JESENSKI NAKUPI Gorenjska ^ Banka Banka J posluhom S POMOČJO GORENJSKE BANKE UGODNA PRODAJA KURILNEGA OLJA LJmŽAM CENE IN..BREZPU NAROČILA: skladišče Medvode tel.:061 /611 -340, 611-341 B.S. Radovljica tel.:064/715-242 CCkt Leto L - ISSN 0352 - 6666 - št. 71 - CENA 130 SIT (10 HRK) Kranj, torek, 9. septembra 1997 Na Brezjah praznovali 90-obletnico kronanja milostne podobe Marije Pomagaj "Marija je pomočnica slovenskega ljudstva" ...je na slovesnosti ob 90-letnici kronanja dejal apostolski nuncij v Sloveniji nadškof msgr. Edmond Farhat in poudaril, da so Brezje z Marijo Pomagaj postale središče slovenske krščanske pobožnosti. Obiskovalce Šuštarske nedelje so presenetili z nagradami V Tržič po čevlje, domov pa s torto in drugimi darili Družini Žagar iz Ljubljane je lani zatajil avto, zato je letos prvič prišla na sejem. Še preden 81 ga je ogledala, je doživela prijetno presenečenje. Tržič, 7. septembra • Na 30. Šuštarski nedelji so organizatorji obdarili 30 obiskovalcev, med katerimi so izbrali družino Žagar kot 1.100.030-tega gosta na vseh dosedanjih prireditvah. Družina je domov odnesla poleg slike Tržiča, bonov za obutev in obisk toplic ter praktičnih daril tudi veliko torto z motivom Slovenije, darilo tržiškega radia ob 100. oddaji o slovenskih krajih in slaščičarjev iz Bistrice. Ob koncu tedna in v nedeljo se je ob tradicionalnem sejmu dogajala vrsta prireditev, med katerimi je bila tudi prva razglasitev za Tržičan-ko in Trzičana leta 1997. • S. Saje STRAN 1 3 l,4MHz poslovni val Z Vami vsak dan od 05. do 09. in od 15. do 21. ure 7. razstava SLOVENSKI PROIZVOD SLOVENSKA KAKOVOST dodeljevanje znakov GORENJSKI OBRTNI SEJEM predstavitev obrtništva, podjetništva se|em STANOVANJE prodaja - vse za stanovanje tradicionalna velika razstava gob KRANJ od 9. do 12, septembra 97 Bazoviškim junakom v spomin - Tako kot leta nazaj je tudi letos občina Kranj priredila ob spomeniku pobitim v Bazovici v Prešernovem gaju spominsko svečanost. Italijanski fašisti so na bazoviški gmajni usmrtili junaške slovenske rodoljube Bukovca, Valenčiča, Miloša in Marušiča. Spomenik so postavili Primorci, ki so pred fašisti pobegnili v Kranj in je prvi spomenik tem Irtvam v Evropi. • J.K., slika T. Doki Lojze Gorjanc osvojil Brdo - Nad 3000 ljudi je v nedeljo uživalo v napetih kasaških dirkah na hipodromu na Brdu. Osrednja osebnost je bil veteran med vozniki kasačev Lojze Gorjanc, ki je v nedeljo dosegel 95. zmago. Med drugim je s svojim Meadovv Meritime premagal Express Bar z Markom Slavičem mlajšim. Na sliki: ena od dveh zmagovalnih voženj Lojzeta Gorjanca. * J.K., slika G. Šinik STRAN 25 d.o.o. 4200 KRANJSKA GORA, SAVSKO NASEUE 55 TcL/fAX:064/88t'9IO, 881 484 UGODNE CENE OGLAŠEVANJA NA VVJDEOSTRANEH IN MED PROGRAMOMJ PRIMOŽ GRAŠIČ QUARTET, PUNGERT, na koncu starega dela mesta Kranja, v petek, 12. 9., ob 20.30. GOSTIŠČE v Retnjah pri TRŽIČU DALMATINSKE KUHINJE) 11., 12. in 13. septembra U as bo zabaoal. PRIPOROČAMO REZERVACIJE HA m.,58 4SaJ PO SLOVENIJI UREJA: Jože Košnjek Veterani v Sloveniji Ljubljana, 9. septembra - Na večdnevni obisk v Slovenijo je prišel John Tucky, član vodstva osrednje britanske veteranske organizacije The Royal British Legion. Visoki gost je bil gost Zveze združenj borcev in udeležencev NOV Slovenije in njenega predsednika Ivana Dolničarja, obiskal pa je Begunje, Muzej novejše zgodovine v Ljubljani ter bil med udeleženci zadnjih proslav na Primorskem. • J.K. Slovenija praznuje Obletnica priključitve Primorske matični domovini Ljubljana, 9. septembra - Slovenija bo ta teden slovesno proslavila velik jubilej, 50. obletnico priključitve Primorske matični domovini Sloveniji. Nekatere proslave tega, za slovenstvo in Slovenijo pomembnega dogodka so že bile, glavne pa bodo konec tedna. V petek bo slovesna seja državnega zbora, v nedeljo pa v Novi Gorici. Pred pol stoletja je bila namreč uveljavljena mirovna pogodba z Italijo in Primorska je bila spet pri Sloveniji. Slovenska borčevska organizacija, ki je bila pobudnik tega praznovanja, je še posebej slovesno obeležila ta jubilej. Izšle so tri nove publikacije. Marija Cigale je napisala knjigo Janko Premrl - primorski junak Vojko, Tone Poljšak knjigo Naša zahodna meja in Franc Perovšek Sveži veter iz preteklosti. • J.K. Sožalja Ljubljana, 9. septembra - Najvišji predstavniki slovenske države so izrekli sožalja ob smrti pomembnih oseb. Sožalje so državam, kjer so živeli, in svojcem izrekli ob smrti princese Diane, ob smrti plemenite Matere Tereze iz reda Misijonark ljubezni in ob smrti veleposlanika Bosne in Hercegovine Uglješa Uzelca v Ljubljani, ki je nepričakovano umrl v ljubljanskem Kliničnem centru. Vlada je potrdila Statut Slovenske razvojne družbe Uprave družbe vlada še ni imenovala. Ljubljana, 9. septembra - Slovenska razvojna družba je bila z zakonom ustanovljena letos. Njene dejavnosti so finančni zakup, drugo finančno posredništvo, poslovanje z lastnimi nepremičninami, dajanje nepremičnin v najem, upravljanje z nepremičninami, raziskava trga in javnega mnrenja, različno finančno in davčno svetovanje, podjetniško in poslovno svetovanje in upravljanje s holding družbami. Osnovni kapital družbe je 4 milijarde tolarjev. Slovensko razvojno družbo upravljajo delničarji na seji skupščine. Upravo, ki za zdaj še ni imenovana, sestavljajo predsednik ter najmanj dva člana. • J.K. GLAS 3° Že nekaj časa traja akcija pridobivanja novih naročnikov Gorenjskega glasa. V njej vsako naročnico oziroma naročnika, ki PRIDOBI novega naročnika, rakoj nagradimo z eno od nagrad po izbiri. Edino, kar ob izpolnjeni naročilnici potrebujemo, je obkrožena izbrana nagrada: ali trimesečna naročnina ali Glasov izlet po izbiri. Od junija dalje, vse do 10. oktobra, pa vetja še dodatna stimulacija: vse, ki sodelujete v akciji pridobivanja novih naročnikov, bomo upoštevali v naročniškem nagradnem žrebanju na Glasovem srečanju 11. oktobra! Kot nagrado za novega naročnika uveljavljam /prosimo, obkrožite izbrano nagrado, ki Vam za sodelovanje v akciji pripada poleg posebnega darila/: Novega naročnika sem pridobil(-a):......................................................... Moj naslov:. Kot mojo nagrado za novega naročnika uveljavljam: (prosimo, da obkrožite Vašo izbrano nagrado): - Glasov izlet po izbiri, za katerega ne plačam nobenih prispevkov k stroškom izleta in mi za izlet, ki ga bom izbral(-a), pošljite darilno pismo - naročnino za_trimesečje 1997 (za navedeno trimesečje je naročnina moja nagrada in je ne plačam) Izjava za novega naročnika: fMGLAS naročam mm za najmanj eno leto Ime In priimek:.................................................................................. Naslov:.............................................................................................. Podpis:.................................................. če naročila ob izteku enoletnega obdobja pisno ne odpovem, se naročniško razmerje podaljša za nedoločen čas. S sodelovanjem v akciji dosedanji naročnik podaljšuje naročnino za vsaj 12 mesecev; novi naročnik pa s podpisom na naročilnici potrjuje, da na Gorenjski glas ni naročen že več kot pol leta oz. doslej še ni bil naročnik. V primeru, da so na naročilnici navedeni neresnični podatki, se nagrade ne podeli niti ni možno sodelovanje v zaključnem nagradnem žrebanju. Naročilnico s podatki o novem naročniku in vaš izbor nagrade pošljite na Gorenjski glas, p.p. 124, 4001 Kranj. Prisrčna hvala za sodelovanje in veliko sreče 11. oktobra! IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA Za parlament in vlado konec počitnic Vlada sprejela delovni program Državni zbor začenja s prvo sejo jutri, vlada pa je pretekli teden sprejela svoj delovni program. državne lastnine in na uskla- Na finančnem področju napo- intenzivni. V Sloveniji je bil že Ljubljana, 9. septembra - Jutri bo uradno konec parlamentarnih počitnic. Poslanci se bodo zbrali na izredni seji in poslušali uvodna pojasnila k letošnjem proračunu. V državnem zboru bodo govorili med dtrugim tudi premier dr. Janez Drnovšek, finančni minister Mitja Gaspari in guverner Banke Slovenije dr. France Arhar. V četrtek bo potem nadaljevanje pred počitnicami prekinjene seje, v petek pa bo slovesna seja v počastitev 50. obletnice priključitve Primorske Sloveniji. Vlada je pretekli teden sprejela svoj delovni program. Za zdaj še ni popolna, saj kandidat za novega zunanjega ministra v koaliciji še ni usklajen, dogovoriti pa se bo treba še o ministru za turizem in drobno gospodarstvo ter imenovati ministra za evropske zadeve. Vlada zagotavlja, da bodo še ta mesec pripravljena izhodišča za proračun za prihodnje leto. Nekateri so predlagali, da bi skupno obravnavali proračun za letošnje in prihodnje leto. Sicer pa bo vlada usmerila pozornost predvsem na pet področij: na reformo delovne in socialne zakonodaje, na zakone, ki zadevajo organizacijo in delo državnih organov, na zakone s področja financ, na privatizacijo jevanje zakonodaje z zahtevami Evropske unije. Pri reformi delovne in socialne zakonodaje gre predvsem za dopolnjen zakon o soudeležbi zaposlenih pri dobičku družbe in zakon o zavarovanju za čas brezposelnosti. Vlada dopolnitev še ni sprejela, ker sind-kati ne soglašajo s spremembami, ker menijo, da so preveč kratene pravice delavcev. Slovenija pa bo dobila povsem nova zakona o delovnih razmerjih in o zaposlovanju. Začela se bo tudi reforma pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki bi postopoma pripeljala do nove organiziranosti tega področja. veduje vlada zakon o proračunskih načelih, zakon o davku na nepremičnine, nov zakon o dohodnini in zakon o ekonomskih conah. Državna uprava pričakuje dva nova zakona: o vladi in javnih uslužbencih. Pomembno področje bo vključevanje v Evropsko unijo. Kot je povedala Marija Adanja z Urada za evropske zadeve, se bodo začeli 17. septembra intenzivni pogovori z Brusljem. Slovenija je že posredovala svoje mnenje k stališčem Evropske komisije o Sloveniji. Za vsako državo kandidatko bo narejen poseben program. Pogovori bodo na obisku italijanski poslanec v Evropskem parlamentu in poročevalec za Slovenijo, Italijan Roberto Speciale. Njegove prve ocerie so bile pozitivne. Pri nas pa je bil tudi evropski komisar za promet, bivši voditelj britanskih laburistov Neil Kinnock, ki se je zelo pozitivno izrazil o reševanju problema gradnje cest v Sloveniji. Slovenija je strateško pomembna, saj potekata preko nje dva koridorja: 5. koridor, ki povezuje Barcelono in Kijev ter 10. koridor, ki povezuje Evropo z Balkanom in Bližnjim Vzhodom. • J.Košnjek Občine imamo, pokrajin pa še ne Samoupravne in upravne naloge Ljubljana, 9. septembra - Služba za lokalno samoupravo pri vladi je konec preteklega tedna skupaj s strokovnjaki Sveta Evrope pripravila posvetovanje o ustanavljanju pokrajin in oblikovanju ustreznega zakona. Evropa hoče na ta način pomagati Sloveniji pri oblikovanju lokalne rope. V Sloveniji politična in strokovna stališča glede pokrajin še niso usklajena, v osnovi pa gre pri ustanavljanju pokrajin za dvojni pomen: pokrajine so vmesna stopnja lokalne samouprave in tudi upravni okraji z nekaterimi upravnimi nalogami. Pristojnosti so lahko delegirane ali prenesene. samouprave in uskladitvi z Evropsko listino Slednje postanejo tako izvirne pristojnosti o lokalni samoupravi. Na posvetovanju se pokrajine. Predvsem pa bo treba najprej je zastavilo več vprašanj. Ali ustanavljamo jasno razmejiti lokalne, samoupravne in pokrajine zato, da bi resnično storili nekaj državne pristojnosti, tako glede upravljan- za decentraUzacijo države in oblasti ali pa ja, financiranja in gospodarjenja s premo- samo zato, da bi zadostili zahtevam Ev- ženjem. • J.K. STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICE Stranke še iščejo predsedniške kandidate Tudi dr. Anton Stres med predlaganimi Ljubljana, 9. septembra • Slovenski krščanski demokrati so povedali, da imajo dva kandidata za predsednika države. Usoda skupnega predsedniškega kandidata strank slovenske pomladi še ni znana. Slovenska ljudska stranka ima za najresnejšega možnega kandidata Janeza Podobnika, do katerega pa se v drugih dveh strankah še niso opredelili. Socialdemokrati so ga kot možnega skupnega kandidata že zavrnili. Te dni že mora biti jasno, ali bo šel Janez Podobnik v predsedniško tekmo ali ne. Ljudska stranka je posredovala predlog sporazuma, ki so ga pozitivno sprejeli samo Slovenski krščanski demokrati. Združenje Ob lipi sprave je za predsedniškega kandidata izbralo teologa in profesorja dr. Antona Stresa.Menijo, da je moralna in etična avtoriteta. Dr. Stres s predlogom ni bil seznanjen (bil je v Afriki), Slovenska škofovska konferenca pa je menila, da je pobuda vprašljiva in brezpredmetna. Svetovno slovenski kongres pa je zanikal, da bi bil sopredlagatelj Stresove kandidature. Slovenski krščanski demokrati govorijo o dveh kandidatih. Eden naj bi bil strankarski, drugi pa nestrankarski. Lojze Peterle ne bo kandidiral, glede trditve ljudske stranke, da ima Janez Podobnik največ podpore, pa dvomijo, saj ustreznih raziskav ne poznajo. Volitve so nepredvidljive, kar kažejo