530 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
Veliko zgodovinarjev je trdilo, da so dekleta v puberteti predstavljala v angle{kih srednjeve{kih
mestih in na pode‘elju zelo viden in pomemben sestavni del gospodarskega ‘ivljenja. Dru‘ine in delo-
dajalci naj bi namre~ videli veliko prednosti v najemu poceni, neizku{ene in neorganizirane delovne
sile. Mlada dekleta v mestih in na pode‘elju naj bi na ta na~in u‘ivala veliko ve~jo stopnjo neodvisnosti
(pravno in gospodarsko) in samoodlo~be, kakor pa poro~ene ‘enske. Kim M. Phillips pa trdi, da se ne
gre prenagliti s tak{nimi optimisti~nimi trditvami in jih z novimi dokazi zavr‘e.
Glede na to, da je velika ve~ina mladih deklet, tako revnih kakor bogatih, ‘ivela v pri~akovanju
poroke in nara{~aja, je v ~asu njenega dekli{tva seksualnost zagotovo igrala izjemno vlogo. S to temo
se seznanimo v ~etrtem poglavju, kjer avtorica podrobneje preu~i naravo seksualnosti, ki so jo v sred-
njem veku predpisovali mladim dekletom, meje dovoljenega oziroma nedovoljenega obna{anja in pri-
lo‘nosti za prehod teh mej, ki so jih pubertetnice dobile s spogledovanjem in domi{ljijo.
Seksualnost je bila v srednjem veku strogo nadzirana in omejena. Po eni strani je tedanja dru‘ba
te‘ila k temu, da mlada dekleta ne bi imela spolnih odnosov, a kljub temu spolnost ni bila popolnoma
izvzeta iz dekletovega ‘ivljenja. Tudi tukaj so se seveda pojavljala razlike med dru‘benimi sloji. Sek-
sualnost deklet visokega plemstva ni bila ‘e vnaprej zatirana in prepovedana. Mlade plemkinje so namre~
na razno raznih dvornih zabavah (pojedinah, vite{kih turnirjih) predstavljale simbol po‘elenja in lepo-
te. Kajti dekleta vseh dru‘benih slojev so u~ili, da ne smejo samo hrepeneti, ampak morajo biti tudi
same predmet po‘elenja. Ob tem pa so se morale {e kako zavedati, da resni~ne seksualne namene lahko
gojijo le do mo{kih, ki so bili vi{je na dru‘beni lestvici oziroma istega dru‘benega stanu kot one. Svoji
domi{ljiji o spolnosti in ostalih ‘ge~kljivih temah so lahko dale prosto pot ob prebiranju ljubezenske
literature in starih francoskih pripovedk v verzih.
Dekleta bogatej{ih kmetov in obrtnikov so s strani dru‘ine, delodajalcev in dru‘be do‘ivljala veliko
ve~ji pritisk glede vzdr‘nosti in prepovedi spolnosti s fanti vi{jega dru‘benega ranga. Zaradi pomanjkanja
virov pa ne moremo ugotoviti, kako so mlada dekleta, ki niso pripadala dru‘beni eliti, spoznavala
alternativo k predpisanim normam. Prav gotovo so tudi one poslu{ale in pripovedovale opolzke zgodbe,
umazane {ale in pele pesmi o prepovedanih spolnih odnosih.
Nedvomno je pri temi, ki jo obravnava ta knjiga, zelo pomembno, ~e spoznamo ‘ivljenja mladih
deklet tudi z njihovimi o~mi. To se pravi, da poi{~emo tak{ne vire, ki so nastali direktno od njih oziro-
ma vsaj malo razkrivajo njihov pogled na odra{~anje. Glede na to, da je med srednjeve{kimi viri ‘e tako
ali tako te‘ko najti kakr{nekoli glasove ‘ensk, pa je glasove srednjeve{kih deklet {e toliko bolj. Avtorica
knjige o mladih dekletih v Angliji je na{la nekaj pisem in skozi njih sku{ala bralcu pribli‘ati svet,
kakr{nega so videla odra{~ajo~a dekleta. Vidimo, da se je mlada plemkinja Anne Basset {e kako dobro
zavedala svojega stanu, saj je pisala domov svoji mami, naj ji po{lje {e ve~ denarja, da si bo lahko
kupila primerno obleko. Margery Brews pa si je od vsega najbolj ‘elela poroke in je v pismih svojemu
bodo~emu mo‘u izkazovala, kako dobra in predana ‘ena bo.
