov, da bo veljala za brezplačen povratek, železniški vozni listek je pa treba hraniti do povratka. Slovesnost se vrši ob vsakem vremenu! Obvezno šolanje defektnih otrok zahteva resolucija, ki so jo izdelali nn zadnjem kongresu v Belgradu učitelji šol za defektne otroke. Da se to uresniči, bi bilo potrebno, da se odpre novo večje število takšnih šol. Kor je pri vzgoji defektnih otrok potrebno čini tesnejše sodelovanje učiteljev in zdravnikov, bi bilo treba imenovati nove specialiste zdravnike po omenjenih zavodih in šolah. Resolucija tudi zahteva stalnost učiteljev, pa tudi to, da brez njihovega pristanka ne bi mogli biti prestavljeni na ljudsko šolo. Ker je služba pri vzgoji defektnih otrok izredno težavna, zahtevajo učitelji, da se jim prizna polna pokojnina prej. kakor pa ostalim učiteljem. Slov. Konjice, 26. avgusta. Že prihaja jesen, za štajerske gorice čas pridelka zlate kapljice. Klopotec poje Najveselejše je jeseni med vinskimi goricami, v sosedstvu belih cerkvic, hramov, kleti in vini-čarij, ki odsevajo s hribčkov in pod katerimi v vinogradih zori rujno vince, »rumeno kot čisto zlato .. .« Ko se razlivajo nad pestro jesensko pokrajino rumeni sončni žarki, čarobni in božajoči ter ljudje zadovoljno in s posebno živahnostjo opravljajo svoja dela, brne visoko gori na stebrih klopotci, prvi bolj počasi, kar skoro ropotajo, drugi pa brne živahneje, višje in milejše. Včasih posamezno, včasih pa, ko potegne čez skoraj od vina dišeče holme veter — z združenimi glasovi mogočno klopotajoč strašijo jerebice, vrane in vrabce, ki se 6plaše in naglo uberejo v bližnjo mejo ali gozd. Ko klopotci utihnejo, se spet prikradejo. Tako ore ta pesem, tako drug iz drugega delajo norca: klopotci in požrešneži. Ponoči pa tu in tam pade kak strel zaradi varnosti pred krščenimi vrabci. Ob tej pesmi so štajerske vinske gorice nekaj posebnega, nekaj skrivnostnega. Zdi se, da je vsa raznoterost jesenske narave združena v lepi harmoniji, slaveč svetega Urbana, patrona vinskih goric in svetega Martina, patrona vinske kapljice, ki prebiva na slemenu, ne daleč gori od zadnjih vinogradov v beli cerkvici. Združeni v nekakšnem zboru pojo klopotci, ptice in vetrovi, katerim se v tihem pričakovanju trgatve pridruži vinogradnikova duša, ki poje ono znano: Preljubi sveti Urban, ti dober naš mejaš okrog goric stanuješ in sladko grozdje imaš .,. le zori ga in medi ga, da daš nam dober mošt!... Ko priroda daje kmetu povračilo za njegov trud, so živahni tudi fantje, ki kar tekmujejo, kdo bo postavil v vinogradu večji klopotec. Po uro ali še več se nekateri «ltši. Takrat je tudi njihova pesem lepša, ker je lepši čas in so hladnejši večeri. Od viničarije do viničarije hodijo mlet sadje, pozneje pa grozdje in prepevajo. B*3?osPov zemlje Vinogradnik, ki je vse leto dajal trti in se bal viher, ki so tudi ponekod štajerskim goricam marsikaj prikrajšale — zadovoljen hodi po vinogradu, veselo pričakuje mošta. V »gorci« pa pridno pri pravlja sode, čist: zaprašeno stiskalnico in pripravlja vse, da bo mošt lepše tekel v sode. Nekako v sredini septembra se bodo že oglasili prvi trgači, ki bodo veselo prepevali ob sladkem grozdju ter polnih brentah in košarah. Pozno tja v noč pa se bo glasilo stokanje stiskalnice, ker bo težka klada neusmiljeno pritiskala, zahtevajoč za svojega gospodarja sleherno kapljico. Pred trgatvijo je najlepše delo v sadonosnikih, kjer kmetje jemljejo bremena vejam, ki so letos obilo rodile. Vsa kmetova družina veselo obira sadove dreves, ki jih je za očeta in vnuke ter bo doče rodove vsadil ded starina, jih cepil, pa ni , dočakal sadu. Sadje roma na trg ali pa ga pohrusta neusmiljeno zobovje sadnega mlina. Res: kakor da bi se naše gorice jeseni spre menile v pešem-hvalnico, pa tudi pesem-prošnje za prihodnjost. Nerazumljivosti iz Pariza - ali sebi pripišimo krivdo Ljubljana, 22. avgusta. Kakor smo mogli razbrati iz dopisov o velikem izletu »Planine« na pariško svetovno razstavo, je bila večina udeležencev precej razočarana nad sprejemom in postrežbo v svetovni pre-stolici. Seveda, bilo je tako, in marsikdo je pričakoval drugače, vendar pa bi delal krivico Parižanom in Francozom, kdor bi jih sodil po teh vtisih. Tega menda ne more nihče trditi, da v Parizu niso stražniki toliko vljudni kot povsod drugje. Seveda pa dobiš med njimi tudi kakšnega godrnjavega medveda, prijatelja sladke vinske kaplje, ki ti