predsedniške volitve v Avstriji, v Romuniji in Bolgariji, kjer so zmagali kandidati, ki niso bili favoriti. Združena lista socialnih demokratov Država prava ali kriminala Ljubljana, 9. septembra - Na to poslansko vprašanje naj bi vlada odgovorila do novembrske seje parlamenta in s tem omogočila tudi razpravo v državnem zboru. Združena lista ni politični sponzor korupcije. "Nobenih razlogov nimamo, da bi ščitili kriminalna dejanja, ne posameznikov in ne organiziranih skupin. Posebno od Slovenske ljudske stranke, ki je pred volitvami obljubljala spopad s kriminalom, pričakujemo, da se bo vlada lotila dela resno in sistematično. Pri tem smo ji pripravljeni nuditi vso podporo. Ni res, da je naša stranka politični sponzor tega početja. Pripravljeni smo dokazati, da smo trden zaveznik preganjanja kriminala," je dejal predsednik Združene liste socialnih demokratov Borut Pahor, ko je napovedoval poslansko vprašanje vladi o organiziranem kriminalu v Sloveniji. Da je nekaj narobe potrjuje vedno pogostejše prepričanje ljudi, da se s poštenim delom ne da živeti, da država ni sposobna ni sposob- Borut Pahor na organizirati gospodarskih in socialnih reform v splošno dobro in da je nemočna v boju zoper nezakonito bogatenje, organizirani kriminal, kliente-lizem, korupcijo in druge nevarne pojave. Če ne bi bilo temu tako, koalicijski stranki ne bi ustanovili komisije za preprečevanje oškodovanja družbenega in državnega premoženja ter zavarovanje javnega interesa in ne bi bila ustanovljena posebna skupina tožilcev. Tudi Komisija Evropske unije je v svoji oceni Slovenije zapisala, da moramo učinkoviteje preprečevati korupcijo. Združena lista meni, da je odgovor na vprašanje priložnost za vlado, da temeljito poroča o tem in pripravi ustrezne ukrepe. Le tako bi bila lahko razprava v državnem zboru argumentirana, ne pa nabiranje političnih točk in obtoževanje. Glede javnega tožilca (sedanjemu pote£e mandat) pa Združena H*/* meni, da potrebuje Slover# dobrega in učinkovitega jaV' nega tožilca. • J.Košnjek Študijski dnevi v Dragi Slovenija in Evropa Ljubljana, 9. septembra ■ v parku Finžgarjevega doma $ Opčinah priTtrstu so se kotali 32. študijski dnevi Draga9'' Osrednja tema je bilo vklju^f' vanje Slovenije v Evropo f Evropsko unijo. O tem J govoril tudi eden od kandid3' tov za finančnega ministra sedanji vladi dr. Andrej Baju* Slovenec iz Argentine in Mef' narodne banke za obnovo J razvoj. Po njegovem mnenj bo vključevanje v Evropo tef' jalo odstranitev ostankov tot* litarnega sistema 1 mentalitete. Njemu se zdi ?° membna državljanska vzg°J ' na gospodarskem področju P malo podjetništvo. Vsi nio" poli bi se morali razpršiti, s W pa bi se ustvarila večja konkU enčnost. V Dragi je bila fQ novno izražena bojazen, da" prišlo do razprodaje slovenj zemlje. ^ Na srečanju je bilo pričakovati velik dogo^ določitev skupnega kandid3^ pomladnih strank za predse(J nika republike. V Drago K prišla predsednika Sloven«^, krščanskih demokratov in \t cialdemokratske stran Lojze Peterle predstav erle in Janez J311«^ nikov Slovenj bil"' DISMM GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ ljudske stranke pa ni -Povedali so, da o tem 11 bili obveščeni. • J.Košnj*^ Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik ll •vet* Ivan Bizjak / Direktor. Marko Valjavec / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jože KoSU^gi Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl-Žlebir, Andrej Žalar, Štefan jj-Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd Šinik / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: DELO - TČR, Tisk časopisov in r*,i^ Ljubljana / UrednUtvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 064/223-111, telefav 064/222-917 / Mali oglasi: telefon: 064^^ sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih ,n^^fi Naročnina, trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: pj' j Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 130 SIT (10 HRK za prodajo na Hrvas^/ Sedemnajst gorenjskih občin skupno rešuje problem ravnanja s komunalnimi odpadki Oktobra bodo že znane možne GORENJSKA OD PETKA DO TORKA lokacije gorenjskega odlagališča Konzorcij Centra za ravnanje z odpadki (CERO) za Gorenjsko, v katerem je sedemnajst občin, in ministrstvo za okolje in prostor sta v četrtek v hotelu Grad Podvin podpisala dogovor o medsebojnem sodelovanju pri izvedbi projekta za ravnanje s komunalnimi odpadki na Gorenjskem. Dogovor, ki pomeni tudi formalizacijo že doslej tesnega sodelovanja med konzor-cijem in državo, sta ob navzočnosti večine gorenj s-jdh županov in drugih predstavnikov občin podpisala minister za okolje in prostor dr. Pavle Gantar in radovljiški župan Vladimir Černe, ki je tudi predsednik poslovnega odbora konzorcija. Da je vodilna članica konzorcija radovljiška občina in da sta na čelu poslovnega odbora in projektnega sveta prav radovljiški župan in direktorica radovljiške Komunale mag. Bernarda Po-dlipnik, ni naključje. Radovljiška občina je skupaj 2 bohinjsko in blejsko občino Prva med vsemi na Gorenjskem občutila posledice "začas n ost i" odlaganja komunalnih odpadkov na deponijo na Črnivec in je bila novembra 1994. leta tudi pobudnica za posvet županov gorenjskih občin in predstavnikov ministrstva za okolje in prostor. Ta sestanek tudi pomeni začetek priprav na ustanovitev konzorcija Cero za Gorenjsko in Z gradnjo naj bi začeli teta 2000 Po predvidenem rokovniku bo poslovni odbor konzorcija le prihodnji mesec obravnaval In potrdil koncept ravnanja z odpadki na Gorenjskem. Ob koncu oktobra bodo ze znane lokacije, kjer bi bilo center možno postaviti. Novembra in decembra bodo javne obrav' nave lokacij in predstavitve koncepta prizadetim lokalnim skupnostim. Prihodnje leto bodo pripraviti projektno dokumentacijo in javni razpis za izdelavo centra. Z gradnjo bodo začeli teta 2000, center naj bi poskusno začel obratovati dve leti kasneje, dokončno pa naj bi ga zgradili v treh do petih letih. nalo določili določili najprimernejše lokacije za postavitev centra ter nazadnje pripravili še projektno dokumentacijo. Za izdelavo zasnove ravnanja z odpadki so že zbrali množico podatkov o prostorski razsežnosti občin, o številu in rasti prebivalstva v posameznih občinah, gostoti naseljenosti, značilnostih naselij, gospodarstvu in drugih dejavnostih v občinah, o količini in sestavi odpadkov, načinu odvoza in deponiran- Mag. Bernarda Podltpnik, predsednica projektnega sveta konzorcija. Vzorec tudi za druge slovenske pokrajine Minister dr. Pavle Gantar je ob podpisu dogovora o medsebojnem sodelovanju med kon-z°rcUem in ministrstvom poudaril, da Je projekt »Cero za Gorenjsko" zelo pomemben, L 'e to Prv* tovrstni Primer regijskega reŠe-v*nja problemov z odpadki in začetek Prizadevanj, da Slovenija dobi evropsko pri-merljlv sistem ravnanja * odpadki. Podpora v okviru Phare programa Je dobrodošla, saj po eni strani razbremenjuje slovenske finance, po drugi Pa zagotavlja upoštevanje dobrih tujih izkušenj. Podoben center v Avstriji je stal 20 milijonov mark Na vprašanje, koliko bo stala izgradnja centra za ravnanje z odpadki, Je mag. Bernarda Podlip-nik odgovorila, da bo o ceni mogoče govoriti šele potlej, ko bodo narejeni načrti za izgradnjo. V Avstriji je podoben center za potrebe 180.000 prebivalcev pred dvema letoma stal 20 milijonov mark. V konzorciju pričakujejo, da bo država za izgradnjo centra, ki bo poskusni vzorec tudi za ostale slovenske pokrajine, dala več kot trideset odstotkov nepovratnih sredstev, trideset odstotkov denarja naj bi zagotovili z ugodnimi posojili ekološkega sklada, razliko pa naj bi prispevale občine, Članice konzorcija. Evropska skupnost je v okviru Phare programa že zagotovila 316 tisoč ekujev podpore, ministrstvo za okolje in prostor pa bo letos za Izdelavo Študij namenilo 5,3 milijona tolarjev. Minister za okolje in prostor dr. Pavle Gantar in predsednik poslovnega odbora konzorcija Vladimir Černe sta podpisala dogovor o medsebojnem sodelovanju konzorcija in ministrstva. prizadevanj za izgradnjo skupnega, gorenjskega centra za ravnanje s komunalnimi odpadki. V konzorcij se je doslej včlanilo sedemnajst gorenjskih občin: Bled, Bohinj, Cerklje, Gorenja vas -Poljane, Kranj, Kranjska Gora, Lukovica, Mengeš, Moravče, Naklo, Preddvor, Radovljica, Šenčur, Škofja Loka, Železniki in Žiri, letos pa še občina Jesenice. Izmed gorenjskih občin in občin v njeni neposredni okolici ostajajo zunaj konzorcija samo še občine Tržič, Kamnik, Domžale, Medvode in Vodice. Sodelovanje domačih in tujih strokovnjakov Poslovni odbor in projektni svet konzorcija sta na letošnjih spomladanskih sejah skupaj s tujim svetovalcem iz Analiza bo zajela vseh 22 občin Čeprav se je v konzorcij vključilo le 17 gorenjskih občin, bodo pri izdelavi koncepta ravnanja z odpadki upoštevali podatke Iz vseh 22 občin oz. z območij šestih komunalnih podjetij. Enako velja tudi za prostorsko analizo možnih lokacij. U*KAl?ATR.OTi KDAJ BoMol [ KbjL'KbŽ &- mu SKUPNO DEPof 60 Phare programa že potrdila osnovna izhodišča oz. način dela, sklenjena pa je bila že tudi izvajalska pogodba med komisijo Evropske skupnosti za Phare program in konzul-tantoma IBE International Ljubljana in Lahmever iz Frankfura, ki sta bila izbrana na mednarodnem javnem razpisu. Poslovni odbor je na aprilski seji potrdil tudi skupino lokalnih sodelavcev, ki jo sestavljajo strokovni sodelavci komunalnih podjetij iz Radovljice, z Jesenic, iz Kranja in iz Škofje Loke, strokovnjaki Hidroinženirin-ga Ljubljana, občasno pa tudi strokovnjaki za posamezna področja (geologi, hidro-geologi, urbanisti, geografi, ekonomisti, pravniki...). S podatki in z nasveti sodelujejo pri nalogi tudi strokovni sodelavci ministrstva za okolje in prostor. Od načina ravnanja z odpadki je odvisna tudi lokacija V okviru naloge bodo najprej izdelali koncept ravnanja z odpadki na Gorenjskem, ja, o posebnostih občin, načinih recikliranja, cenovni politiki - in tako dalje. Na podlagi zbranih podatkov bodo izdelali več različic ravnanja z odpadki, izmed katerih bo poslovni odbor na podlagi dosedanjih izkušenj, svetovnih teženj ter ekonomskih, ekoloških in socioloških spoznanj izbral najprimernejšo. Pri izdelavi študije bodo upoštevali zmanjševanje odpadkov na izvoru (za to bo potrebna dolgotrajna vzgoja prebivalstva), ločeno zbiranje odpadkov (papir, steklo, gradbeni odpadki, zeleni in kosovni odpad), toplotno obdelavo odpadkov na območju članic konzorcija ali zunaj njega, mehansko biološko obdelavo biogenih odpadkov, reciklažo in ponovno uporabo koristnega odpadka ter deponiranje ostanka odpadka. Od določitve koncepta ravnanja z odpadki bo odvisna tudi izbira lokacije centra, predvsem pa njegova velikost in tehnična izvedba. V postopku za izbor lokacije bodo upoštevali napovedi o količinah in sestavah odpadkov, analizo podatkov o prostoru, izločilne kriterije, prostorska in tehnična merila, možnost nakupa zemljišča, nujen pa bo tudi sporazum z lokalnim prebivalstvom. C. Zaplotnik, foto: T. Doki AMZS Minuli vikend so delavci AMZS po gorenjskih cestah opravili 24 vlek poškodovanih vozil, 4-krat pa so nudili pomoči pri okavar-ah. GASILCI Kranjski gasilci so že v četrtek pozno zvečer na klic reševalcev pohiteli na Planino 23, kjer so iz 2. nadstropja pomagali prenesti ponesrečenca v rešilni avtomobil. Tudi v petek so se odpravili na Planino, tokrat na C. 1. maja 63, kajti iz dvigala, ki se je pokvarilo, so morali rešiti deklico, nato pa poskrbeli za "obisk" serviserja. Tudi v soboto so jih na pomoč poklicali reševalci, vendar se je pozneje izkazalo, da pomoč ni bila potrebna. V nedeljo pa je v Bukovem Vrhu v Poljanski dolini prišlo do prometne nesreče, kjer sta trčila traktor in osebni avtomobil. Po nesreči so kranjski gasilci očistili cestišče. V Bohinjski ČeŠnjici je prišlo do požara dvojnega kozolca, in sicer ga je zanetila strela. Ogenj so pogasili gasilci Bohinjske Cešnjice in Srednje vasi. škofjeloški gasilci pa so bili priča žalostnemu dogodku, saj so v Železnikih odpirali vrata v stanovanje, kjer so našli mrtvo Žensko. Jeseniški gasilci so v soboto opravili prevoz z rešilnim avtomobilom za Acroni, kajti vzdrževalec v jeklar-ni si je zvil gleženj. V večernih urah pa so imeli tehnično intrevencijo, in sicer jih je občan z Brega prosil za odstranitev nevarnih os. NOVOROJENČKI Tudi minuli konec tedna so več novih Gorenjcev kot v kranjski dobili v jeseniški porodnišnici. Rodilo se je 5 deklic in 3 dečki. Najtežja je bila korenjakinja, ki se je rodila s štirimi kilogrami, najlažjemu dečku pa je tehtnica pokazala 2.430 gramov. V Kranju se je rodilo 6 novorojenčkov. 