Knjiga je vsekakor polna izredno zanimivih spoznanj in bo nedvomno pritegnila vsakogar, ki se
zanima za teme kot so ‘enska zgodovina, zgodovina odra{~anja oziroma zgodovina ‘ivljenjskega cikla,
zgodovina vzgoje in seksualnosti v srednjem veku.
M o j c a  K o v a ~ i ~
Karel VI. potrdi celjske mestne svobo{~ine: 1717, september 18., Dunaj. Transkripcija, prevod
in spremno besedilo Aleksander @i‘ek. Celje : Zgodovinski arhiv, 2004. XIII + 94 strani in faksimile.
Lu~ sveta je zagledala kriti~na objava privilegijske knjige mesta Celja, v slovenskem prostoru ene
mlaj{ih po nastanku (1717) in po najzgodnej{em vsebovanem privilegiju (1451), po sicer{nji vsebini in
izpovedni vrednosti pa zagotovo ene dragocenej{ih. Podobne kategorije bi lahko aplicirali tudi na njeno
faksimilno izdajo, ki sta jo podprla Mestna ob~ina Celje in Ministrstvo za kulturo. V primerjavi z
drugimi zgodovinskimi slovenskimi mesti in {e posebej s tistimi, ki tak naziv upravi~eno nosijo {e
dandana{nji, je Celje dobilo izdajo svojih mestnih privilegijev med zadnjimi, a se z njo po razko{nosti
ne more meriti nobena druga. Objavo celjske privilegijske knjige sestavljata namre~ dva dela: faksimile
Karlove potrditve dotlej izdanih svobo{~in ter dobrih sto strani obsegajo~ zvezek transkribiranega in
531ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
prevedenega besedila s spremno besedo Aleksandra @i‘ka. Izdajo bi tako lahko imenovali »ve~namen-
ska«. Znatna ciljna skupina njenih uporabnikov so na eni strani zgodovinarji in prihajajo~i rodovi njihovih
kolegov, ki bodo poleg predstavnikov sorodnih strok br‘kone edini zares posegali po delu. Le-to je
namre~ iz~rpen, ustrezno komentiran zgodovinski vir in spri~o svoje kaligrafske podobe tudi potencial-
ni priro~nik za u~enje nem{ke gotice. Po drugi strani pa je knjiga predvsem reprezentan~no darilo, kar
se ne nazadnje izra‘a v objavljenem seznamu 143 celjskih ‘upanov in mestnih sodnikov od srede 15.
stoletja do danes, ki s Karlovim izvirnikom iz leta 1717 nima posebne zveze. Pri tem seveda ne mislim,
da objava integralnega seznama ne bi bila potrebna. Nasprotno, saj je imena »mestnih poglavarjev«
prvi~ mogo~e najti na enem mestu, ~emur je dodan {e kratek izbor del o celjski zgodovini, ki more biti
tudi lai~nemu bralcu ve~ kot uporaben ka‘ipot. Posebej je pozdraviti, da je Zgodovinsko dru{tvo Celje
isto delo z nekoliko druga~nim naslovom (Na{im zvestim, ljubim celjskim me{~anom. Karel VI. potrdi
celjske mestne svobo{~ine) izdalo in zalo‘ilo tudi v priro~nej{em, veliko bolj prakti~nem formatu, ki ga
bodo jemali v roke predvsem uporabniki s {tudijskimi ambicijami.
Aleksandru @i‘ku gre vse priznanje za pripravo izdaje, zlasti za to~nost transkripcije in kvaliteto
prevoda pogosto zapletene poznosrednjeve{ke in zgodnjenovove{ke uradovalne nem{~ine v sodobno
sloven{~ino. Zato se zdi avtorjeva ugotovitev, da teksti niso pretirano zahtevni za prevod (str. XIII),
malce preve~ subjektivna in skromna. Prevedeno besedilo bo brez posebnih te‘av razumljivo tudi za
lai~nega bralca, {e posebej ker je na te‘e razumljivih mestih opremljeno z ustreznimi pojasnjevalnimi
opombami, uporabnimi tako za zgodovinarja kakor za laika. Ob rob povedanemu le pripombica, da v
Karlovem vladarskem naslovu ‘al ostajata nerazre{ena dva toponima oz. sre~amo neto~no lociranje kot
»pokrajina v Gr~iji ali Afriki«.