namesto odgovora obrne hrbet. Toda to so redki primeri, v splošnem je vljudnost odlika pariških čuvarjev javnega reda in bi jih tudi našim lahko postavili za vzgled. Seveda, razstava pa je razstava in prav razumljivo je. da se v vrvežu štirimilijonskega mesta, ko je vsa pozornost po zaslužku stremečih Parižanov obrnjena proti gent.lemenoni, ki si z dolarji in funti utirajo pot, pripeti bolj skromnemu gostu marsikaj, kar mu ni všeč. zlasti ko vidi razliko v postopanju z estalimi gosti. Tudi meni se ie pred dvema letoma, ko sem 5 mesecev dihal pariški zrak, pripetila marsikakšna nevšečnost, ki je še danes ne razumem. Eno pa je slejkoprej jasno: Jugoslovani smo v veliki meri sami krivi, da nas Francozi zapostavljajo v primeri z drugimi narodi in postopajo z nami kot z navadnimi Balkanci. Človek, ki se malo vpozna v pariške razmere, se lahko zgraža, koliko priložnosti opustimo, da bi poskrbeli za dober glas naše domovine, ali pa koliko napak zagrešimo, ki nas postavljajo v skrajno slabo luč-pred našimi zavezniki in prijatelji. Naj omenim samo dve, tri stvari, iz katerih je jasno, da včasih po krivici sodimo Francoze in aa smo precej sami krivi, če v svetu predstavljamo manj, kakor pa bi lahko. V predsobi naše pariške prosvetne uprave, ki ima svoj sedež v Šolski ulici, je vzbudila mojo pozornost velika skladovnica knjig in revij, ki je v dveh vrstah segala meter na visoko. Knjige in re- Nekateri Nurmijevi rekordi ie vedno drže Šele pred kratkim je Ilmari Salminen, podčastnik finske vojske zopet popravil dva Nurmi-jeva rekorda. Na 10.000 111 je bil čas 30:05.5, prejšnji Nurmijev čas pa je bil postavljen v letu 1924 in je bil 30:00.2. Drugi rekord je bil iz leta 1930 na šest angleških milj (Nurmi, London 1930 29:36.4); sedaj pa Salminen 29:08.3. Drugi neuradni rekord pa je bil_ tudi popravljen v polurnem teku. Nurmi 9957 m (192-1), Salminen 9966 m. Ime velikega Nurmija, ki je toliko časa kljubovalo vsem naskokom s strani drugih rekorderjev, polagoma izginja. Toda še vedno ima Nurmi nekaj rekordov, ki jih ni mogel še nihče popraviti. Veliki napad na vse Nurmijeve rekorde je uvedel lansko pomlad Argentinec Zabala, ki je hotel popravit i Nurmijev rekord v enournem teku. Poizkus ee mu je ponesrečil, izboljšal pa je rekord na 20 km: dosegel je 38 sekund boljši čas in tekel 20 km 1:04:02. Nurmi je dosegel svoje najboljše čase že v letu 1923, ko je pretekel eno angleško miljo (Ifi09 m) v 4:10,4 in tri angleške milje 14:11,2. V letu 1924 je Nurmi postavil nove rekorde na 1500 m s 3:52,6, na 5000 m 15:28,2 poleg tega pa še na 5 milj 24:06,2 in v polurnem teku. V letu 1926 je tekel Nurmi na 3000 m 8:20,4, v letu 1928 je za 15 km porabil 46:49,8. V istem letu na 10 milj 50:15. Iz istega leta datira tudi rekord v enournem teku 1916 m, ki velja še dnaes. Ti Nurmijevi rekordi so padali takole:: rekord na ono miljo je izboljšal v letu 1931 Američan Cunningham s 4:06.8. Rekord na tri milje ima od leta J931 Finec Lehtinen s 13:50,6. Svetovni rekorder na 1500 m jo danes Novozelandec Love-look, ki je tekel lansko leto v Berlinu 3:47,8. Na 10.0(10 lil jo bil, kakor wno že zgoraj omenili, rekord izboljšan šele letos. Na 5000 m pa je svetovni rekorder od leta 1932 Finec Lehtinen, njegov Pas, ki velja torej že pet let je 14:17. Lansko leto jo tudi Finec Hockert popravil deset let star Nur-niijev rekord na 3000 m: njegov čas je 8:14.8. Lansko leto je padel tudi Nurmijev rekord na 15 km, la naj imajo Francozi o nas. če zaradi komoditete tako grešimo nad svojimi znanstvenimi institucijami in jih enostavno ogoljufamo za darila francoskih prijateljev. Če se je kdo jezil nad Francozi, da nam ne marajo pošiljati svojim mesečnih znanstvenih publikacij, bo pač: moral svojo nejevoljo obrniti na drug naslov. Celjske novice Celje. 26. avgusta. Združenje trgovcev * a mesto Celje sjioroča, da so trgovine na rojstni dan Nj. Vel. kralja Potra II. dno 6. septembra 1937 ves dan zaprto, istotako na cerkveni praznik, dne 8. septembra. SK Olimp v Celju, prirodi v nedeljo. 