5 dečkom se je pridružila 1 deklica. Najtežji deček je ob rojstvu tehtal 3.820 gramov, tudi najlažji ni bil "od muh", saj mu je tehtnica pokazala 3.200 gra* mov. URGENCA Tudi munili vikend so imeli zdarvniki v Splošni bolnišnici veliko primerov, ko so morali nuditi urgentno pomoč. Tako so takih bolnikov imeli na internem oddelku 42, na kirurgiji so opravili 156 nujnih posegov, na pediatriji je bilo otrok, ki so nujno potrebovali zdravniško pomoč, 12, na ginekologiji pa so imeli poleg 8 porodnic 10 bolnic, ki so prav tako takoj potrebovale pomoč zdravnikov. POHIŠTVO, BELA TEHNIKA, ORTOPEDSKE VZMETNICE TEL: 064/403-871 TRGOVINA $ POHIŠTVOM, SPODNJA BESNICA 01 Srečanje godb Domžale, 9. septembra - Zveza kulturnih organizacij Domžale skupaj z godbo Domžale organizira v Poletnem gledališču na Studencu medobčinsko revijo, na kateri se bodo srečale godbe Domžale, Mengeš in Moravče, povabili so tudi godbo Trebče iz Italje. Godba Trebče bo na ta način vrnila obisk domžalskim godbenikom, ki so bili gostje Trebče blizu Trsta letos poleti. Srečanje godb bo v soboto, 13. septembra, ob 19. uri. Godba Trebče pa bo imela promenadni koncert že dopoldne ob 11. uri pri blagovnici VELE v Domžalah. • A. Ž. Uresničena obljuba Kranj, 9. septembra - Na slavnosti ob 100-letnici Zoisove koče na Kokrš-kem sedlu je predsednik PD Kranj Franc Ekar obljubil, da bo PD Kranj obnovilo in osvežilo signalizacijo ter posekalo rušje in drugo grmičevje na poti do koče. Markacisti so potem to zahtevno nalogo pod vodstvom Rudija Lanca opravili 3. septembra. A. Ž. Skrb za čisto okolje Domžale, 9. septembra - Občina Domžale je s firmo Varnost iz Mengša sklenila pogodbo, da bodo delavci podjetja Varnost opravljali komunalni nadzor v Domžalah. Preverjali bodo nastajanje črnih odlagališč v občini Domžale, nadzirali parkiranje po zelenicah oziroma red v tako imenovanem mirujočem prometu. S sklenitvijo pogodbe s firmo Varnost iz Mengša so si v Domžalah zagotovili komunalni nadzor vse dni v tednu. • A. Ž. Posojila za podjetništvo, obrt in kmetijstvo Domžale, 9. septembra - Občina Domžale je v letošnjem proračunu namenila denar za ugodna posojila za podjetništvo in obrt. Maja pa je bil objavljen tudi razpis posojil za razvoj kmetij in kmetijskih dopolnilnih dejavnosti. Posojila so bila namenjena za uvajanje proizvodnje, ki razbremenjuje okolje. Pri dodelitvi pa so upoštevali tudi tiste prosilce, ki so imeli v programu odpiranje novih delovnih mest, za izvozne programe, za področje medicine in druge. Od 60 podjetnikov, obrtnikov in drugih zasebnikov, ki so se prijavili na razpis z zahtevki v višini 551 milijonov tolarjev, so posojila podelili-47 prosilcem. Povprečno posojilo je bilo 4,7 milijona tolarjev, najmanjše 800.000 tolajrev, najvišje pa 15 milijonov tolarjev. Največ posojil je bilo namenjenih gradnji poslovnih prostorov, nakupu opreme in strojev. Na podlagi posojil pa naj bi prosilci zagotovili kar 145 novih delovnih mest. Posojila so bila odobrena po temeljni obrestni meri in 5 odstotkov, povprečna doba vračanja pa je štiri leta. Največ prosilcev je bilo odklonjenih zaradi nepopolne dokumentacije. A. Ž. Svetniki občinskega sveta Gorenje vasi in Poljan zasedali Z odpadki že zdaj največ težav Po skoraj polletni obravnavi je bil odlok o ravnanju z odpadki končno sprejet. Sedaj je na vrsti program in razpis za koncesijo Gorenja vas, 8. septembra -Dvomesečni premor pri zasedanjih občinskega sveta je bil vzrok za dolg dnevni red, ki ga tokrat svetniki občine Gorenja vas - Poljane, kljub skoraj peturni seji, niso uspeli v celoti predelati. Največ razprave je bilo o tem, kako bodo v prihodnje obračunavali odvoz in nadaljnje ravnanje z odpadki. Nesprejeti državni proračun grozi zaradi gradnje šole v Poljanah z veliko proračunsko luknjo. V nasprotju z zadnjo pre-dpočitniško sejo, ko so svetniki iz vrst SKD bojkotirali sejo, je bila petkova seja dobro obiskana, saj je manjkal le en svetnik. Pravzaprav bi na začetku seje morali ugotoviti, da dva, saj je zaradi odstopa Franca Jereba bila na dnevnem redu potrditev novega svetnika iz liste SKD. Ker se je Tanja KlemenČič iz Stare Oslice, ki je bila "na vrsti", odrekla sprejetju svetniškega mandata (če bi ga sprejela bi morala odstopiti iz nadzornega sveta), je bil za novega svetni- Vse kaže na uspešno leto Tudi letos se bomo ob koncu lahko pohvalili z uspešnim letom, je menil gorenjevaško-poljanski lupan Jože Bogataj, saj bomo ponovno asfaltirali od 10 do 12 kilometrov krajevnih cest, uspešno pa napreduje tudi gradnja kanalizacije in čistilnih naprav. Na državnem razpisu so uspeli dobiti 37 milijonov tolarjev nepovratnih sredstev, s katerimi bodo kupili opremo že izgrajenih čistilnih naprav v Gorenji vasi in v Poljanah, država bo preplasttla cesto Gorenja vas - Gornja Dobrava in del ceste od Trebije proti Sovodnju. Za sanacijo opornega zidu je objavljen razpis (Izvedba prihodnje leto), še nedorečena pa je rekonstrukcija in asfaltiranje ceste v Lučlne. Pripravljajo se tudi projekti za dograditev šole v Gorenji vasi in obrtnega centra. Ker je grozilo, da bodo učenci ob hudi zimi v mrazu, prav sedaj poteka rekonstrukcija kotlovnice. Največji dosežek pa je zagotovo uspešna dograditev šole v Poljanah, ki je tako lahko postala popolna osemletka. ka potrjen Jože Knific iz Trebije, po poklicu strojni tehnik, zaposlen v Mramorju Hotavlje. Najbolj razgreta razprava se je na tokratni seji razvila ob drugi (na prejšnji seji preloženi) obravnavi odloka o ravnanju z odpadki, ki naj bi, po tolmačenju občinskih strokovnih služb predstavljal le skupek načel za bodoče ravnanje z odpadki. Kako se bodo konkretno lotili odpadkov naj bi opredelil šele posebni "operativni program", marsikaj pa bo seveda odvisno tudi od tega, komu bodo zaupali koncesijo za to delo. Poučeni z izkušnjo nezadovoljstva ljudi ob spre- jemanju takse za onesnaževanje vode, so bili svetniki toliko bolj previdni, čeprav je bila razprava pred končnim odločanjem res obširna: predlog odloka os namreč obrav-navali na sestankih predsednikov in tajnikov KS, na odboru za komunalno infrastrukturo, na odboru za prostorsko planiranje in varstvo okolja, javno pa so ga prebivalcem razložili tudi na Radiu Sora Žiri. Najbolj sporno je bilo določilo, kako naj bi obračunavali odvoz odpadkov: po volumnu odpadkov, po številu oseb ali celo stanovanjski oz. poslovni površini, pri čemer je bilo vsem jasno, da bi bila najpra-vičnejša ugotovljena količina odpadkov. Za manjša naselja je bilo predlagano, da naj bi se tam dogovorili za posebnega "skrbnika", ki bi imel tudi evidenco, težje pa bo v večjih naseljih in večstanovanjskih hišah. Po dveh urah so se le z večino glasov odločili, da sprejmejo predlagan odlok, podrobnejša navodila in prak- so pa določijo v že prti, omenjenem programu. Druga zagotovo pomembn* točka dnevnega reda pa je bilc polletno finančno poročilo 0 izvrševanju letošnjega občin5' kega proračuna. Zupan i" računovodkinja sta pri teK posebej opozorila svetnike, & so občine pri financah zarad' nesprejetega državnega protf' čuna v precej negotovem pol° žaju, saj pravzaprav ni znano kolikšna bo letošnja dovoljen' občinska proračunska porab* koliko denarja bodo dobili, n'" celo po kakšnih merilih. Sf posebej težko je v tistih ob# nah, kjer računajo na denar j investicij, saj prejemajo mese' no le lanske dvanajstine. M'0' istrstvo za šolstvo sic«' zagotavlja, da je gradnja So* v Poljanah na vrhu seznam3 vendar pokritja (potrebne^ dodatnega denarja za gradflr v šolstvu) še nimajo. Če ne $ denarja pravočasno, je men1 župan, bodo imeli v občiij Gorenja vas - Poljane 0 koncu letošnjega leta resn' težave. • Š. Žargi Seja občinskega sveta Jesenice Jesenice v planu demografsko ogroženih Jesenice, 8. septembra • Jeseniški svetniki so se zbrali na izredni seji, kajti po novem so med demografsko ogroženimi območji tudi Blejska Dobrava, Jesenice, Lipce, Pdkocna, Vrba in Žirovnica. Prijavili bodo tri komunalne investicije. Na minuli izredni seji. občinskega sveta Jesenice so svetniki sprejeli predlog prednostnega vrstnega reda naložb na demografsko ogroženih območjih v jeseniški občini za letos in predlog spremembe investicijskega programa za kanalizacijski kolektor Koroška Bela. Slovenska vlada je namreč v demografsko ogrožena območja po novem uvrstila tudi Blejsko Dobravo, Jesenice, Podkoč-no, Vrbo in Žirovnico. Zato so se jeseniški svetniki morali na hitro sestati, kajti ministrstvu za ekonomske odnose je bilo treba predložiti prednostni vrstni red naložb za republiška sredstva za demografsko ogrožene v tem letu. Med predlaganimi naložbami, s katerimi naj bi kandidirali na natečaju, je kanalizacijski kolektor Koroška Bela, elektrifikacija Plavškega travnika in kanali na Plavš-kem travniku. Po natečaju se naložba, ki leži na demografsko ogroženem območju sofinancira v višini do 30 odstotkov predračunske vrednosti ali do 50 odstotkov, če je lokacija naložbe v desetkilometrskem mejnem pasu. V primeru občine Jesenice so vsa predlagana naselja v obmejnem pasu. Sredstva, za katera bodo kandidirali, so v celoti nepovratna. Jeseničani bodo torej kandidirali za sredstva za kolektor na Koroški Beli, za elektrifikacijo Plavškega travnika in regulacijo potokov in kanalov na Plavš-kem travniku. Vrednost investicije za kolektor na Koroški Beli znaša 49 milijonov tolarjev, od države -iz sklada za demografsko ogrožene - Jeseničani za ta kolektor pričakujejo 15 milijonov tolarjev in 9 milijonov od Ministrstva za okolje in prostor. Za elektrifikacijo Plavškega travnika potrebujejo 17 milijonov tolarjev, polovico naj bi prispevala država, za regulacijo potokov in kanalov -spet na Plavškem travniku -pa bi radi 11 milijonov tolarjev, od tega polovico iz sredstev za demografsko ogrožena območja. Koroška ima le delno zgrajeno kanalizacijo, lani so začeli graditi kolektor. Pri izgradnji prvega kanala je prišlo do precejšnjih dodatnih del, zato so najprej v proračunu predvideli le dokončanje prvega kanala, ne pa tudi drugega. Če bodo dobili republiška sredstva iz naslova demografsko ogroženih, potem bodo lahko dokončali vso investicijo na Koroški Beli. Jeseniški svetniki so se tudi dogovorili, da se glede na spremembe investicijskega programa spremeni tudi plan komunalnega gospodarstva. Tako plan cestno - komunalnih del ne bo več vreden okoli 26 milijonov tolarjev, ampak 49 milijonov tolarjev.Ce bodo republiška sredstva dobili, potem bodo morali sprejeti tudi rebalans proračuna. D.Sedej Z zasedanja tržiškega občinskega sveta Urejanje in razvoj podeželj tudi z državnim denarjem Svetniki so se strinjali s kandidaturami za sofinanciranje celostni urejanja podeželja in razvoja demografsko ogroženih območij. Tržič, 5. septembra - V drugem delu 23. redne seje, ki je bila minulo sredo zvečer, je tržiški občinski svet obravnaval kar devet točk dnevnega reda. Poleg odločanja o udeležbi na razpisih za dodelitev državnih sredstev in priprave občinskega razpisa za kulturne programe je sprejel tudi osnutka dveh odlokov. Zavrnil pa je predlog za razrešitev predsednika nadzornega odbora in dveh članov tega odbora. Občina Tržič bo letos kandidirala na javni razpis za dodelitev nepovratnih sredstev, ki jih država namenja za celostno urejanje podeželja in obnovo vasi, z več projekti. V jedru vasi Senično želijo urediti najprej obzidje, kjer bodo stala sanacijska, konzervatorska in restavratorska dela okrog 4,6 milijona SIT. KS Lom namerava urediti panoramsko cesto do visokogorskih kmetij Tič, Pinč in Urh, kar naj bi stalo okrog 12 milijonov SIT. Ker imajo v Dolini že dolgo težave pri oskrbi s pitno vodo, se je občina Tržič odločila za izdelavo koncepta oskrbe z vodo v naselju Dolina; stroške za meritve in izdelavo načrtov so ocenili na 9,7 milijona SIT. Za uvajanje programa CRPOV v KS Leše, kjer je jedro vasi tudi potrebno temeljite prenove, občina Tržič predvideva 4 svet zavrnil. Predsednik milijone SIT. Pri vseh projek- Kramarič namreč ni več PL tih naj bi polovico potrebnega dsednik območne organiz36\ denarja prispevalo ministrstvo RK Tržič, predsednik K za kmetijstvo, gozdarstvo in Bistrica Vladimir Seidl prehrano. Iz sredstev za spod- predsednik tržiškega odb°" bujanje razvoja demografsko SLS Janez Škerjanec pa , ' ogroženih območij občina bosta sodelovala pri V: 1 • Tržič pričakuje 14,5 milijona finančnih zadev, ki so P°srei0 \ SIT, ki jih bo namenila za no povezane z njuno funkw dokončanje druge faze tržiške obvoznice, idejni načrt revitalizacije degradiranih industrijskih območij mesta in izdelavo projekta za rekonstrukcijo lokalne ceste med Dolino in Jelendolom. Z vsemi predlogi prijav na javne Kot so menili občinski sve^ j ki, bi ob upoštevanju razl^L , občinske uprave za razre^',^ j le težko našli primerne " člane. . ^ . Ob koncu seje je obČi'L j svet sprejel predlog svetn^, , i' i Vita Primožiča, da se ob]3 razpise za pridobitev državne- razpis za zabiranje predlog . ga denarja so se tržiški svetni- o sofinanciranju izrednih { ki strinjali. turnih programov. Zanje J* , Na osnutek odloka o poko u;-----:,? :~ ' pališkem redu in pogrebnih svečanostih so imeli nekaj formalnih pripomb, osnutek pa so sprejeli. Več vsebinskih pripomb so našteli za osnutek odloka o občinskem glasilu, zato gradiva niso prekvalificirali v predlog. Obenem so menili, naj sodelujejo pri pripravi predloga tega odloka poleg predstavnikov občinske uprave, zavoda za kulturo in izobraževanje, šol in drugih ustanov tudi strokovnjaki iz medijev. Predlog občinske uprave, naj bi zaradi nezdružljivosti funkcij razrešili predsednika nadzornega odbora in dva člana, je občinski bi namenili iz letošnjega Činskega proračuna 2,16 111 j ~ jona SIT. Svetniki so i* t tudi vrsto pobud in vpra»^' j * Stojan Saje \ SALON POHIŠTVA ACK MAJA KRANJ, PREDOSUE 34 * | TEL: 241-031 6 Odprto od 12. do 19. ure, sobota od 9. do 13. ure VELIKA IZBIRA POHIŠTVA ZA KOMPLETNO OPREMO VAŠEQA DOMA VEČINO POHIŠTVA VJs ol F %l*rVf \\ IMAMOVZALOCJI! SEDEŽNE GARNITURE KREDITI T+O 80 let šole v Podblici Kranj - Medtem, ko *J Sirom po Sloveniji, P, tudi na Gorenjske?, (Poljane, Naklo, Trst* nik, Orehek) v letošn etJ " avgustu odprli kar ven1' £ novih, prenovljenih, P.j, j. večanih... osnovnih L s' srednjih šol, pa bo° . pred šolo v Podblici soboto, 13. septembri ob 10. uri, prazno?'