Vsebina in oblika privilegijske knjige sta sicer za ~as izstavitve »klasi~ni«. Karel VI. s svojim
aktom potrjuje vsebino svobo{~in, ki jih je celjsko mesto prejelo v dve stoletji in pol trajajo~em ~asov-
nem razponu od 1451 do Karlovega o~eta in predhodnika cesarja Jo‘efa I. na pragu 18. stoletja. @i‘ek
domneva, da so kopije listin hranili na dunajskem dvoru, saj je celjski rotov‘ skupaj z arhivom leta 1687
podlegel uni~ujo~emu po‘aru, v cesarski potrditvi iz leta 1707 pa je omenjeno, da je dvorna pisarna
izdala listino na podlagi prepisov in kopij. Kakor koli, originalna listina s trdimi platnicami v obliki
privilegijske knjige – potrditve mestnih pravic iz leta 1717 je pri{la v Celje z dvora Karla VI. in je danes
del zbirke listin Zgodovinskega arhiva Celje. Dvorna pisarna je vanjo vklju~ila 22 listin, od katerih sta
prvi dve, s katerima je Celje tudi formalnopravno postalo mesto, izdala {e zadnja Celjana, Friderik II. in
Ulrik II., vse ostale, za~en{i z dvema listinama cesarja Friderika III. iz leta 1461, pa de‘elni knezi oz.
mestni gospodje iz Habsbur{ke hi{e. Skoraj polovica (10) jih datira {e v 15. stoletje, naslednje {tiri v
prvo tretjino 16. stoletja, temu pa po letu 1533 sledi ve~ kot sto let trajajo~a prekinitev, ki jo leta 1639
sklene za~etek zadnjega sklopa vladarskih, zdaj izklju~no cesarskih listin.
Vsebina mestnih svobo{~in nazorno odra‘a razvojno pot mesta ob Savinji v pravnem in gospodar-
skem pogledu. Potem ko je Celje, dotlej naselje v senci dinasti~nega gradu, sredi 15. stoletja dobilo {e
vse manjkajo~e atribute pravega mesta in se dokon~no odlepilo od »manjvrednega« naziva trg, se je
zanj za~elo skoraj poltiso~letno »habsbur{ko obdobje«. Mestu je prineslo ‘ivahnost in pomembnost, s
katerima je kvalitativno znatno preseglo polo‘aj me{~anske naselbine v ~asu kratkotrajne »celjske dr‘av-
nosti«. Habsbur{ke listine namre~ konkretno in abstraktno – normativno urejajo razmerje med mestom
in okolico ter poleg potrditev starih svobo{~in dodajajo nove, predvsem privilegije gospodarske narave.
^eprav je s Habsbur‘ani nastopil ~as birokratizacije in intenzivnega poseganja de‘elnokne‘je oblasti v
sfero mestne samouprave, so novi mestni gospodje v gospodarskem pogledu podelili mestu prepotreb-
ne vzvode za vzpon in ohranitev polo‘aja sredi{~a {irokega zaledja.
Celjani in Neceljani smo skratka z izdajo Karlove privilegijske listine dobili dragoceno darilo.
Tak{nih, ~etudi na zunaj skromnej{ih, a zato {tevilnej{ih, si lahko samo ‘elimo. Zato morda za konec
spodbudni namig, da v [tajerskem de‘elnem arhivu ~aka na kriti~no izdajo precej zajetna knjiga me-
stnih zapisnikov iz obdobja 1457–1514, ena najstarej{ih in najobse‘nej{ih ne samo v slovenskem, temve~
tudi {ir{em prostoru. Kdo bo torej tisti, ki bo njene skrivnosti prvi ponesel med svet?
B o r i s  G o l e c