5. septembra športni dan z zelo pestrim in zanimivim sporedom. Svojo udeležbo je zagotovil tudi naš slovenski predstavnik v državni ligi SK Ljubljana v svoji najmočnejši postavi, kar daje garancijo, da ga bo naša športna javnost polnoštevilno poselila. Točen razpored bo pravočasno objavljen Kor ima SK Olimp že skozi devol let vedno na isti dan svojo športno slavnost, zato se naprošajo vsa društva, da ta dan ne prirejajo svojih prireditev. Ker nista imela luči na kolesih sta treščila drug v drugega. Pred dnevi se jo peljal 32 letni čevljar Miha Jagodič iz Podplata v Rogaško Slatino. vendar so je še pred Rogaško Slatino vrnil domov, ker ni imel luči nn kolesu. Blizu domače vasi je videl pred seboj na desni strani cesto luč, zato je vozil skrajno jx> desni strani cesto in zadel v Kunstiča Antona, ki se je vozil vštric kolesarja 7. lučjo. Pri padcu si je Jagodič zlomil levo nogo in so ga prepel jali v celjsko bolnišnico, Kun-stiču pa se ni ničesar pripetilo. Izza naših meja Požar je uničil hišo. V Fužinah pri Ajdovščini je uničil požar hišo posestnici Vovk Mariji. Škoda zaradi toga požara znaša okoli 25.000 din. Kmetija na boben /.uradi stroškov za zdravljenje. Kor revni kmet Bubnič Štefan iz Ohrova ni mogel plačati stro>kov za zdravljenje občinskemu zdravniku dr. Dolcu, rodom iz Pulja, ga je la pognal na dražbo. Prodali so mu vse do zadnjega gospodarskega orodja. Ker pa mora po predpisih zdraviti občinski zdravnik revne občane brezplačno, oziroma ker krije te stroške občina, so je Bubnič pritožil. Nov svetovni rekord v metu kfadlva Eden najstarejših svetovnih rekordov v lahko atletiki je bil v metu kladiva. Datiran še iz leta 1913 in ga ima Američan Ryan. Na lahkoatletski prireditvi v Corku pa je Irec dr. 0,Callaghan zmagovalec na olimpijskih igrah v Amsterdamu in Los Angelesu, vrgel kladivo 59.74 ni. Rekord je torej skoraj za 2 m boljši kot obstoječi svetovni rekord. Vendar pa je vprašanje, ali bo rekord tudi iiriznan, ker Irska trenutno ni član mednarodne lahkoatletske zveze. Od tu in Im Nore cigarete bodo začeli delati pri nas. Za ta sklep se je odločila Uprava državnih monopolov zaradi tega, da bi s tem preprečila prehudo tihotapstvo, ki pnnaša državi precej škode. Nove cigarete bodo seveda morale biti bolj poceni, če ne, najbrž ne bo imela Uprava monopolov preveč uspeha. Po podatkih, ki so jih predložili na zadnji konferenci, je prodala Uprava monopolov pred sedmimi leti vsako leto 10.5 milj. kg tobaka, sedaj pa ga proda samo okoli 7 milj. kg. Če se upošteva, da je potrošnja tobaka ostala ista kakor pred sedmimi leti, pomeni, da Uprava monopolov izgublja vsako leto zaradi tihotapstva okoli 3.5 milj. kg tobaka. Predstavniki Uprave državnih mopopolov so na zadnji konferenci v Splitu izjavili, da 6i Uprava prizadeva, da bi zadovoljila sadilce tobaka in kadilce. Da so ji pri srcu res tudi kadilci, se je odločila, da bo dala v promet cenejši tobak in cigarete. Novih cigaret bo za J dinar osem. Kar nekam so utihniti tisti senatorji, ki jim letos poteče mandat, tako piše belgrajska sSamo-uprava-, lo so senatorji, ki so «e za časa avtoritativnih režimov najbolj vneto oklenili Petra Živ-koviča, poklonili so ee pa tudi |x>kojnemu Milanu Srskičii, s katerim so ee vojskovali trideset lel. Česa ljudje ne store zaradi tega. da hi prišli do oblasti?! Med ljudstvo si niso nikdar drznili, pojavili so ae tam šele sedaj, in sicer s kovčegi, polnimi letakov. Kako so naivni vsi ti »velespoštovani gospodje bani in ministri iz Bosne in Hercegovine". Niti ne b> bilo treba hoditi po zglede v Bosno in Hercegovino! S pomorske konference, ki je bila te dni na Sušakii, sc, j0 včeraj pripeljal v Split minister za .socialno politiko in narodno zdravje Dragiša Cvetkovič. časnikarjem, ki so ga seveda takoj obstopili, ie dejal, da je konferenca v največjem sporazumu končala svojo delo, obljubil pa jo tudi, da se bo vlada potrudila, da v najkrajšem času reši socialno vprašanje naših pomorskih delavcev. Iz Splita se ie minister Cvetkovič odpeljal v Kaste! Stari, kjer oo OKtal nekaj dni na dopustu. Ravnatelj gozdarskega podjetja sipad dr. Mi-an l Imaii-k, je te jnj po,jat |la svoj lozaj. Nova pravila, ki doseilaj še niso sprejeta, namreč predvidevajo, da more prili na to mesto samo klalifinran gozdarski inženir. Ker Ulmanski k'alifikacije nima, se je raje sam umaknil prej, preden bi bila pravila sprejeta. ^Seljački domc, glasilo bivše HSS. katerega ■ aslnik ;n izdajatelj je dr. Vladko Maček, objavlja \ zadnji atevilki dopis iz Argentinije, v katerem popisuje organizacijo HS.S v Ameriki.’ki jo je pd Mat.,o\eni nalogu ustanovil Peter Radič. V tem 'TTi** 'Se!