* s< pomembno obletfllC ji Kar osemdeset let n&J, « reč že ima tamkaj?^ & šola, danes podružn,ciz 0 šola OS Lucijan Seljak' z; Stražišča. V ta namen » v soboto prireditev, . kateri bodo v kultur^ programu nastopili uče j podružnične šole P°f/Ji Vrh, slavnostni g°v°fV f pa bo župan Mestne a čine Kranj Vitomir "fW • I.K. Zl IZ GORENJSKIH OBČIM Na Brezjah praznovali 90-obletnico kronanja milostne podobe Marije Pomagaj "Marija je pomočnica slovenskega ljudstva" •••je na slovesnosti ob 90-letnici kronanja dejal apostolski nuncij v Sloveniji nadškof msgr. Edmond Farhat in poudaril, da so Brezje z Marijo Pomagaj postale središče slovenske krščanske pobožnosti. 5. STRAN • GORENJSKI GLAS DOBROT t ni SIROTI Brezje • Minuli konec tedna so na Brezjah slovesno praznovali devetdesetnico kronanja Laverjeve milostne podobe Marije Pomagaj. Slovesnosti so se udeležili številni verniki z Gorenjskega in iz ostalih slovenskih pokrajin, *elo veliko pa jih je pnšlo tudi iz sosednje Avstrije, Italije in od drugod. Skof dr. Anton Bonaven-tura Jeglič, ki je bil goreč častilec Matere Božje, je marca 1907. leta Svetemu kr™a"jeVb^aU„skPerNedeljsko slarnosmo f**'** °P°«°>*> ' m sina Jezusa, Laverjeve Sloveniji msgr. Edmond Farhat. Od 2. do 5. oktobra bodo na Brezjah praznovati stoto obletnico prihodov bratov frančiškanov. Ob tej priložnosti bodo pripravili dan bratstva, stm-ozij, koncert In slovesno ogosluzje. NedeIjske Resnosti so se udeležili stilni vernik,, med nJim, ,ud, podpredsednik slovenske vlade Marjan Podobnik z družino. milostne podobe Marije, ki naj bi ljudem prinesla že toliko dobrega. Papež je prošnji ugodil in škofa Jegliča pooblastil za slovesno kronanje. Za to priložnost je ljubljanski zlatarski mojster Wan Kregar izdelal dve zlati kroni za Marijo in Jezusa. Spodnji pas Marijine krone je okrasil s štirimi glavicami angelov s perutmi, vmes pa dodal pet dragih kamnov, obdanih z biseri. V drugi pas krone, ki ie malo širši kot spodnji, je vdelal drage kamne in jih obdal z vencem biserov, namesto angelov pa ?° tu reliefno okrašeni lističi ln vitice. Nad tem obročem se zlata Marijina krona razdeli 1 na tri dele, srednji zgornji del Je ožji in na treh izboklih i cvetovih je po en dragocen kamen. Bohotnost kroni sta : dodala angela, ki v rokah 1 nosita sporočilo, napisano na trak: Ave Maria in Gratina Plena. Na okroglem podstavku na vrhu je še zlati križ. Slovesno kronanje brezjanske Milostne podobe je oilo na angelsko nedeljo, 1. septembra 1907. Na Brezje so ze dan prej začele peš ali z vlakom in vozovi prihajati množice ljudi, zvonovi so zvonili, iz možnariev je odmevalo streljanje, vas je bila Praznično okrašena, pred cerkvijo so na mlajih plapolati prapori, dekleta in žene so spletle zelene vence, okrajne s pisanimi trakovi... Podobno kot pred devetdesetimi leti je bilo na Brezjah tudi minuli konec tedna. Na Brezje je prišlo veliko ljudi iz Slovenije, Avstrije, Italije in °d drugod, ki niso hoteli zamuditi pomembnega dogodka - praznovanja 90. obrtnice kronanja milostne Podobe Marije Pomagaj. V soboto je bila slovesna maša, jo je vodil ljubljanski "adškof dr. Franc Rode, združeni zbor, ki so ga sestavljali zbor šole z Dunaja, ženski zbor iz Italije, moški zoor m dekleta z Gorenjske- Pevski zbor, ki so ga sestavljali pevci iz Slovenije, Avstriie in Italije, so v soboto in nedeljo zapeli Mašo narodov skladatelja in duhovnika Avgusta Ipavca, ki je tudi dirigiral. ga, pa je zapel Mašo narodov podobo Marije Pomagaj kre- skladatelja in duhovnika Av- nila po vasi, nato je bil gusta Ipavca, ki je tudi diri- koncert Marijinih pesmi, so- giral. Po maši je procesija s maševanje letošnjih slovens- kih novomašnikov in nazadnje še polnočnica. Cerkev je bila odprta vso noč. Slovesnosti so se nadaljevale v nedeljo, ko je mašo vodil apostolski nuncij v Sloveniji msgr. Edmond Farhat, pevci pa so ponovili Mašo narodov. Med znanimi osebnostmi iz javnega življenja smo opazili podpredsednika slovenske vlade Marjana Podobnika z družino in z mamo, na slovesnosti pa so tudi povedali, da je Podobnik skupaj z ženo v petek peš prišel iz Cerknega na Brezje. Radovljiški župan Vladimir Černe je v pozdravnem nagovoru poudaril, da je škof Jeglič s predlogom za kronanje brezjanske Marije Pomagaj dal temelj narodovemu svetišču in s tem tudi slovenski državotvornosti. Ker so Brezje na stičišču treh narodov, so še posebej primeren kraj za vzpostavljanje prijateljstva in utrjevanje miru. Apostolski nuncij v Sloveniji nadškof msgr. Edmond Farhat je dejal, da se slovensko krščansko ljudstvo od blizu in daleč že dolgo zbira pred podobo brezjanske Marije. Zbira se v trenutkih veselja in preizkušenj, v temnih urah zgodovine in v trenutkih zahvale. "Marija je resnično postala Eomočnica slovenskega ,udstva," je dejal apostolski nuncij v Sloveniji in poudaril, da so z molitvijo pred njeno podobo mnogi dobili, kar so prosili. Mladi ji zaupajo svoje skrbi, prošnje in upanja, obupani v njej najdejo moč za izhod iz težav... V nedeljo popoldne sta bili na Brezjah še maša za romarje iz župnije sv. Justa iz Podgore pri Gorici ter molitvena ura za duhovno in moralno prenovo slovenskega naroda, včeraj, na malega šmarna dan, pa je praznično bogoslužje ob dopoldanski deseti maši vodil upokojeni ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar. C. Zaplotnik, foto: T. Doki Nova plinska postaja Skofja Loka, 8. septembra • Sredi avgusta so pri Osnovni šoli Ivan Grohar v Škof j i Loki začeli graditi plinsko postajo, ki bo nadomestila oskrbo s toplotno energijo iz sosednjega Centra slepih. Projekti za to so bili pripravljeni že lani, vendar so šele letos na občini v Škof j i Loki uspeli zagotoviti sredstva: za skupno 27 milijonov tolarjev vredno investicijo so dobili pri Ekološkem skladu Republike Slovenije kar 20 milijonov tolarjev ugodnega kredita. Gradbena dela izvaja SGP Tehnik, sicer pa je glavni izvajalec CP Biro iz Ljubljane. Zagotavljajo, da bo investicija nared do začetka kurilne sezone. * Š. Ž. Dobrodelna akcija ob 50-letnici Gorenjskega glasa Za naše malčke V nedeljo, 21. septembra, ob 19. uri bo v prireditveni dvorani Gorenjskega sejma v Kranju veliki dobrodelni koncert narodnozabavne glasbe* Izkupiček bo namenjen za pomoč pri izgradnji novega otroškega oddelka v Bolnišnici Jesenice. Kranj, 9. septembra - GORENJSKI GLAS, ki letos praznuje 50-letnico izhajanja, GORENJSKA GLASBENA AGENCIJA, GORENJSKI SEJEM in SPLOŠNA BOLNIŠNICA JESENICE bomo septembra pripravili dobrodelni koncert, katerega izkupiček bo namenjen za pomoč pri izgradnji novega otroškega oddelka v bolnišnici Jesenice. K sodelovanju smo povabili tudi gorenjske radijske hiše in sicer Radio Kranj, Radio Sora, Radio Triglav Jesenice in Radio Tržič, Radio Ognjišče ter televizije TELE - TV Kranj, TVŠkofja Loka, TV Železniki, Impulz Kamnik, TV Medvode in druge. Vabimo pa tudi vas! Proračunskega denarja za izgradnjo in opremo otroškega oddelka bolnišnice na Jesenicah bo premalo. Zato bo vsak tako ali drugače pridobljen in zbran tolar še kako dobrodošel. Do zdaj je s prispevki in prireditvami, junija je bila dovbro-delna prireditev na primer na Šobcu, zbranih že okrog 4 milijone tolarjev. Za opremo in ureditev oddelka pa bi potrebovali 15 milijonov. Direktor Splošne bolnišnice Jesenice prim. Janez Remškar, dr. med. nam je v pismu ob napovedanem koncertu zapisal, da so v bolnišnici na novograndjo pripravljeni (narejeni so načrti, zbrana dovoljenja, izbran je tudi že izvajalec del). uČakamo le na sprejetje državnega proračuna, iz katerega bomo, če bo vse po sreči, že letos dobili sredstva, s katerimi bomo začeli z gradnjo." Zato smo se odločili, da z donatorsko akcijo oziroma velikim dobrodelnim koncertom narodno zabavne gladbe v Kranju pripomotemo k urensiičitvi tega projekta v Splošni bolnišnici Jesnice, Veliki dobrodelni koncert narodnozabavne glasbe bo v nedeljo, 21. septembra, ob 19. uri v prireditveni dvorani Gorenjskega sejma v Kranju. Na koncertu ZA NASE MALČKE bodo nastopili - Alpski kvintet - Ansambel Rosa - Ansambel Franca Miheliča - Gangčarji - Igor in Zlati zvoki - Harmonikar Klemen Leben - Slovenski kvintet - Ansambel Braneta Klaviarja - Družina Galič - Harmonikar Denis Novato - Harmonikar Matjaž Kokalj - Ansambel Borisa Razpotnika - Gorenjski muzikantje - Vesele Štajerke in humorist Klemen Košir Prireditev bosta povetovala Natalija Verboten in Jože Galič. Do zdaj so]se nam v tej akciji že pridružili Živila Kranj, CUT! Bled, Tiskarna Radovljica, Založba Zlati zvoki, Flexible V M Records, B&T Repros-tudio Bled Vstopnice po 700 (sedem sto) tolarjev za veliki dobrodelni koncert bodo v predprodaji od četrtka, 11. septembra, v malooglasni službi Gorenjskega glasa in v turističnih pisarnah TD Cerklje, TD Skofja Loka, TD Radovljica, TD Bohinj, TD Kranjska Gora, TD Mojstrana, TD Tržič, TA Meridian Jesenice, TA Veronika Kamnik in TD Bled. V prodaji pa bodo tudi dve uri pred koncertom pri blagajni na Gorenjskem sejmu. Prispevke pa lahko nakažete tudi na Žiro račun 51530 - 603 - 31205. Vabimo vas, da se anm proidružite pri podpori in akciji ZA NAŠE MALČKE. OBISK NA BUKOVICI Pomagali so bolj v občini Kranj Velika želja v KS Bukovica - Bukovščica tudi je, da bi dobili boljšo (asfaltirano) povezavo z občino Kranj preko Strmce in Čepulj, ki bi lahko bila dobrodošla v primeru elementarnih nezgod za celo Selško dolino. V pripravi je projekt ceste (gre za slab kilometer), saj bo šlo za nekoliko zahtevnejšo gradnjo, prepričani pa so, da s tem ne bo več mogoče dolgo odlašati, saj je kranjski Župan že poskrbel za ustrezno pripravo do občinske meje in celo nekoliko čez. Glasova terenska ekipa je bila minulo soboto v škofjeloški občini, na BUKOVICI in med drugim je naša sodelavka Pegi Berce v Gostilni Pr' Birt delila tudi oštevilčene reklamne čepice. Sončno dopoldne prve sobote v tem mesecu smo polepšali Še z drugimi priložnostnimi akcijami v sklopu novinarskega obiska. Našim sogovornikom smo v dveh uricah, razdelili 27 oštevilčenih Glasovih reklamnih čepic, ki so za zaščito pred sončnimi žarki nadvse primerne. Z vsake čepice smo Že v soboto odtrgali nagradni kuponček, vseh 27 včeraj v našem uredništvu dali v boben za žrebanje in izžrebali: kupona 012352 in 012371 (nagradi: poljubno izbran Glasov izlet za eno osebo - v letu 1997 ali v letu 1998); kupona 012355 in 012364 (nagradi: Glasova reklamna majica). Če je med štirimi izžrebanimi številkami katera takšna, ki je tudi na Vaši reklamni Čepici, ki ste jo dobili v soboto v sklopu obiska na Bukovici in imate čepico doma, čimprej pokličite Gorenjski glas, telefon 064/223-111, da Vam nagrado oziroma darilno pismo pošljemo po pošti. Vaš telefonski klic pričakujemo najdlje do tega petka, 12. septemha, do 13.30 ure - po tem datumu se veljavnost nagradnega kupončka z obiska na Bukovici izteče. Praprotno 17 4277 Selca nad Škofjo Loko Slovenija telefon (064) 641-255 Nudimo vse vrste jedi po naročilu in tudi pizze iz krušne peči. Sprejemamo zaključene družbe. NIKO ŠTIBELJ LESNA GALANTERIJA IN MIZARSTVO, s.p. Bukovica 6, 4227 Selca, tel. 064/64-467 izdelava in oblaganje betonskih stopnic z lesom stopniščne ograje pisalno-računalniške mize pogradi kooperacija ANTON BERNIK s.p. BUKOVICA 22 4227 SELCA TEL: 064 64 027 FAX: 064 331 179 izkopi ■ PREVOZI ■ PLANIRAJ Velika površina in redka poselitev povzroča največ težav pri cestah Delavni na občinskem robu Kot v vseh krajevnih skupnostih, se tudi na Bukovici - Bukovščici ukvarjajo predvsem $ cestami. Z ureditvijo prostorov pa upajo, da bo ponovno zaživelo kulturno društvo. Bukovica, 8. septembra • Ob našem obisku na Bukovici so nam domačini predstavili delovno krajevno skupnost, ki obsega kar deset naselij in katere glavni problem so dolge ceste, ki še čakajo na asfaltiranje. Poleg urejevanja cest in vodovodov - pri vsem tem pričakujejo več pomoči občine, si želijo, da bi ponovno oživelo delo društev, zlasti kulturno umetniškega, ki je verjetno zamrlo zaradi problemov s prostori. Nadvse delavni in uspešni pa so gasilci. Laško in Dunaj, vendar slabe ceste V krajevni skupnosti Bukovica - Bukovščica, ki leži na obeh bregovih Selščice na spodnjem delu Selške doline in meri 21 kvadratnih kilometrov je deset naselij s skupno 939 prebivalcev in v šali se lahko pohvalijo, da so edini, ki imajo tudi Laško in Dunaj, nam je v uvodni predstavitvi dejal njen predsednik Janko Anžič. Spadajo v občino Skofja Loka, da pa so sorazmerno