ZgodOĄieia zig»€fft€. Prva zibelka so bile materine roke. Pozneje se je začela mati posluževati pletenja iz šibja, v katerem je prenaBala otroka. Še danes vidimo pri razBih afriških narodih najbolj enostav- na sredstva, katerih se poslužujejo, da prenaSajo deco na potovanjih. Je zolo zanimivo opazovati, kako iznajdljiva Je pri raznih narodih materina ljubezen, ko gre za napravo otroške irlbelke. V Laplandiji na severu spi otrok v nekakem čevlju iz brezovega lesa. Čevelj ima ozko luknjo in je napolnjeiTs suhim listjem. Listje, med katero so pomešane dlake iz kože severnega jelena, služi novorojenčku kot prav meh ka odeja. Kapica iz usnja ščiti otroka pred mrazom, pred dežjem in solncem. Od kapice visijo verižice in stekleni biseri, kar prav čedno izgleda. Edina umetnost, katero poznajo Laplandci, je otroška zibelka. Žena Laplandkinja, ki spremlja moža na lovskih pohodih, no si seboj zibelko in jo obosi pri odmoru na vejo drevesa. Zibelka, ki je bila v navadi pri starih Grkih, jo bila korbica brez ročaja. Imela J« obliko čolniča in jo je bilo lahko zlbati. Stari Rimljanl so poznali zibelko v obllkl čolniča. Bila je obdana od vseh mogočih povojev, ki so branili, da ni padel venkaj dojenček. K rimski zibel ki so spadala še odeje, zglavniki ler robci. Mlad Rimljanček je bil opremljen 8 prav moderno posteljico. V srednjem veku so splošno rabili starorimsko zibelko. Še le v 15. sto.eU ju se je začela zunanja oblika spreminjati. V tem času že visi zibelka za dva obroca na podstavku. Najbolj navadna oblika srednjevcške zibelke je štirioglati zabojček, ki je pritrjen na dva polurnesecu pcdobna kotača, da je mogoče guganje. V 17. stolelju so bile zibelke plamenitašev ter bogatinov umetni ter krasni izdelki, ki so se dali zibatl. V 18. stoletju so prišle v navado male gugalnice.