¥ki dom‘ poudarja, da je organizacija HSh izvedena po vsej Južni Ameriki in da so /. njo pobija organizacija »Ilrvateki Domohran organizacija, ki jo je vodil dr. Pavelič llrvafeki izseljenci sedaj trumoma zapuščajo dr. Paveličev« ~ ,J° drugih vesteh, ki jih objavlja .eljacki donu iz Amerike, se je omenjenemu liadicu posrečilo, da je organiziral boj proti Pave-iicevini agitatorje«. Vinogradi v splitski okolici so loto« dobro ob- .,1’ kakor kaze letina. Trdijo, da je letošnji'-! pridelek precej večji od lanskega. Ponekod je' .slabo vreme in peronospora napravila seveda tudi nekaj škode. ,. . «w ^ica je počila nad tramvajem včeraj dopoldne \ Zagrebu tor padla na tračnice. Nastal je v hipu A ra tek stik. ki bi ime] lahko za posledico človeške zrtvo. h sreči tedaj ni bilo nikogar v bližini pod uaimajsko žico. Na ulici je bila za nekaj časa P ra'a zmešnjava, ker so morali ustaviti ves promet, dokler niso strokovnjaki žico *»j>ot pripeli na »\oju mesto. Ob tej priliki so v Zagrebu jiostali ma o boli pozorni in mislijo, da bi bilo le dobro malo večkrat pregledati, če je tramvajska žica v redu, Z letalom je hotela nitj j/ Dubrovnika t Zagreb neka mladoletna tatica. V Dubrovniku je v družbi neke svoje tovarišice pokradla precej zlatnino m drugega nakita, ki je precej vreden. Takoj po izvršeni tatvini ee jo odpeljala z letalom proti Zagrebu. Toda tu je policija žo čakala nanjo, ker je bila pravočasno obveščena o tatvinah, ki jih ie la 'drzna* letnika napravila v Dubrovniku. Policijski agent jo je takoj, ko je stopila iz letala, vprašal, kako ee ji je dopadla vožnja. Tatica, ki tega tujca ni poznala, mu je dejala, da je bila lo divna vožnja. Malo čudno pa je pogledala, ko ji je policist sporočil, da mora z njim na policijo. Tu je vse priznala. Povedala je tudi. da so je vozila z letalom pod imenom Mira Hočevar. Pomagalo pa ji iudi lo ni niti. Mednarodni velesejem v zagrebškem Zboru ee bo jiričol jutri. Sedaj eo na vrsti še zadnje priprave, ki se vrše,,v največjem tempu. Na velesejmu so pontavile svojepaviljone tudi nekatere tuje države, k; so spoznale, da je Zagreb važno trgovsko središče naše države. Nad vse zanimiv je italijanski paviljon in predmeti, ki so v njem razstavljeni. Veliko pozornost vzbuja že sedaj cel italijanski motorni vlak, ki je razstavljen na posebej zanj napeljanih tračnicah. Največja hitrost loga vlaka je 140 km in porabi na 100 km proge 33 litrov nafte. Francija je razstavila svoja izvrstna vina. Na velesejmu zagrebškega Zbora razstavljajo tudi Nemci. Razbojniško tolpo, k t je že dolga leta počela velika razbojništva jio Slavoniji in je pri tem na debelo kradla, karkoli ji je prišlo jKid roke, so sedaj polovili orožniki. Razbojniki so bili oboroženi kar s puškami in samokresi ter noži. Vodja je bil nek Pavel Gelenčir, doma nekje v bližini Viro-vitice. Ta druhal je pred leti v Orebiču tudi napadla tamkajšnjega župnika, ga nato prisilila, da je še z njimi večerjaj, nalo pa je izginila brez sledu, ko so mod razgovorom ukradli župniku 20.000 dinarjev. Mučili so tudi ženske, pri katerih so mislili, da bodo dobili denar. Razbojniki so priznaj precej svojih dejanj. Izdali so tudi svoje tovariše, med kalorimi je baje 5e neki »Štefek«, ki je dosedaj še edini od tolpe svoboden. Nesreče v krapinjskein rudniku in drugod. V krapinjskem rudniku, kjer so nesreče skoro vsak dan. sta se v zadnjem času težko ponesrečila Ter-levač Simon in Cvek Martin, star 16 let, ki si je ri padcu zlomil ključno kost. Nogo pa 6i je zlomil riktor Velenič. Smrt je našel pod vozom mali deček e Knežaka pod Snežnikom. Peljal se je na vozu e 34 letno Alojzijo Sterle. Krave pa so se splašile in prevrnile voz. Sterlelova je dobila težke poškodbe, dečka pa je povozilo, da je umrl. Pri avtomobilski nesreči je dobil zelo težke poškodbe Viljem Mozetič z Mirna pri Gorici. Utonil je 59 letni Fran Sapla, in sicer v Fužinah pri Ajdovščini. Medved Josip iz Divače, star 45 let, je odnesel težke poškodbe, ko se je peljal z voli v Tret in so ee li splašili zaradi avtomobilov. Česa svet še ne ve o kinu Stavke tehničnega osebja v filmskih podjetjih v Hollywoodu so pokazale, da tudi pri filmu najboljši igralci ne morejo brez neštevilnih pomočnikov doseči niti najmanjšega uspeha in 60 odkrile imena teh »neštevilnih pomočnikov«, o katerih 6e ljudem še ne sanje ne, ki žive popolnoma nepoznani, pa so v resnici neprekosljivi umetniki v 6voji 6troki ter lahko zahtevajo malodane tako visoke plače kot filmski igralci. Tako je n. pr. Pat