redko naseljeni, pove podatek, da imajo le 4 odstotke prebivalcev občine na skoraj 15 odstotkih njene površine. To seveda zahteva dolge ceste in teh je za 40 kilometrov od katerih polovica je že prekrita z asfaltom. Sedmina prebivalstva se še ukvarja s kmetijstvom, sicer pa so zaposleni in delajo v Skofji Loki in Železnikih. Razvija se tudi obrt (lesna dejavnost, prevozništvo, gostinstvo). Posebej radi omenijo, da pri njih živi eden redkih še živečih Maistrovih borcev Jakcov ata, ki bo v začetku prihodnjega leta star sto let, pa tudi znani pošteni reformator Lovrenc Košir izhaja iz teh krajev. Sicer pa spadajo ti kraji v dve fari: Selca in Bukovščica, imajo tri cerkve, ki so jih v zadnjih letih lepo obnovili. Sicer pa so v krajevni skupnosti zelo delavni, saj ocenjujejo, da so letos že uspeli uresničiti tri četrtine letošnjega načrta del: z velikimi finančnimi in delovnimi prispevki krajanov so uspeli asfaltirati skoraj štiri kilometre cest, po številnih zapletih in morda ne najbolj posrečeno izbrani izvedbi pa so dočakali tudi rekonstrukcijo regionalne ceste v Selško dolino. Pri tem celo ugotavljajo že kar običajen problem obnovljenih cest: gladek asfalt povzroča pri šoferjih skušnjavo za prehitro vožnjo, zato kličejo na pomoč policijo, ki bi umirila premočno pritiskanje na plin. To posebej velja za cesto v samem naselju in pred šolo. Za pločnike se še dogovarjajo Ob ugotovitvah, da je rekonstruirana cesta postala zaradi hitrosti vse bolj nevarna, se postavlja vprašanje izgraditve pločnikov skozi vas, saj je več kot očitno mogoče videti, da pred marsikatero hišo sporazuma (soglasja) za to doslej ni bilo. Predstavniki KS so nam zagotovili, da pogovori o tem Se vedno potekajo, in da so soglasja že pridobljena, sporna ostaja le širina pločnika. Upajo, da bodo tudi ta problem v kratkem rešili in jih v prihodnjem letu izgradili. Praksa namreč kaže, da ima rekonstruirana cesta kar nekaj -^-_- Cilj je predvsem rekreacija Športno društvo Bukovica - Bukovščica je bilo ustanovi' j jeno pred desetimi leti in ima 37 Članov in se ukvarja predvsem z rekreacijo. Najaktivnejši sta nogometna in košarkarska ekipa, pozimi pa je posebej priljubljen hokej v ■ dvorani. Kot nam je dejal predsednik društva Petet Ravnikar, si potrebni denar zagotavljajo sami in delno s \ sponzorji, za novo leto pa pripravljajo veselico. Društvo je ' sodelovalo pri urejevanju asfaltne plošče za košarko ob šoti v Bukovici ter nogometnega igrišča na Luši. Veroučna skupina - novo kulturno društvo Že šesto leto pa v Bukovici zelo aktvino deluje mladinska veroučna skupina, ki se sestaja vsak petek in ima 35 članov. \ Po štirih letih dela v zakristiji se dve leti sestajajo v Šoli, delo pa vodi diakon. Vsako leto si izberejo neko širšo temo in lani svoje razprave o človeku in njegovem vključevanju V družbo izdali v posebni publikaciji. To po besedah Klemena Štibelja načrtujejo tudi za letos. Pričakujejo, da se bo prav iz te veroučne skupine morda obudilo kulturno-umetniško društvo, telijo si ustanovitve dramske sekcije in morda pevskega zbora. pomanjkljivosti - npr. tudi nezadostno odvodnjavanje, ki jih bo potrebno še odpraviti. V krajevni skupnosti imajo dve pred nekaj leti lepo obnovljeni podružnični šoli. Slej ko prej so največji problem še vedno neasfaltirane ceste (še skoraj 20 kilometrov), zlasti še tiste, na katerih koncih so redke domačije in pri katerih ni mogoče pričakovati, da bi same prevzele precejšnje finančno breme preureditve in asfaltiranja, ter vodooskrba. Ocenjujejo namreč, da bo potrebno urediti kar nekaj vodovodov, pri čemer je v pripravi projekt vodovoda iz Mladega vrha, pri rekonstrukciji regionalne ceste pa so že bile položene kanalizacijske cevi, ki bodo v prihodnosti lahko tvorile hrbtenico omrežja za odpadne vode, ki naj bi se zaključilo z gradnjo čistilne naprave. Z zadovoljstvom ugotavljajo, da se je kar dobro uveljavilo odvažanje odpadkov s kontejnerji, kar nenavsezadnje potrjujejo tudi ugotovitve tistih, ki se udeležujejo spomladanskih očišče- Uspešni v dobrobit krajanov Bukovški gasilci so letos praznovali 70. obletnico svoje ustanovitve in prav letos je preminil zadnji ustanovni član tega prostovoljnega društva. Kot sta nam povedala predsednik društva Miha Potočnik in poveljnik Rok Potočnik, so okroglo obletnico praznovali slovesno, pa tudi z novo pridobitvijo: visokotlačno črpalko, ki so jo namestili na svoje gasilsko vozilo, Že deset let pa imajo svoj nov dom. Približno 150 članov je organiziranih v desetine in trojke, za požarno varnost pa skrbijo v dveh krajevnih skupnostih: poleg "svoje" še v KS Lenart - LuŠa. V nesreči ne ostanejo sami Krajevno organizacijo Rdečega križa podpirajo s članarino vsi zaposleni krajani in poglavitna skrb njenega 9-članskega odbora je po besedah Irme Potočnik do skupno 27 ostarelih in osamljenih krajanov ter tistim, ki jih doleti nesreča. Organiziran imajo tudi podmladek, tesno pa sodelujejo z organizacijo RK v Škof ji Loki. Vsi primeri nesreč so pokazali, da med ljudmi obstaja Še veliko solidarnosti in sočutja in pri RK Bukovica - Bukovščica so Za to hvaležni ter prepričani, da bo temu tako tudi v bodoče. valnih akcij, saj je smeti v naravi vse manj. Nov izziv bo vsekakor ločeno zbiranje odpadkov, ki se pripravlja v občini Skofja Loka. Sicer pa ugotavljajo v zvezi s cestami še dva nerešena problema: menijo, da bi bilo v spomladanskem času, ko se podlaga cest po odmrznitvi zmehča, nujno potrebno omejiti dovoljeno obremenitev cest, samo površino zemljišča, na katerih so ceste izgrajene pa izmeriti in ustrezno preknjižiti, saj je absurd, da morajo kmetje od tega v večini podarjenega zemljišča še plačevati davke. Oba problema bo potrebno sprožiti na občini, vendar pri tem ugotavljajo, da so edina KS, ki v občinskem svetu nima svojega svetnika. Sicer pa z odnosom do občine nimajo posebnih problemov, čeprav bi si želeli več sodelovanja in zlasti posluha za probleme in potrebe, ki jih imajo. Ali so v pravi občini - v vsakem primeru na robu Zlasti v občini Železniki je večkrat slišati očitek na to, da je Selška dolina s tem, da je KS Bukovica - Bukovščica vključeni v občino Skofja Loka, okrnjena. Ko smo vprašali naše sogovornike o tem, so nam dejali, da je bila verjetno takšna odločitev posledica dosedanje "gravitacije" ljudi: večina se vozi v Škofjo Loko na delo, tam se šolajo, imajo zdravnika itd. Podpredsednik KS Vinko Jelene mani, da je bila odločitev za Škofjo Loko bolj posledica mnenja oz. skepse, da bi lahk' uspešno delovala občina SeM ki je bila svoj čas predlagan* Sicer pa imajo dobre odnos« sosedi, celo več: združil jih)' skupni "upor" proti načrtov« nemu odlagališču blizu Ševcl Vprašanje "prave" občine gotovo ni pereče, se pa/ { pripravljajo na to, da bi \ anketo povprašali ljudi, ^ menijo o tem. V vsakej primeru pa ugotavljajo, * bodo na občinskem robu. Za delo društev so potrebni prostori V Krajevni skupnosti P" „ vica - Bukovščica pa na ^ strani ugotavljajo, da j6 njihovih krajih nekoliko zafl*' marilo društveno in družaj^ dejavnost, ki je bila nekoč a precej razvita. Častna ifl'f ^ so seveda zelo delovni uspešni gasilci, odbor Rde.i ga križa in deloma športn'* zamrlo pa je kulturno dru^V To seveda ne velja za "g1^ beno vejo": sekstet Dekle*3 J Bukovice, ki so njihov po"^' V KS se s tem resno ubad?L' saj razmišljajo o obnov' prostora nad telefonsko^, tralo, v veroučni skupini % dih pa vidijo zametek n0Vi kulturnega društva. Tu<>>, člani zadruge so, kot V kaže, uspeli preseči neka^, nesporazume o upravljaj dvorane v zadružnem dofln. čemer bo zopet lahko slu* prireditvam v kraju. Birt bo postavil avtobusno postajo Za konec omenimo, da \. bili ob našem obisku gost^| izredno lepo nanovo ufeL gostilni Pr' Birt, ki ima J j že dolgo tradicijo. V lok^J mogoče videti celo sliko, K je izgledala ta gostilna P { dobrimi 130 leti, sicer p*L pripomnimo, da so si za tf^ simbol izbrali kozolec. v stilu je urejeno samo g°sf {. v obliki kozolca so tud1 . klame ob cesti, vodstvo j jevne skupnosti pa je pr*a-koncu našega obiska i&e A da bodo v tem stilu ^j, tudi bližnje avtobusno P°i jališče. Ali naj bi na tak * t uredili še ostala, pa se b°° dogovorili. • S. Žargi Gorenjski glas v Hrastjv m V soboto, 13. septembra, bo Gorenjski G^Jm obisku v Hrastju. Vidimo se med 9. in 11. uro v byej pri balinišču in športnem igrišču Hrastje- Prebače1^ kjer bomo z veseljem prisluhnili vodstvu društvom, kakor tudi ostalim krajanom Hra*1) kako vidijo nadaljnji razvoj vasi Vabljeni! ___ ,„ ZA DOM IN DRUŽINO 7. STRAN • GORENJSKI GLAS Poskusimo še mi Zdajle so vrtovi rdeči od zrelih paradižnikov. Jejmo ga ves dan, od jutra od večera, za vse obroke. Za zajtrk naj bo jutranji koktajl iz paradižnikovega soka, za kosilo v omaki, pečen, kuhan, v solati, zvečer podobno. Paradižniki niso priljubljeni samo sveži kot obloga na kruhu, kot solata ali dodatek solati, nadevani na hladnih ploščah, odlične so tudi juhe, Z njimi tudi izboljšujemo omake, jih dajemo v golaže, Hh na vse načine konzerviramo, da nam ostanejo vse do naslednje pomladi. Paradižnik od jutra do večera Moda Paradižnikova juha S00 g paradižnikov, 2 srednje debeli čebuli, 50 g mastne slanine, 20 g margarine, 20 g bele moke, 2 žlici paradižnikove mezge, 3/4 l juhe iz mesne kocke, sol, sladkor, mlet poper, rdeča paprika, bazilika, timijan, 1 žlica sesekljanega peteršilja, 1 kozarec kisle smetane, tabasco po želji. Paradižnik potopimo za . , kratek čas v vrelo vodo, Paradižnikova jima oplaknemo s hladno, ga olu- približno 5 minut. Nato juho pretlačimo skozi cedilo, začinimo in na koncu izboljšamo s kislo smetano. Pimo, izrežemo peclje in narežemo na kocke. Na margarini prepražimo narezano čebulo in slanino, da posteklenita. Dodamo kocke paradižnika, premešamo in nekoliko podu-Šimo, potresemo z moko, primešamo paradižnikovo mezgo, prilijemo juho iz kocke, zavremo in kuhamo na več načinov Osnovni recept: 1 liter vode, 3 žlice sončničnega olja, 100 g zelene, 6 paradižnikov, 1 žlica črne moke, bazilika, origano, šatraj, sol, 1 žlica medu. Pristavimo vodo, medtem pa olupimo in narežemo zeleno in paradižnik ter oboje Sladica za danes Pečene breskve 4 velike breskve, 1 žlica masla, 100 g mletih mandljev, 50 g rozin, 1 Žlica kokosove moke, sok 2 limon, 3 žlice sladkorja, cimet Mlete mandlje in rozine namočimo v limonin sok, dodamo sladkor, cimet in kokosovo moko. Breskve razpolovimo, napolnimo z mešanico, poškropimo z limoninim sokom m pečemo v pečici 35 minut. Ponudimo nekoliko ohlajene. ^nil"H^"'^WUjytyuM^^IJX%W^lWWWOOO»WIJlillll»l»»»t|»''*1 Pripravimo se na zimo Paradižnikov sok Paradižnikov sok za kasnejšo uporabo pripravimo tako, da plodove operemo, odstranimo peclje, jih razrežemo na krhlje in damo v sokovnik, v katerem sočimo. Narejen sok nalijemo v dobro umite in razkužene steklenice, ki jih zapremo z gumijastim zamaškom (ali plutovinastim), pokrijemo, da se ohladijo, potem pa jih spravimo v suh, hladen in temen prostor. Najbolje je, da jih zapiramo z gumijastim zamaškom, kajti ko zamašek "potegne noter", kot pravimo, vemo, da je steklenica neprodušno zaprta in bo sok ostal konzerviran, dokler ga ne bomo odprli. Preprosto konservirani paradižnik Paradižnik, sol Zrele paradižnike operemo, jim odstranimo peclje in zrežemo na polovice. Denemo jih v veliko plitvo kozico, malo posolimo in kuhamo tako dolgo, da začno razpadati, nato pa jih (z lupinico in osemenjem) še vroče spravimo v manjše steklenice. Do vrha napolnjene steklenice takoj zamašimo, nato jih obrnemo na glavo in jih tako postavimo v košaro, kjer naj se pokrite m tako zavarovane pred prepihom, ohladijo. Ohlajene steklenice zalijemo še z raztopljenim parafinom. Tako pripravljeni paradižnik uporabljamo kot sveže dušenega za r«zoto, špagete, mesne omake in juhe. Paradižniki v kisu drobne, dobro zrele, a še trde paradižnike obrišemo s krpo in zložimo v kozarec. Zalijemo z zavretim in ohlajenim milim kisom ter zavežemo. skupaj 5 minut dušimo v olju, potem pa pretlačimo ali zmel-jemo v mešalniku in zlijemo v vodo. Začinimo, solimo in pokuhamo. Preden ponudimo, primešamo med. Paradižnikovo osnovno juho lahko pripravmo tudi tako, da v mešalniku zmelje-mo surov narezan in surovo nastrgano zeleno Kot zakuho dodamo različne vrste zelenjave, narezane na koščke a) 1 manjšo bučko - kuhamo še 5 minut b) 1/2 cvetače, razdeljene na cvetove - kuhamo še 5 minut c) 3 krompirje, narezane na drobno, tanke rezine - kuhamo še 9 minut d) skodelico kuhanega riža ali pšenice - samo pokuhamo 3 stroki česna, 4 žlice olivnega olja, 1/2 kozarca suhega belega vina, sol, poper, žlica sesekljanih majaronovih lističev, 3 žlice sesekljanega peteršilja. Paradižnike za kratek čas položimo v vrelo vodo, oplaknemo s hladno, olupimo razpolovimo in polovice narežemo na kosce. V kozici segrejemo 2 žlici olja in na njem okrog 10 minut dušimo paradižnik. Olupimo čebulo in česen in ju drobno sesekljamo. Segrejemo 4 žlice olivnega olja na njem prepražimo čebulo in česen, ju zalijemo s 1/2 kozarca suhega belega vina, dobro zdušimo in stresemo k paradižnikom, premešamo ter začinimo s soljo in poprom. Na koncu dodamo majaron in peteršilj. Sredozemsko omako ponudimo k škombrom, pečenim na žaru, ali k pečenim ribam. Paradižniki z jajci 500 g svežih paradižnikov ali pelatov, 100 g šunke, 60 g olja, 1 žlica vegete, 2 stroka česna, sol, poper, origano, 4 jajca. Na olju na hitro popražimo kose šunke. Dodamo olupl-jene paradižnike, jih posujemo z vegeto in narezanim česnom. Počasi dušimo približno 10 minut in med dušenjem paradižnike prelivamo z njihovim lastnim sokom. Ko tekočina izpari, med paradižnike razporedimo jajca. Posolimo, popopramo, posujemo z origanom in brez mešanja ali le z rahlim mešanjem spečemo jajca do knca. (beljak se ne sme zmešati z rumenjakom). Klasična paradižnikova omaka 75 g mesnate slanine, 1 žlica olja, lčebula, 1 kg mesnatih paradižnikov, 70 g paradižnikove mezge, sol, poper, vegeta in sladkor. Slanino narežemo na kocke. V kozici segrejemo olje in na njem prepražimo slanino ter sesekljano čebulo. Paradižnike operemo, posušimo, prerežemo, jim izrežemo peclje, polovice pa narežemo na večje kocke. Stresemo jih k čebuli. Dušimo jih 15 minut, potem pa omako pretlačimo skozi sito. Primešamo še paradižnikovo mezgo in začinimo s soljo, poprom, vegeto in žličko sladkorja. Omako ponudimo k špagetom, dušenemu mesu ali mesnim ražnjićem. Sredozemska omaka / kg mesnatega paradižnika, 2 žlici olivnega olja, 1 čebula, Omaka po icu zmeije- ,. \ paradižnik neapeljsko 750 g paradižnikov, 75 g pršuta in 75 g mesnate slanine, 1 strok česna, 1 čebula, 2 korenčka, 1 majhen gomolj zelene, 2 žlici olja, 20 g masla, 250 g zmletega mesa (pol govedine, pol svinjine), 1 žlica drobno sesekljanega peteršilja in 1 žlica drobno sesekljanih lističev bazilike, sol, poper, vegeta. Pršut in slanino narežemo na drobne kocke. Olupimo česen in čebulo ter ju sesekljamo. Ostrgamo korenčka, gomolj zelene pa olupimo. Korenčke in zeleno operemo, odcedimo in narežemo na kockice. V kozici segrejemo olje, dodamo maslo in na tej maščobi prepražimo pršut, slanino in zelenjavo ter peteršilj in baziliko. Ko je zelenjava prepražena, dodamo mleto meso, z vilicami rahlo zdrobimo grudice, ga pražimo približno 5 minut in ga večkrat premešamo. Paradižnike potopimo v vrelo vodo, oplaknemo z mrzlo, jih olupimo, jim izrežemo peclje, paradižnike pa narežemo na četrtine, jim odstranimo semenje in jih stresemo k mesu. Začinimo s soljo, poprom in vegeto in dušimo približno 30 minut, na koncu pa po želji še dosolimo in dopopramo. Neapeljsko omako ponudimo k špagetom, cmokom, k rižu itd. Nekateri smo za modro Vedno je modna, vedno priljubljena ta modra barva. Odlično bomo oblečene v temno modrem kostimu, v modrih hlačah in belo modrem pepita brezrokavniku, v pepita hlačah in modrem blazerju, - skratka, v vseh možnih kombinacijah. Bluza, puli, pulover bodo seveda zraven snežno beli. Od nas bo vela posebna svežina, posebno tedaj, ko se z morja vrnemo lepo ogoreni. Predvsem pa so to oblačila za vsako priložnost. Iz babttinih bukev Mezga iz koščičastega sadja Najboljše take mezge (pravimo jim tudi zalzen, marmelada) se naredijo iz marelic, breskev in češpelj. Seveda se da za to uporabiti, razen hrušk, tudi vsako drugo sadje: celo češnje, grozdičje, maline, jagode in šipkovi sadovi dado jako cenjeno mezgo. Iz prav zrelega koščičastega sadja (marelice in češplje pridejo največkrat v poštev), ki je namenjeno za mezgo, izpahnemo koščice in ga večkrat tudi olupimo, zlasti breskve, ker imajo debelo neokusno kožo. Tako pripravljeno sadje se pristavi s prav malo vode k ognju in razkuha. Ko je dovolj mehko, se takoj vroče pretlači. Nato se pridene na vsak kilogram pretlačene mezge 1/2 do 1 kg sladkorja. Oboje se potem na lahkem ognju vkuhava toliko časa, da se kapljica, ako jo kaneš na mrzel krožnik, ne razlije, med vkuhavanjem se mora mezga brez prestanka mešati, da se ne pripali in da se čimpreje zgosti. Dolgo vkuhavanje pokvari barvo; vrh tega izgubi mezga prijeten duh in tudi na okusu trpi kolikor toliko. Mezgo lahko priredimo iz mešanega sadja; posebno ugaja za to mešanica češpelj in breskev. Pel minut za lepši videz Korziška paradižnikova solata 6 velikih paradižnikov, 2 čebuli, 4 stroki česna, šopek sesekljanega peteršilja, 3 žlice kaper, 10 črnih oliv, 4 žlice nerafiniranega olivnega olja, sol, poper. Paradižnike operemo, jim izrežemo peclje, nato pa jih narežemo na rezine in razporedimo na pladenj. Nato olupimo čebuli in ju sesekljamo na drobne kocke. Česen olupimo in narežemo na tanke rezinice. Čebulo, česen, peteršilj, kapre in olive potresemo po paradižniku, vse skupaj pokapamo z olivnim oljem in začinimo s soljo in poprom. Postrežemo. Zraven ponudimo svež ali v olju vložen kozji sir in kruh, lahko pa tudi kakšen drug pikanten sir. Paradižnik ejšo polt Zvečer pred spanjem si umijemo obraz z nevtralnim milom (ali kamiličnim čajem) in natremo s svežim paradižnikovim sokom, ki ga pustimo na obrazu čez noč. Zjutraj si umijemo obraz z mlačno vodo. Ta postopek občasno ponovimo, ponavljamo pa ga vse dotlej, dokler lahko naredimo sok iz svežega paradižnika. Če pa imamo razširjene pore in se nam pojavljajo akne, si s svežim paradižnikovim sokom namažemo kožo na obrazu, ga pustimo, da se posuši, potem pa si obraz umijemo z mlačno vodo. Postopek ponovimo nekajkrat v 10 dneh. KULTURA UREJA: lea Mencinger KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Galeriji Prešernove hiše in Galeriji Mestne hiše je odprta retrospektivna razstava fotografij Jake Čopa. V hotelu Kokra razstavlja slikarska dela akad. slikarka Mirna Pavlovec JESENICE - V razstavnem salonu Dolik razstavlja slike in grafike Polde Oblak. V Kulturnem domu na Javorniku razstavlja slike Joža Malej. BLED - V hotelu Astoria je na ogled razstava fotografij Marka Masterla Opazovanja v svetu prosto živečih živali. RADOVLJICA - V galeriji Šivčeva hiša oblikovalec Klemen Rodman razstavlja celostno grafično podobo Festivala Radovljica. Na ogled so tudi likovna dela nastala ob prejšnjih festivalih. V galeriji Pasaža radovljiške graščine je na ogled fotografska razstava ob SO-letnici Fotografskega društva Radovljica. BEGUNJE - V dvorani Psihiatrične bolnišnice Begunje je do 21. septembra na ogled razstava likovnih del slikarke Milene Houške-Pavlin iz Maribora. SKOFJA LOKA - V okroglem stolpu Loškega gradu je na ogled razstava Brižinskih spomenikov. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan razen ponedeljka od 9. do 17. ure. V galeriji Ivana Groharja razstavljata linoreze Fotint Diamantidou in Jure Zadntkar. V mini galeriji Upravne enote Skofja Loka razstavlja olja Simon Subic - Svetle iz Žirov iz Škofje Loke, v galeriji Fara pa je na ogled 9. klubska razstava fotografij in diapozitivov foto kluba Anton Ažbe. KAPELLA MIHAIL GLINKA Kranj - Najstarejši ruski zbor iz St. Petersburga Mihail Glinka, ki je že lani gostoval po Sloveniji, konec septembra znova prihaja v goste. Prvi koncert bo v Kranju in sicer 20. septembra v kranjski župnijski cerkvi sv. Kancijana. Vsega skupaj bo zbor na Gorenjskem nastopil trikrat: v Kranju spet 2. oktobra, v župnijski cerkvi v Tržiču pa 6. oktobra, več koncertov pa je predvidenih tudi po drugin slovenskih krajih. Izidor Jalovec razstavlja - Z desetimi velikimi barvnimi kompozicijami, objekti in kolažnimi študijami se te dni v Mestni galeriji v Ljubljani predstavlja kranjski slikar Izidor Jalovec. Tokratno razstavo, na kateri izstopa značilen, dinamičen slikarjev likovni izraz, je poimenoval Človek v ogledalu. • Foto: Gorazd Šinik Štefka Drolc gostuje v PG Kranj V V WLOŠKI ODER SKOFJA LOKA Spodnji trg 14, 4220 Skofja Loka, tel./fax: (064) 620-850 REPERTOAR ZA SEZONO 1997/98 ABONMA Loški oder, Sam in Bella Spevvack: NAŠI TRIJE ANGELI (komedija) režija; Matija Milčinski Moje gledališče, Miro Gavran: IŠČEM MOŽA S KULTURO SRCA (komedija) režija: Marjan Bevk, igrajo: Irena Prosen, Vojko Zidar, Gojmir Lesnjak - Gojc, Aco Ilič PDG Nova Gorica, Jim Carrvvright: DVA (slovenska praizvedba) režija: Lary Zappia, igrajo: Jože Hrovat, Veronika Drolc SNG Drama Ljubljana, VVemer Schwab: PREDSEDNICE režija: Bojan Jablanovec, igrajo: Marijana Brecelj, Polona Vetrih, Nataša Barbara Gračner Gledališče Ptuj in AGRFT Ljubljana, Roger Vitrac: VICTOR ALI OTROCI NA OBLASTI režija: Samo Strelec igrajo: Rok Vihar, Tadej Toš, Vesna Pernarčič, Karin Komljanec, Vesna Slapar, Danijel Malalan, Barbara Medvešček, Uroš Smolej, Mojca Simonič Gledališče si pridržuje pravico do spremembe programa. CENA ABONMAJA ODRASLI: 8.000 SIT UPOKOJENCI: 7 400 SIT ŠTUDENTI IN DIJAKI: 6.200 SIT Možnost plačila v dveh obrokih. VPIS dosedanji abonenti: 8. do 10. september, novi abonenti: 11. do 13. september v pisarni gledališča, od ponedeljka do petka: od 10.00 do 17.00 ure, v soboto: od 9.00 do 12.00 ure NEIZMERNO RADA IMAM GLEDALIŠČE Kranj - Pred tremi leti je dramska igralka Štefka Drolc gostovala v kranjskem Prešernovem gledališču v Lorcovi drami v vlogi Bernarde Alba. Letos, ko je praznovala petdesetletnico nastopanja na odrskih deskah, pa jo bomo znova srečali in sicer v bolj veseli vlogi mame Vere v komediji Takšni in drugačni avtorja Jimmiea Chinna. Prešernovo gledališče kot svojo prvo premiero nove sezone v začetku oktobra pripravlja komedijo Takšni in drugačni v režiji Zvoneta Šedlbauerja. V bolj veselih, vedrih vlogah vas pravzaprav kar bolj poredko vidimo na odru. Bo to za vas prijetna sprememba? "Vloga mame Vere ni ravno vesela vloga, bolj bi rekla, da gre za nekoliko zmedeno mamo, ki ji v življanju ni vse jasno: nekaterih stvari se niti noče zavedati po načelu, če jih ne vidiš, je svet kar lepši. Zgodba je seveda komedija, vendar ne lahkotna komedija, s priokusom - ne bi rekla ravno grenkobe - vendar pa gledalca sili k razmišljanju o nekaterih stvareh v življenju. Predstavo pripravljamo od konca junija, zelo dobro se počutim v kranjskem gledališču in v igralski družini, kjer gostujeva s kolegom Jožefom Ropošo." Za igralko, ki je že vrsto let v pokoju, ste izjemno delavni. Je bila taka tudi minula sezona? Najbrž je bila nekaj posebnega tudi zaradi vašega delovnega jubileja? "Nastopala sem v dveh predstavah še iz prejšnjih sezon, to sta bili Dve sestri Antona Pavloviča Čehova in v Antigoni. Rada pa se spominjam minule sezone zaradi izjemno težke in seveda tudi lepe vloge v Mestnem gledališču ljubljanskem v predstavi Edvvarda Al-beeja Tn visoke ženske. Kolikor Štefka Drolc Foto: L. M. vem, bo ta predstava gostovala tudi v letošnjem abonmaju Prešernovega gledališča." Stalno nastopate tudi v igralski ekipi, ki jo izbira Damir Zlatar Fray. Boste zadnjo predstavo Koreodrame Shizofrenijo še kaj igrali? "Predstavo smo pripravili prav ob zaključku minule sezone in jo igrali tudi v okviru Evropskega meseca kulture v Ljubljani. Gostovali pa smo tudi v Italiji, med drugim tudi na festivalu v Čedadu, kjer so predstavo izredno lepo sprejeli." Svoj jubilej, petdesetletnico nastopanja, ste proslavili najlepše • na odru. KREKOV TEDEN Selca • Kulturno društvo dr. Janez Ev. Krek Selca pripravlja v tednu od 12. do 21. septembra vrsto prireditev ob osemdeseti obletnici smrti rojaka dr. Janeza Ev. Kreka. V Krekovem domu bodo v petek, 12. septembra, ob 2o. uri pripravili razstavo Krekovih del, ob tej priložnosti pa bo tudi slovesna prireditev, na kateri bodo med drugim pripravili tudi recital Krekovih pesmi. V soboto, 13. septembra, ob 20.30 uri pa bo dramska skupina na prostem uprizorila Krekovo zgodovinsko ljudsko igro Turški križ. Krek je igro napisal prav za Selca, govori pa o tem, kako so se nekdanji prebivalci tega kraja ubranili pred Turki. Igro, režiral jo bo Marjan Kokalj, so v Selcah enkrat že uprizorili in sicer daljnega leta 1935. Vzdušje 15. stoletja bodo tokrat predstavili s kostumi, ljudskimi pesmimi, tudi z bitko na konjih in scenografijo. Igro bodo ponovili še v nedeljo, 14., ter v soboto in nedeljo, 20. in 21. septembra, vedno ob 20. uri. Kulturno društvo pa vabi tudi na zanimivo okroglo mizo, ki bo v petek, 19. septembra, ob 20. uri v Osnovni šoli Selca. Priznani slovenski zgodovinarji in teologi, med njimi prof. dr. Janez Juhant, prof. dr. France M. Dolinar in mag. Milan Zver bodo predstavili marsikaj zanimivega iz Krekovega dela in življenja. • L.M. IPAVČEVA MISSA POPULORUM /Maša narodov Glasbeni del slovesnosti ob 90. obletnici kronanja milostne podobe Marije na Brezjah • Vigilija Brezje, 6. septembra - V okviru slovesnosti ob 90. obletnici kronanja milostne podobe Marije Pomagaj - vigilije so izvedli Misso Populorum /mašo narodov avtorja Avgusta Ipavca (roj. 1940 v Gorici), na Dunaju živečega slovenskega duhovnika in skladatelja ter dirigenta. Vokalno-instrumentalno delo, ki je nastalo leta 1995 in bilo medtem že izvedeno v ž. c. sv. Avguština na Dunaju, so tokrat pod avtorjevo taktirko na brezjanskem koru izvedli pevska solista sopranistka Olga Gracelj in tenorist Janez Lotrič, organist Tone Potočnik, pa še združeni pevski zbori, ki so jih sestavljali: zbor šole z Dunaja, ženski zbor iz Italije, moški zbor in dekleta z Gorenjskega in izbrani glasbeniki obeh ljubljanskih simfoničnih orkestrov. V bogoslužju, katerega sestavni del je bila omenjena (peta) Ipavčeva