Delaney umetnik v izdelovanju 6tarin. Kako dejanje se godi v kaki starodavni hiši, pa mora Pat »postariti« za toliko let vse predmete, ki pridejo v film: zunanje in notranje stene hiš, pohištvo, papirje itd. Svoje obrti se je naličil pri nekem starinarju. Harry Thompsom je »umetni pajk«; v desetih minutah ti naredi z električno pahljačo in iz terpentina take pajčevine, da bi človek mislil, da že stoletja vise po kotih. — Zopet drug zna oslepiti zrcala, kar je zelo važno, da se ne odbija svetloba močnih žarometov in ne moti pozorišča. Arthur Camp je umetnik v razbijanju in rušenju. Če je treba napraviti prizor kakega viharja ali pretepa ali vstaje itd., on ti zna vse tako zdrobiti, kot bi pozornico zapustila podivjana vojska. Radi posebne svetlobe, ki jo imajo v filmskih pozoriščih in ki vse predmete spremeni tako, da bi se nam ne zdeli več podobni predmetom kakršni morajo biti, morajo vsem spremeniti barvo. Igralci se morajo drugače »namazati« kot po gledališčih, spremeniti je treba barvo konjske dlake, barvo jedil, cvetlic itd., da ima vse čim naravnejšo obliko. Brez takih sprememb je film precej mlačen, kar gledalci kaj kmalu opazijo. — Tako ima Hollywood umetnika za izdelovanje umetnega rastlinstva, ki je v enem 6amem filmu nekoč napravil 750.000 cvetov. Potem 60 posebne filmske modistinje, ki imajo za vsako igralko poseben model, na katerem preizkušajo njene obleke, ki jih rabi v igri. Model mora vedno do milimetra natančno odgovarjati pravim meram igralk, zato je napravljen tako, da ga je mogoče vedno spreminjali; če se igralka zredi, ga podlože; če shujša, mora tudi model »shujšati«. Velika pozabljivost umetnikov je ustvarila posebno obrt »pobiralcev pozabljenih predmetov«, ki morajo biti postenj da sami kaj ne pospravijo, in diskretni, da ne pripovedujejo o kakih za igralce slabo priporočljivih najdbah in 6krivno<5-fih. Največji umetnik pa je neki Meksikanec, ki zna z nezmotljivo točnostjo metati razne predmete, Štirikrat na smrt obsojen Sestrelita sodna razprava 25. marca 1931. so v ameriški zvezni državj Alabami zaprli 9 črncev obtoženih nasilstva proti dvema belima ženskama, Viktoriji Priče (Prajs) in Ruby Bates (Bejts), v nekem tovornem vlaku, kjer so vsi 6kupaj potovali brez voznih listkov. 10. aprila 1931. so jih osem obsodili na 6mrt, deveti, ki je imel šele 13 let, pa je bil oproščen. Obsojenci 60 6e priložili. 7. novembra 1932. je ameriško vrhovno sodišče smrtno obsodbo razveljavilo, ker so bili črnci obsojeni brez zakonite obrambe. 9. aprila 1933. Eden črncev, Haywood Patter-son, je ponovno obsojen na smrt, dasi je R. Bates priznala, da je obtožba neresnična, ker so alabamske oblasti s silo iztrgale njej in njeni tovarišici lažno priznanje nasitetva. 21. jun. 1933. so prejšnjo razsodbo razveljavili, ker ni bilo zadostnih dokazov za Patterso-novo krivdo. 1. dec. 1933. je Pettereon tretjič obsojen na smrt. 6. dec. 1933. je obsojen na smrt tudi Norris, eden osmih obtožencev; 6odba ostalih pa je preložena na poznejši čas. 1. aprila 1935. zopet razveljavi vrhovno sodišče obsodbi proti Norrisu in Pattersonu, ker med porotniki niso smeli biti črnci. 13. nov. 1935. obsodi vrhovna porota, ki ima med svojimi člani tudi črnce, vseh osem obtožencev na smrt. 23. jan. 1936. je Patterson obsojen na 75 let ječe. 16. jul. 1937. Viktorija Priče ponavlja svojo obtožbo, Norris je obsojen na smrt, 06iale pa bodo sodili kdaj pozsneje. »Nežka, okno je tako umazano, da se nič skozi ne vidi.« »Toda, gospa! Če bi radi 6kozi gledali, saj ga lahko odprete!« zlasti ostro nabrušene nože, prav tja kamor mu pokažejo. Kljub njegovi gotovosti, pa včasih igralce tako oplaši, da morajo za nekaj časa prekiniti z igranjem, da si opomorejo iz razburjenja. Kdo se ne bi razburil, če je treba stati ob vratin, da ti Meksikanec vrže oster nož tik zraven vratu! Mau-rice Chevalier, ki je Francoz, mu je nekoč rekel: »Povej, ali imaš Francoze kaj na piki? Ne? Potem je pa dobro! Zaupam v tvojo spretnost!« Indijanec milijonar Čistokrven Indijanec Erris Wilson iz rodu Creek je umrl m zapustil 1,270.000 dolarjev (čez 70 milijonov din) v denarju in posestvo vredno 3 milijone din. Njegov rod je imel samo še kakih 35 ljudi, ko so odkrili na svojetn ozemlju velikanske petrolejske vrelce in jjostali vsi milijonarji. »Se nič ne bojiš, da ne bi srečal svoje upnike na cesti?« »Nič! Jaz se vozim z avtom, oni pa hodijo peš!« ( 't: * fllSl gpvi# m. f *,! SfMp ?JBs v ■ ' ■ i V.'. Jesen se bliža. Zanimivosti jesenskega velesejma Jesenski velesejem v Ljubljani bomo imeli letos od 1. do 12. septembra. Prireditev bo obse- fal celo vreto kulturnih in gospodarskih razstav, i bodo zavzemale okrog 40.000 m- prostora. Največja izmed teh razstav bo razstava slovenskega časopis a ki bo zavzemala 4 razstavne zgradbe. Tu bo podan prikaz in razvoj naših pisanih in tiskanih novin, novin v podobi, govorjenih in petih novin ter novin v živi sliki. Vse to bo poživljeno z raznimi strokovnimi razstavnimi objekti. Tako bo razstavljena moderna tiskarna v obratu, model tovarne papirja v obratu itd. Tekom razstave bo izhajal sejemski dnevnik, ki ga bodo urejevali kar tam na velesejmu. Na železnicah ima vsak obiskovalec polovično voznino. Na odhodni postaji naj poleg cele vozne karte do Ljubljane kupi še rumeno železniško izkaznico za 2 din. Na velesejmu bo dobil velesejemsko legitimacijo in potrdilo o obisku, nakar bo imel brezplačen povratek. Potovanje v Ljubljano je dovoljeno od 27. avgusta do 12. septembra, povratek pa od 1. do 17. septembra. Indija in Slovenci Silno se je pri nas dvignilo zanimanje za Indijo, odkar delujejo tamkaj naši jugoslovanski misijonarji, ki so ustanovili leta 1930. samostojno misijonsko pokrajino Bengalijo. Kakšna je dežela, razmere, in ljudje, kaj delajo, trpijo in doživljajo naši misijonarji, nam bo nazorno pokazala etno-grafeka-misijonska razstava »Indija« v paviljonu O na letošnjem jesenskem velesejmu. Vsak obiskovalec bo dobil nepozabne vtise in bo sjx>znal velikansko versko, kulturno in socialno delo, ki ga opravljajo naši blagovestniki v daljnji Indiji. Z obiskom razstave jim bonio pokazali svoje zanimanje in moralno zaslombo, ki jo potrebujejo in v 6voji veliki požrtvovalnosti tudi zaslužijo. Razstava cvetra Med zanimivostmi letošnjega jesenskega velesejma od 1. do 12. septembra bo tudi razstava cvetja. Poseben del te razstave bodo zavzemale lončnice in bo pokazanih več primerov, kako se more lepo in poceni urediti sobni vrtiček. Ko bo zunaj že začelo prevladovati hladno vreme, bo tu še bujno cvetje in zelenje prava spomlad v jeseni. V pestrih skupinah nas bo pozdravljalo cvetje jesenskih vrtov, med njimi pa bodo nameščeni akvariji, obljudeni z raznoterimi gosti iz Azije, Amerike in Evrope. Manjkalo pa tudi ne bo domačih rib z vsemi potrebščinami za akvariste. Od podvodnih rastlin bodo zastopane svedrovke, strelu-še, helojede, brazilijanske kabombe in drugo za akvarije prikladno zelenje. Med ribami bo rod osfromenidov gotovo vzbujal pozornost ljubiteljev in 6icer pisane veleperke in modre bete. Ribic« tega rodu niso odvisne od prostega kisika v vodi, temveč si v presledkih jemljejo mehurčke zraka v svoj labirint, ki je votlina v notranjosti glave, so torej posebno prikladni za manjše 6obne ribogojnice. Ljubitelji cvetja, akvaristi in V6i, ki si želite v sobah pomladi v jeseni, oglejte si to razstavo! Tiger v LMadc in Jugoslavie« je vtisnjeno v najnovejše domače lesene igračke, barvane z zdravo barvo brez arzena in svinca. Te igračke poznajo angleški in amerikanski otroci, saj se izvažajo v tisočih — a naš otrok jih bo prvič videl na velesejmu na razstavi Zveze gospodinj v paviljonu »K«. Izdelane so po amerikan6kih predlogih strogo po pedagoških načelih. F. L. Stevenson: 10 Skrivnost dr. Jekylla »Kakor menim, se bojiš, da ga ne bi pismo izdalo?« je poizvedoval odvetnik. Oni je dejal: »Ne, ne morem reči, da bi me kaj skrbelo, kaj bi s Hydejem. Jaz sem z njim docela opravil. Mislil sem pri tem na svoje dobro ime, ki bi zaradi te zoprne zadeve kmalu trpelo.« Utterson je nekaj časa premišljeval. Prijateljeva sebičnost ga je presenečala, hkratu pa mu je prinaša olajšanje. Nazadnje je dejal: »Dobro, pokaži mi pismo.« Pismo je bilo napisano s čudno pokončnimi potezami in podpisano »Edvard Hyde«. Dovolj jasno in razločno je pismo pojasnjevalo, da naj si »piščev dobrotnik dr. Jekyll«, kateremu je tisoče njegovih dobrih del dolgo časa tako nevredno povračal, da naj si nikar ne dela skrbi za njegovo varnost, češ da ima sredstva za beg, na katere se lahko docela zanese. Odvetniku je bilo to pismo več kakor prijetno. Pismo je zaupano občevanje tega moža z njegovim prijateljem kazalo v dokaj boljši luči, kakor pa se je dalo slutiti do sedaj. Od* vetnik je celo samega sebe grajal zaradi svojih prejšnjih sumničenj. »Ali imaš ovitek?« je vprašal. »Sežgal sem ga,« je odvrnil Jekyll, »ne da bi pomislil, kaj delam. Toda pismo ni imelo poštnega pečata. Nekdo ga je oddal tu.« »Ali naj ga obdržim jaz in stvar najprej enkrat prespim?« je poizvedoval Utterson. >Rad bi, da bi ti v vsem in docela odločal zame,« se je glasil odgovor. »Jaz sem izgubil vse zaupanje vase.« »Lepo, premislil si bom,« je odvrnil odvetnik, »zdaj pa besedo: ali ni bil Hyde tisti, ki ti je v oporoki narekoval določila o tem, kaj naj se zgodi, če bi ti izginil?« Zdelo se je, da je doktor čislo blizu nezavesti. Trdno je stiskal ustnice in pokimal. Utterson je dejal: »Vedel sem to. Hotel te je umoriti. Še kar dobro si se izmazal.« »Zame pomeni stvar še dosti več,« je svečano odvrnil doktor. »Zame pomeni nauk. Moj Bog, Utterson, kakšen strašen nauk!« In pokril si je obraz za trenutek z rokami. Ko je odvetnik odhajal, se , je ustavil in spregovoril še s Poolejem nekaj besedi. »Kaj sem hotel reči. Danes je vendar nekdo oddal neko pismo: kakšen pa je bil človek, ki ga je prinesel?« Toda Poole je s poudarkom zagotavljal, da ni prišlo nič drugega razen pošta. »In tudi ta je prinesla danes samo nekaj tiskovin,« je pristavil. To sporočilo je obnovilo v obiskovalcu bojazen. Najbrž je bilo pismo oddano pri vratih v laboratorij, mogoče pa je bilo tudi spisano prav v delovni sobi. Če je bilo to tako, potem ga je treba docela drugače presojati in obravnavati zelo previdno. Ko je šel proti domu, je slišal, da prodajalci listo na cesti še vedno do hripavega vpi- jejo: »Posebno izdaja! Strahotem umor poslanca!« To je bila nagrobnica za njegovega prijatelja in klijenta. Ni se mogel ubraniti slutnje, da bo vrtinec tega škandala potegnil vase tudi dobro ime drugega prijatelja. Moral se je odločiti za nekaj kočljivega, a kljub močnemu samozaupanju, se je v njem vzbujala želja, da bi mu kdo svetoval. Ne bi rad koga naravnost za to prosil, toda morda bi lahko dobil od koga nasvet kar mimogrede, je premišljeval. Kmalu nato je sedel na eni strani svojega kamina, na drugi pa je sedel mr. Guest, vodja njegove pisarne. Med njima pa je v premišljeni razdalji od ognja stala steklenica posebno starega vina, ki je počivalo dolgo časa daleč od sončne luči v kleteh njegove hiše. Še zmeraj je megla širila svoja krila nad zadušenim mestom, v katerem so brlele sve-tiljke, kakor drobni rdeči dragi kameni. Skozi soparo in dim padajočih oblakov se je po velikih prometnih žilah še zmeraj valila procesija velemestnega življenja in gnanja, kakor grmenje silnega vetra. Sobo pa je razsvetljeval prijazen ogenj. Kislina v steklenici je že zdavnaj izhlapela, dragocena barva je potemnila, prav tako kakor dobijo poslikana okna polagoma gostejšo barvo. Ujeti žar jesenskih dni na pobočju vinogradov je čakal, da ga izpuste in da bo razpršil londonsko meglo. Odvetnik se je začel neopazno tajati. Ni bilo nobenega človeka na svetu, pred katerim Moderni Robinzon Na pusti in zapuščeni obali Chesil Beach v Angliji živi že skoro 30 let 56-letni Richard Shrampton, ki je zadnje čase povzročil razburjenje v angleškem letalstvu in opozoril svet nase. Vojno letalstvo je namreč hotelo imeti na omenjeni obali velike vaje v bombardiranju, ker 30 km na okoli ni nobenih človeških naselbin, razen seveda »Robinzonove«, ki se je uprl zoj>er tako postopanje, češ, da nikakor ne dopušča, da bi kdo metal bombe na njegovo zemljo, »če bo vlada dos-ti prijazna, se bom morda preselil kam drugam; ampak nikakor se ne grem dušit v vaša mesta!« Na obali ima majhno leseno kočico, v kateri živi čisto sam in ne sprejma nikogar. Hrano si nabavlja sam s puško ali trnkom; obdeluje tudi majhen vrtič za zelenjavo. Rekord v jokanju je dosegel neki 21-letni mladenič Verne Sandusfcy v Rerverju v Ameriki, ker ga dekle, v katero se je zaljubil, ni maralo. Kupil je steklenico žganja, odšel domov, se zaprl v sobo in začel piti in jokati. Jokal je vso noč in potočil okrog pol litra solz. Njegova mati je poklicala policijo, ki pa mu ni mogla nič, ker je jokal na svojem. Radio Podroben program ljubljanske in »seb evropskih postaj dobite f najboljšem in najrtnejšem ilustriranem tednika >B a d i • Ljubljana«, Id stane mesečno gamo detel dinarje*. — Programi Radio Ljubljana Petek. S7. avgusta: 12 Slovenske pesmi (plošče) —i 12.45 Vreme, porodila — 13 Cas, spored, obvestila — 13.15 Za kratek , čas (plošče) — 14. Vreme, borza — 19 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nae. ura: Časnikarstvo ter zunanja in notranja politika (g. urednik dr. Kuhar) - 19.50 Novice iz izsellenskih krogov — 20 Heller: Češka beseda (ork., plošča) _ 20.10 Uporaba mleka v gospodinjstvu (ga. Ivanka Velikonja) — 20.30 Citre solo, g. Vilko Skok — 21.15 Dueti-klavir in harmonij (gdč. Melija Gnjezda in g. Dimitrij Kaškarov) — 22 Čas, vreme, poročila, spored — 22.30 Angleške plošče. Drugi programi Petek, 27. avgusta: Belgrad: 20 Arije, i).30 Violončelo, 21 Zagreb — Zagreb: 20 Violina, 21.30 Vokalni koncert, 21 Klavir, 21.30 Mandoline — Dunaj: 1D.25 Kmečka, godba, 20.40 Igra, 22.20 Plošče — Budimpešto: 20.35 Ciganska glasba, 22.15 Beethovnova III. *imf., 23.10 Salonski orkester — Trst-Milan: 17.15 Planino, i '^a^a. 22.10 Orgle — Rint-Bari: 21 Igra, nato ples. glasba — Praga: 20.10 Igra, 20.55 Japonska glasba — Varšava: 20 Operetni koncert, 22 Nočni koncert — Hamburg: 19 Valčki/21 Uverture — Liptko: 20.10 Sere-na.d« — Frankfurt: 20.15 Italijanski koncert — Bukarešta: 20.20 Puccinijeva opera tTosca«. Sprememba programa Radio Ljubljane Petek, 27. avgusta: 20.30 ......— 21J5 Plošče — 21.30 Cas, vreme, poročila, spored — 21.4» Glasbena reportaža za belgrajsko kratkovalovno postajo iz Rog. Slatine (operni orkester in solisti) — 32.30 Angl. plošče. Sobota. !8 avgusta: 19.50 ------ - 20 O zunanji politiki (g. Ruda Jurčec) - 20.30 VeseU bratci, vmes Plošče — 21.30 Čas, vreme, poročila, spored — 21.45 Glasbena reportaža za belgrajsko kratkovalovno po-™s.i° JM.ar1.h0ra: 0 Pohorju (sepstet bratov Živko) —, 22.30 Radijski oj-kee*«-. uopui A Mfcliti, 29. avgusta: 19.30.....— 1*0» HHSSe “ 20 «\Bratc.i veseli po Šiški pojo, komarju' so’ danes zdrobili glavo*. Vesele, okrogle in žalostne prigode iz bojev zoper komarja. Besedilo napisal Stiijrkd .Bitežnik. Sodelujoj«:' Rad. igr. druž., pevci, plošče, bobnu fanfare, bombe, granate in vrtiljaki. Vodi: ing. Ivan Pengov — 21,30 Y:as. vreme, poročila, spored — 21.45 GIaj;bepa reportaža za belgrajsko kratkovalovno po-stajo iz Slatina Radenci (pevski društvi ©Drava« in v Jadra n iz Maribora). Radijska postaja sporoča svojim naročnikom, da bodo do incl. 29. t. m. večerna poročila ob 21 JO mesto ob 22. »Janez me je prosil, da bi mti posodil 50 din. Kaj praviš, ali bi mu jih posodil?« »Seveda!« »Zakaj, seveda?« Mie mu jih ti ne posodiš, bo pa k meni prišel!« ’ * »Se spominjate, gospod zdravnik, ko sem bil pred letom dni pri vas zaradi revme, pa sle mi rekli, naj se ne izpostavljam vlažnosti?« »Da i n...?« »Sedaj bi vas rad vprašal, če se že lahko malo okopljem!« ’* »Družina je kakor majhn* republika: vsi člani lahko pridejo na vlado.« »Da, toda pri nas je 6rdita borba med menoj in ženo za predsedniško mesto.« bi skrivam manj skrivnosti, kakor pred mr. Guestom. Da ni bil niti vedno prepričan, da jih hrani pred njim toliko, kakor je sam menil. Guest se je pogosto udejstvoval v doktorjevih poslovnih zadevah. Poznal je Pooleja in je najbrž tudi slišal o Hydejevih tesnih odno-šajih do doktorjeve hiše in je iz tega sklepal svoje. Ali ni bilo tedaj celo dobro, da dobi pismo v pogled, pismo, ki je pojasnjevalo to skrivnost? Predvsem pa je bil Guest dober ocenjevalec in poznavalec rokopisov. Ta korak bi se mu zdel čisto naraven in primeren. Vodja pisarne je bil razen tega mož, ki je znal svetovati. Težko bi bilo pričakovati, da bi bral tako čudno listino, ne da bi kaj pripomnil. In po tej pripombi bi morda mr. Utterson lahko izbral nadaljnjo pot. »Žalostna zadeva je to s sirom Bamber-som,« je pripomnil odvetnik. Guest je odvrnil: »Da, Bog ve da res, gospod doktor. Stvar je do dna razburila ljudsko čustvovanje. Oni človek je moral biti blazen.« »Rad bi slišal vaše nazore o tem,« je odvrnil Utterson. Imam tu neko listino z njegovo pisavo. To bo ostalo seveda med nama, zakaj skoraj ne vem, kaj naj z njo začnem. Celo v najboljšem primeru je to slaba reč. Toda saj boste videli samo, to posega docela v vašo stroko: avtogram nekega morilca.« Guestove oči so se zaiskrile. Takoj je se- 1 del k mizi in strastno pregledoval pismo. •Slovan«*} dom« u&aja vsak delavnih >r. IS Menoftna naročnin« 13 Din ib uiozem»tvo 28 Din Oredniltvo: Kopitarjeva ulica MII felelon 2994 ta {S99U (Jpravai kopitarjev* 4 Talafoa OA Za Jogoalovanako tukaroo * Ljubljani; K. Ce& Izdajatelji Ivan Bakoveo. Urednik; Joie Kotiček.