maša, pa so sodelovali še pritrkovalci z Brezij. Po maši (vodil jo je nadškof in metropolit slovenski dr. F. Rode), pa se je glasbeni del letošnjih brezjanskih slovesnosti nadaljeval s procesijo in petimi litanijami Matere Božje in Marijinih pesmi. Za tem pa sta na brezjanskem koru nastopili s priložnostim koncertom še pevska solistka Barbara Vodnik in organistka Angela Tomanič. • F. K. "To je res najlepše praznovanje. Še posebej, ker ta jubilej sama nisem mislila kdove kako praznovati, zato je bilo presenečenje toliko večje. Vodstvo Mestnega gledališča ljubljanskega, kjer sem nastopala v Treh visokih ženskah, mi je namreč pripravilo res prisrčno slovesnost kar po predstavi. Ko mi je direktor Zvone Šedl-bauer izročal rože, je občinstvo vstalo in me počastilo s toplim aplavzom. Vse skupaj mi bo ostalo v spominu kot velika pozornost, ki je meni in vsem, ki so bili tam v gledališču, požlahtnila večer. To sem seveda dodala spominu ob svojem slovesu ob upokojitvi v ljubljanski Drami, kjer so mi pripravili podobno prisrčno slovesnost." Med prvimi poklicnimi koraki na odru in zdajšnjimi nastopi je pet desetletij. Kakšna je razlika med začetnico in igralko vaše veličine, kaj zdaj prinašate na oder? "Lepo vprašanje. Sebe prinesem, sebe z vsem odprtim srcem. Skušam biti do kraja odkrita in odprta do kolegov, do prostora. Prej morda manj, toda zdaj v mojih letih se zavedam, koliko je treba moči, če hočeš dobro opraviti delo: stara resnica je, da je sicer talent že nekaj, toda brez dodanega dela ni mogoče rasti, napredovati. Zdaj si včasih že lahko priznam tudi utrujenost, sedemdeset let je že za mano, toda na oder še vedno lahko stopim polna energije, prepričana, da ni ničesar, kar ne bi zmogla narediti. Ne vem, od kod ti občutki, najbrž pa zato, ker imam gledališče in svoj poklic tako neizmerno rada. Seveda se spominjam svojega začetka na odrskih deskah, še kot študentka in tudi kasneje kot poklicna igralka na odru mariborske Drame. Najbrž sem že velikokrat povedala, kako mi je v na prvem poklicnem nastopu tolklo srce, ko sem v predstavi Hlapca Jerneja nesla skledo žgancev na mizo. Ta prva vloga je bila seveda Še brez teksta, toda za začetnika je tudi tak nastop velik dogodek. Vse drugo pa je prišlo kasneje." Povzpeli ste se med igralke z najvišjimi dosežki v slovenskem gledališču, dobili ste vsa igralska priznanja, ki pri na* obstajajo, vključno z Borštnikovim prstanom. Pomemben del svojega igralskega življe0' t'a ste poleg Maribora >n j ubijane pustili tudi v SI"' venskem stalnem gledališču v Trstu. Česa se najbolj sporni"' jate iz tiste obdobja? "Spomin na stike s tamkajšnjim gledališkim občinstvom, ki petindvajset let po« italijanskim fašizmom ni smel° javno govoriti slovensko, p0" tem pa so z odra slišali jasno* gledališko govorjeno slovenščino, seveda ne zbledi ka' tako. Poslanstvo svojega pok' lica najbrž nisem nikoli prej i" tudi ne pozneje tako močfl0 občutila kot prav med prl' morskimi ljudmi, željnimi slovenske besede bolj kot česa drugega." Najbrž že veste, kaj boste * novi gledališki sezoni se delanj videvali vas bomo v dve" predstavah v Prešernove* gledališču. So vas povabili h kakšni predstavi? "Povsem možno je, da b0"? igrala še v Koreodrami, čes bo le časovno vse skupaj u)e z načrtovanimi gostovanji Pfe' dstave Treh visokih žensk v Trstu, Novi Gorici in morda sj* kje. Drugi dogovori o nastop'" pa še niso zaključeni, zato 0 tem raje ne govorim." Ste si kdaj v svoji želeli kakšno vlogo, pa m priložnosti, morda vse doslej' "Nisem imela kakšnih P° sebnih želja. Morda tudi za10' ker sem vseskozi zelo veli'' igrala, nikoli pač nisem sanja' o kakšni določeni vlogi. ™ dališče mi je bilo pravzap1* naklonjeno, veliko sem \Sf0. in to zelo raznovrstne vlo&j Morda pa le imam željo: pf mnogimi leti sem razmero"! mlada igrala v Beckettovih y' srečnih dnevih. Zdaj bi ^ vlogo igrala spet, zdaj is\, modrosti ki jo lahko dodajo» leta, a z nič manj optimizma' upornosti kot prvikrat. Oy nem bi se malce bala, saj j°\ vloga strašno dolg monow pa ne vem, če bi zmogla." • Lea Mencingcr Dvesto koncertov za sarajevsko bolnišnic^ POGORELIĆEV DOBRODELNI KONCERT Ljubljana - Slavni pianist Ivo Pogorelič se je kot ambasfl? dobre volje pri Unescu obvezal, da bo s humanitarni"1' koncerti zbral sto milijonov dolarjev za gradnjo nove bolnišnice za matere in otroke v Sarajevu. V ljubljanski Cankarjevem domu bo koncert 30. novembra \e\o&y Prvi od načrtovanih dvesto koncertov je bil letošnje po^u Sarajevu, dva sta bila v Carigradu, zadnji pa v švicarskem Bay> V Švici deluje tudi pred dvema letoma ustanovljena fon£,ajjti za zbiranje denarja za Sarajevo. Bolnišnico naj bi začeli gf^set ko bi se iz dobrodelnih koncertov v skladu nabralo tride milijonov dolarjev. ,0. Pri organiziranju tega dobrodelnega koncerta bodo ?° ,jfi vali številni donatorji ali sponzorji, ki bodo kupili vstopni^ vstopnice za podarjenih tisoč dolarjev. Seveda pa . tv" vstopnice tudi v prosti prodaji, saj se najbrž glasbeno obi^ p ne bo moglo upreti srečanju s slavnim pianistom, ki D° ljubljanski koncert pripravil poseben glasbeni program. ^\ V organizacijski odbor za pripravo koncerta so po zg'e ^ drugih državah pritegnili tudi vrsto uglednih osebnosti: t<^ Janez Podobnik,_predsednik državnega zbora, odpravnik F^^t. veleposlaništva Bosne in Hercegovine v Ljubljani Šeta jjf ^ Mitja Rotovnik, direktor Cankarjevega doma in *° Rozman. FHIMi PRILOGA GORENJSKEGA GLASA OB OBČINSKEM PRAZNIKU Anton Kokalj, župan občine Vodice Občina je osnova za uresničevanje želja Problem pa je nedorečena zakonodaja. Zatečeno stanje na področju komunalne infrastrukture pa nas postavlja za sosednje občine, smo pa v zadnjih treh letih naredili več kot sta prej država in občina v desetih. Vodice, 9. septembra - V občini Vodice letos na dan, ko je bil objavljen statut novoustanovljene občine že drugič praznujejo občinski praznik. Prvič pa bodo °b letošnjem prazniku nocoj na slavnostni seji občinskega sveta podelili tudi občinska priznanja. Ob tej priložnostni smo zaprosili za pogovor v današnji praznični prilogi za občino vodice njenega župana Antona Kokalja. Kako ocenjujete dogajanja v občini od lanskega do letošnjega občinskega praznika? , "Bilo je živahno in razkopano. Spomnimo se samo, kakšne so bile Vodice, ?okler nismo uredili vso komunalno infrastrukturo pod cesto, ki vodi skozi Vodice. Živahno je bilo v občinskem Svetu pri odločanju o javnem zavodu osnovne šole Vodice. Nazadnje smo se občinska uprava in svetniki pogovarjali ob podpori dveh pravnikov, ki delata za nunistrstvo za šolstvo. Omenil pa bi še delitveno bilanco in status krajevnih skupnosti. Kar zadeva delitveno bilanco, srno se v Ljubljani domenili, da vsaka Župan Anton Kokalj: "Vzemimo svojo občino kot veliko možnost." Imeli bi lahko že sprejete vse najpomembnejše odloke. Sicer pa smo dokaj občina oceni, kaj ji pripada poleg tistega, uspešno reševali vzgojno varstvo (Skar-£ar že ima v občini. To pa so bili pogori ucna) TJtik) in jaslično varstvo v Zapogah *°nčani. Status starih krajevnih skupnost (varstvena družina Pipan). V treh letih Pa se je odslikaval s shodom v Utiku in zmišljevanji o lokalni samoupravi v državnih institucijah." Kateri so najpomembnejši uspehi v občini v vašem dosedanjem mandatu? smo namenili več denarja za investicijsko vzdrževanje osnovne šole, kot sta ga prej občina in država namenili v desetin letih. Komunalna investicija v Vodicah pomeni tudi osnovo za izgradnjo kanalizacije. Mislim, daje kar precejšen uspeh, da Zamenjali smo vodovodne instalacije, !LobT.na.12 mč sPlon zabela delovati in pred dnevi pa končali asfaltiranje cest v stoletne sanje svojih prednikov. občini. Imamo možnosti, da bomo imeli • A. Žalar zbor, precej pa je bilo narejenega tudi na ohranjanju kulturne dediščine, predvsem z obnovo sakralnih objektov. S projektom Alpskih cest, za katerega smo se v občini odločili, smo posegli tudi na turistično področje, kjer imamo v občini tudi dobre možnosti v prihodnje." Kaj pa problemi? Katere bi še posebej izpostavili? "Nedorečena državna zakonodaja je prvi ključni problem. Zatečeno stanje na področju komunalne infrastrukture pa nas za nekaj let postavlja za položaj, kakršnega imajo danes v sosednjih občinah. To sta glavna dva problema, ki odsevata navzven." In načrti. Kakmo bi razvrstili jutrišnje glavne naloge v občini? "Čaka nas sprejem osnovnih odlokov in s tem vzpostavitev reda v občini. Ob urejanju prostora moramo pridobiti dobre programe za razvoj na področju družbenih dejavnosti. V mislih imam prostore za varstvo, vzgojo. Pospešeno urejanje in reševnaje komunalnih problemov z investicijami. Tu nas čakajo veliki zalogaji, kjer bomo seveda delali v skladu z možnostmi, hkrati pa pričakujem, da bodo občani z voljo in podporo, kakršna se je odrazila prav pri sedanjih asfaltiranjih, sodelovali tudi v prihodnje." Kakšno je vaše sporočilo ob občinskem prazniku? "Vzemimo svojo občino kot veliko možnost, da v svoji državi uresničimo opravljati najnujnejše naloge. Čeprav nimamo niti svojih prostorov, niti premoženja oziroma je v lasti krajevnih "Kupnosti ali pa še stvar delitvene ',ance. smo kljub neurejeni zakonodaji p ržali. Delamo za občino in za občane, prepričan sem, da bi bil center Vodic s ( ^ntralno stavbo in okolico veliko bolje društvom „.^len, če ne bi bilo nekaterih poznanih D0> vsaj rezervno pitno vodo doma. Zaživelo je zelo tudi kulturno življenje v obnovljeni dvorani s Prosvetnim in god- ovir in ~*~x~ —T-----"f""—"v uu- Nanovo je bil ln težav oziroma kresanja mnenj. ustanovljen pevski Ob prazniku občine Vodice želiva vsem občankam in občanom prijetno praznovanje in vabiva na prireditve. Župan občine Vodice Anton Kokalj Predsednik občinskega sveta Alojz Kosec OBČINA VODICE Priznanja ob občinskem prazniku Drevi ob 19. uri bodo na slavnostni seji ob drugem praznovanju občinskega praznika prvič podelili tudi priznanja občine in župana. PLAKETO OBČINE VODICE bo dobila ženska desetina Prostovoljnega gasilskega društva Sinkov Turn za doseženo tretje mesto na gasilski olimpiadi na Danskem. PRIZNANJE ČASTNEGA OBČANA OBČINE VODICE DOBITA: Mija Borčnik za doseženo tretje mesto na svetovnem prvenstvu v balinanju na Finskem in Dragan Grujičič, dr. med. za prizadevnost pri izboljšanju zdravstvenih storitev za občane Vodic. PRIZNANJE ŽUPANA DOBIJO: Vaščani Polja za skrb pri ohranjanju kulturne dediščine in zgledno ureditev vaškega središča, župnik Franc Mervar, za skrb za kulturno in duhovno blaginjo vodiških župljanov, župnik Mihael Žnidar za skrb pri obnovi farne cerkve in župnišča v Zapogah, Janez Tavčar za ohranitev prvobitve kulturno-zgodo-vinske podobe Tavčarjeve domačije in Godbeno društvo Vodice za pripravljenost za sodelovanje na vseh občinskih prireditvah ter za uspešno promocijo občine Vodice. Praznik Za občinski prazink so si v občini Vodice izbrali 9. september, ko je bil objavljen statut nove občine Vodice. Letos tako občani Vodic praznujejo že drugič. Praznovanje s prireditvami se je začelo ze konec avgusta, osrednje prireditve bodo ta teden, praznovanje pa bodo sklenili konec meseca. Torek, 9. septemba Ob 19. uri bo v dvorani v Vodicah slavnostna seja občinskega sveta s podelitvijo priznanj, koncert Kamniških kolednikov, odprtje razstave izdelkov iz krajev, včlanjenih v Alpske ceste. Petek, 12. septembra Ob 19. uri uprizoritev komedije Učenjak v izvedbi KUD Moravče v dvorani v Utiku. Sobota, 13. septembra Ob 9. uri odprtje prodajno promocijskega sejma pridelkov in izdelkov domače obrti in podjetništva na Kopitarjevem trgu. Ob 9. uri šahovski in teniški turnir v klubu Kubu Ob 10. uri lutkovna igrica za otroke Zgodba o pingu v izvedbi lutkovnega gledališča I. Pengov Ljubljana v dvorani v Vodicah. Ob 11. uri delavnice za otroke v dvorani v Vodicah in na Kopitarjevem trgu. Ob 11. uri odprtje razstave fotografij prispelih na natečaj in starih umetniških fotografij Stanka Koclja v knjižnici v Vodicah. Ob 13. uri Kronometer gorskih kolesarjev na Rašico, start pri koči SK Strahovica. Ob 14. uri združeno tekmovanje gasilcev GZ Medvode in GZ Vodice pred osnovno šolo Vodice. Ob 17.30 parada gasilcev, godbe in mažoretk od OŠ Vodice do Kopitarjevega trga. Ob 18. uri podelitev gasilskih in športnih priznanj ter Sokalov in tekmovanje v sestavljanju lojtrskega voza na Kopitarjevem trgu. Ob 19. uri veselica s plesom in narodnozabavnim ansamblom Ravbarji. Petek, 19. septembra Ob 10. uri seminar za učitelje in profesorje slovenskega jezika v okviru Kopitarjevega študijskega dneva v OS Vodice. Tema: Prenova pouka slovenskega jezika s poudarkom na obravnavi neumetnostnih besedil. Ob 16.30 zaključek prireditve s podelitvijo Kopitarjevih priznanj v dvorani v Vodicah. Ob 17. uri lutkovna predstava za odrasle: Zgodbe s panjskih končnic v izvedbi Lutkovnega gledališča J. Pengov iz Ljubljane v dvorani v Vodicah. Sobota 20. septembra Družabne igre med vasmi občine Vodice na teniškem igrišču kluba Kubu. Petek, 26. septembra Ob 16. uri zbor vseh pripadnikov Civilne zaščite in gasilskih društev občine Vodice pred OŠ Vodice. Ob 17.30 reševalna vaja pri OS Vodice - reševanje otrok, odkrivanje nevarnih snovi, akcija reševalnih psov. Nedelja, 28. septembra Ob 17. uri spominska svečanost ob 100-letnici prenosa posmrtnih ostankov Jerneja Kopitarja z Dunaja v Ljubljano. VSE ZA VAS IN ZA TOPLINO VAŠEGA DOMA se priporoča KGM • Kalan, d.o.o., Zapoge 3d, Vodice PONUDBA PREMOG (ekološki) - BRIKETI - PREMOG pakiran v vreče (30 kg) DRVA, ŽAMANJE in KURILNO OLJE Tel.: 061-823-609 Ob 2. občinskem prazniku čestitamo vsem občankam in občanom. VODICE PRAZNUJEJO MIZARSTVO IN BRUSILNICA STARE JANEZ, s.p. Izdelovanje harmonika vrat in brušenje mizarskega orodja Kamniška cesta 2 1217 Vodice nad Ljubljano tel.: ©61/824-40© Aleksandra Velkovrh Podjetje za proizvodnjo in trgovino IVO & JANEZ JEŽ Selo 8, 1217 Vodice, Slovenija tel.:+386 61 823 455, fax:+386 61 823 288 Čestitamo vsem občanom za občinski praznik! PEČARSTVO IZDELAVA PEČMC ZA KMEČKE PEČI iN KAMINE STANISLAV FUJAN POLJE 3 1217 VODICE ICL061823 149 fax:061824526 SPE-NKO %Jr 1 omm mw\mam\0 Na Dote 26 tet.:+386 61 823875 1217Vodice pri Ljubljani (ax:+386 61 823 8661 o^a^ pmvj o \TP(IDILaD Zapoge 40, 1217 Vodice Slovenija tel.: 061/823 585, 824 096, fax: 061/824 158 naslov za nakup premoga in drv V zalogi: - Velenjski lignit ^9 - Češki premog žsJ - Premog pakiran v vreče - Lesni briketi - Bukova drva UGODNE CENE. HITRA DOSTAVA, PLAČILO NA VEČ ČEKOV OOLEM podjetje za marketing, proizvodnjo in trgovino, d.o.o. Bukovica 17 b TRGOVINA NA DEBELO 1217 Vodice pri Ljubljani ZZAŠČITN0 0PREMOy TKANINAMI, telefon: 061 823 032 PLETENINAMI teleta* 061 823 220 IN MAJICAMI TSHIRT PREVOZNIŠTVO VULKANIZACIJA SERVIS TRGOVINA KAMNIŠKA CESTA 65 1217 VODICE, SLOVENIJA tel. 061/823-533 fax. 823-533 Nudimo vam storitve pri nakupu, menjavi in popravilih gum, ter tehnični oskrbi vašega avtomobila. V trgovini vam ponujamo gume, olja, filtre, avtokozmetiko, žarnice in ostalo tehnično blago za popolno oskrbo vašega avtomobila! POSEBNA PREDZIMSKA PONUDBA - ZIMSKE PNEVMATIKE Z ODLOGOM PLAČILA DO DECEMBRA V cesti je osnova za naprej Že idejni projekti naj bi pokazali, kako se bomo v prihodnje lotili gradnje kanalizacije: z več čistilnimi napravami ali z izgradnjo kanala do skupne čistilne naprave. Vodice, 9. septembra -Aleksandra Velkovrh je v občinski upravi poldrugo leto svetovalka za področje komunalnega in stanovanjskega gospodarstva ter okolja. Po ureditvi ceste skozi Vodice ter več kot deset cestnih odsekov v občini, ostaja za naprej glavna naloga izgradnja fekalne in meteorne kanalizacije. Kako se bodo naloge lotili, bodo pokazali projekti. Do praznika so v občini s soudeležbo občanov uredili več kot deset krajših in daljših cestnih odsekov. Velik zalogaj pa je bila pred tem ureditev kilometer dolgega cestnega odseka regionalne ceste skozi Vodice. "Naš del je bil usmerjen predvsem v komunalno infrastrukturo oziroma v osno- vo za nadaljnje urejanje kana-lizacije. Projekti bodo pokazali, ali se bomo odločili za več čistilnih naprav ali za kanal do,centralne čistilne Poleg kilometer dogega odseka ceste skozi Vodice s komunalno infrastrukturo smo do praznika s soudeležbo občanov uredili tudi več kot deset lokalnih cestnih odsekov. Aleksandra Velkovrh Prenovljeno igrišče pri Osnovni šoli v Vodicah: na otvoritveni tekmi so v soboto zvečer "Prosvetarji" premagali župane s6: S. naprave. Pod obnovljeno cesto smo vgradili oba kanalizacijska voda. Zamenjali smo 700 metrov vodovoda od Vodic do farme Agroemone. Lju-dje so govorili, da skrbimo za vodo za krave. Resnica pa je, da smo obnovili centralni vod, saj bi ob kakršnikoli okvari na tem delu bilo 16 vasi v občini brez vode. Skrb za vodo pa se kaže tudi v raziskavah lastnih virov. Rezultati kažejo, da imamo na našem območju tudi rezervno vodo." Aleksandra Velkovrh je z delom zadovoljna. Seveda je vedno tako, da bi lahko naredili več, če bi bilo... Največkrat seveda gre za denar. Vendar pa so pri urejanju prostora poskr- beli za urejeno igrišče pri Šoli. za varnejšo pot šolarjev v šolo so namestili ovire pred šolo Vodicah in v Utiku. Denar pri pripravljajo za razsvetljavo v občini, namestili pa so tudi več kot 20 cestnih ogledal. "Kot rečeno, iščemo lastno vodo na vzhodnem delu ob* čine. Celotna občina je na tako imenovanem vodovarst* venem območju, zato skrbno pripravljamo program širitve naselij, obrti, podjetništva. Nadaljujejo se dela na študij' za avtodrom, v programu pa ima prednost tudi izgradnja bencinske črpalke. Prva befl' cinska črpalka v občini bo na izstopu z avtoceste za Vodice." • A. Žalar Alojz Kosec, predsednik občinskega sveta občine Vodice Lokalna samouprava državina deseta briga Če bi energijo, ki jo na primer izgubljamo za lokalno samoupravo, usmerili v razvoj občiM bi naredili se veliko več. Vodice, 9. septembra - Mor- li, čeprav smo poskušali. Ven-da tistega, kar je najbolj dar bi država lahko, kar pomembno, nismo še naredi- zadeva lokalno samoupravo, -d JegriŠe 28 1217 VODICE tel./fax: 061/824-377 mobitel: 0609/650-235 Iz nerjavečih materialov vam izdelamo: • opremo lokalov, objektov, stanovanj (ograje, podeste, stopnišča, vetrolove...) • rezervoarje in bojlerje iz našega programa ali po naročilu • opremo po naročilu veliko pripomogla. Res pa je, kar zadeva konkretno krajevne skupnosti, da smo tudi v občinskem svetu premalo prizadevni. Predsednik občinskega sveta Alojz Kosec ugotavlja, da ponekod v občinah nimajo tovrstnih problemov kot v vodiški, ko se, kadar je govora o krajevni samoupravi v občinskem svetu hitro zapnejo. Prepričan je, da se bo slej ko prej ta problem v občini razrešil. "V občini se nenazadnje že kaže drugačno razumevanje. Dokaz je na primer zadnja svečanost in urejanje v Polju. Da smo IMPORT II EXP0RT EMB d.o.o. - Inženiring za embalažo in tehniko pakiranja, TRGOVINA, IMPORT-EXPORT, ZASTOPSTVA IN SERVIS 1217 VODICE, Lebarška pot 19, p.p. 1, Slovenija Telefon: +386-61/824-144, telefax: +386-61/824-143 http: www.emb.si, e-mail: emb@eunet.st Cenjenim občankam in občanom želimo prijeten občinski praznik! Alojz Kosec, predsednik činskega sveta občine Vodic*' "Država je lokalno santo"' pravo spustila na "poden'- nekaj naredili, je potrdi'*' cesta skozi Vodice. Ima"? vrtec na Skaručni, šolo 1 igrišče v Vodicah. Občani * se vključili z lastnim prispe kom za asfaltiranje cest. ^ peh bo tudi v prihodnje *J odvisen predvsem od razu"1 ^ vanja in sodelovanja ljud* občini." • A. Žalar * NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! MOOS PIZZERIA KOSEZE 6 PRI VODICAH, TEL. 061/823-367 Odprto vsak dan od 9. do 22. ure nedelja in prazniki od 10. do 23. ure • PIZZE • OCVRTE JEDI • SOLATE Ob petkih in sobotah zvečer živa glasba - Posebna ponudba: pečen odojek s prilogo - pogostitve za zaključene družbe S TEM KUPONOM OB NAROČILU PIZZE BREZPLAČNO 2 dl PIVA MONTAŽA OGREVALNIH NAPRAV 1217 Vodice, Brniška c. 48 , tel., fax: 061/823 787 mobitel: 0609 650 958 Lojze Štebe, s.p. VODOVODNE INSTALACIJE Mija Borčnik, gasilke Sinkov Turn in dr. Dragan Grujičič Priznanje je prijetna spodbuda za naprej Tudi razumevanju v občini gre zahvala, da so letošnji dobitniki uspeli na športnem področju in da se je skrb za zdravje lahko izboljšala. Rodice, 9. septembra - Prvič bodo letos ob občinskem Pazniku podelili priznanja "»čine Vodice. Plaketo ob-£'ne bo dobila ženska gasilska desetina PGD Sinkov {"•"n, priznanje častnega ob-Ca"a pa balinarka Mija Borč-ll,*c in dr. Dragan Grujičič. Srebrna značka na olimpijadi , Članice B oziroma ženska .petina Prostovoljnega gasilskega društva Sinkov Turn Vilka Marenče, desetarka zenske gasilske ekipe ^ je z letošnje olimpiade na anskem vrnila z uvrstitvijo Ja tretje mesto. "Z malo več *reče pa bi bile lahko celo r^,e*" Je povedala desetarka M,ka Marenče. Tlj'^ačele smo v PGD Sinkov let/ • pred več kot dvajsetimi n.u n ^e ?Ted ,eti sm° dosegle "eKaj lepih uspehov na tek- movanjih po takratni Jugoslaviji. Lani pa smo postale državne prvakinje na tekmovanju v Celju. To pa je bila tudi vstopnica za olimpiado na Danskem. Za uspeh sta nedvomno zaslužna mentorja Lojze Hribar in Jože Lončar. Hvaležne smo tudi občini in seveda domačim. Zaradi treningov, ki so se začeli že novembra lani, je bilo tudi doma potrebno veliko razumevanje, saj smo vse žene in matere. Morda je zanimivo, da imamo vse 23 otrok. " Cilka je že od 21. leta gasilka. Pravi, da bo še naprej. Morda jim bo v na predtekmovanjih uspelo še enkrat, da se čez štiri leta ponovno uvrstijo na olimpiado. Ta bo takrat na Finskem. "Moz je balinal" Mija Borčnik iz Smučarskega društva Strahovica je na svetovnem prvenstvu v balinanju na Finskem dosegla tretje mesto. Začela je pred leti skupaj s še štirimi ženskami. "Zato, ker je bilo dolgčas samo gledati, kako možje balinajo," je povedala pred podelitvijo priznanja častnega občana občine Vodice. V Sloveniji je danes aktivnih v balinanju okrog sto žensk. Uspeh, ki ga je Mija dosegla na Finskem, je bil hkrati tudi predstavitev in preverjanje, kje so in do kod se lahko uvrstijo v bližnji prihodnosti. Mija je prepričana, da so sposobne v prihodnje tudi doseči drugo mesto, Italijank in Franco- Olga Stare Majhna občina, dela pa veliko PtZtbl1a deJavnost Je široko področje, kjer je bilo v občini v bilo >Sti marsikaJ zapostavljeno. V zadnjem obdobju je nt*jveč narejenega pri vzgoji in izobraževanju, še posebej prizadevni pa so člani Prosvetnega društva. hnUCe'i 9* seP*embra - Od dru|? ,et°s je svetovalka za Vodi dejavnosti v občini so W0,8a Stare. Pravi, da na v fe sicer majhna obči- ^ačel' Pa Je de,a ve,iko-vaj 1 So najprej na izobraže- Soli Pot,rocJu m sic" P" Tj..; Potem so uredili varstvo v ,k»> in na Skaručni, nasledn- ja Stare ji korak pa je bil na zdravstvenem področju. "Veliko dela nas še čaka. Mariskaj še ni tako, kot bi želeli, vendar pa je v primerjavi s stanjem v prejšnji občini, že precej drugače. Poleg vrtca na Skaručni, vzdrževalnih del v šoli ter v Utiku, se lahko pohvalimo s splošnim zdravnikom, pričakujemo pa tudi lekarno. Poleg vrtca na Skaručni imamo v Zapogah jasli. Sicer pa je za varstvo še vedno premalo prostora," ugotavlja Olga Stare. Živahno pa je tudi na društvenem področju. Delavno so še posebej v Društvu upokojencev in tudi v gasilskih društvih. Poleg godbe in tudi športnikov pa so najbolj prizadevni v Prosvetnem sdruštvu. Prevzeli so na primer tudi organizacijo prireditev minulo soboto, ko je župan odprl posodobljeno športno igrišče pri šoli v Vodicah. • A. Žalar pa sem odločen, da nadaljujem." "Pričakoval sem, da bom moral začeti znova. Vendar Mija Borčnik zinj, ki so trenutno v vrhu pa najbrž ne. "Sicer pa je balinanje šport, ki ga lahko gojiš ne glede na fizično sposobnost. Najpomembnejša pri tem športu je koncentracija, veliko pa je odvisno tudi od krogel. Ni čudno, da so Italijanke danes v svetovnem vrhu, saj so nenazadnje tudi italijanske krogle med najboljšimi." Mija namerava še naprej ostati med aktivnimi ženskimi balinarkami v Sloveniji, pozimi pa tudi rada smuča. Vodice so bile izziv Dr. Dragan Grujičič ima zdravstveno ambulanto v občini Vodice. Občino je "spoznaval" že pred začetkom oktobra lani. "Ko sem prišel, bi zaradi stanja, kakršno je bilo takrat, skoraj ušel. Zdaj Dr. Dragan Grujičič pa ie bilo vse precej hitro. Vodice so bile do takrtat nekkao pozuabljene. S pridobitvijo koncesije pa sem odločil, da tudi investiram v ureditev. Tako sem uredil čakalnico in ordinacijo, v kateri je tudi laboratorij in EKG. Zavestno sem se odločil za to dopolnitev oziroma za takšne storitve in investiral sem precej svojih prihrankov. Mislim, da sem se pravilno odločil. Občani Vodic so pridni, skromni in prizadevni. Kaže, da so ambulanto že "sprejeli" nekkao za svojo. Oktobra lani sem imel okrog tisoč pacientov, zdaj pa jih je v kartoteki že okrog 1800." A. Žalar V soboto dopoldne je bilo mladinsko tekmovanje Gasilske zveze Vodice za pokal Matevža Mačeta. Nastopilo je 14 ekip izpetih društev (brez PGD Vodice). Najboljši so bili: Sinkov Turn (mladinke), Bukovica-Utik (mladinci), Sinkov Turn (pionirke), Bukovica - Utik (pionirji). Ob šoli 3, Vodice Obiščite nas v zimskem vrtu, kjer vas postrežemo z vsemi vrstami pijač, sendviči po izbiri in se po želji posladkate s kupo sladoleda. tel. 061 823 935 odprto torek, sreda, četrtek in nedelja od 9. do 22. ure petek, sobota od 9. do 2. ure ponedeljek zaprto OKREPČEVALNICA Maptasuz Nudimo vam raznovrstno izbiro pijač, sendvičev ter sadne in sladoledne kupe ODPRTO od 7. do 22. ure, PONEDELJEK od 18. do 22. ure 1217 VODICE, BRNIŠKA C. 60 TEL.: 061/823-316 PEKARNA PREST JAGODIC s.p. DOMAČA OBRT Kamniška cesta 22 1217 Vodice nad Ljubljano tel.: 061/823-146 MCLOW & CO., d. o. o. ZASTOPANJE, GROSIRANJE TEKSTILNIH IZDELKOV IN POSLOVNIH DARIL JURE STARE KAMNIŠKA CESTA 58 1217 VODICE NAD LJUBLJANO *tel.: 061/824-264 mobitel: 0609 624-816 fax: 061/824-264 60 LET TRADICIJE KLJUČAVNIČARSTVO POTOČNIK MARIJA, s.p. Koseze 18 1217 Vodice nad Ljubljano Tel.: 061/823-346 Izdelovanje vzidljivih štedilnikov na trda goriva, vrat in vezi za krušne peči po naročilu! BREDA BOHINC TRGOVINA NA PR0&N0 ZAP00E14.1217 V0PICE TEL: 061/834-099 0PPRT0: 9. - IZ. in 14. -18. ure S0&0TA: 9. -12. IN 14. -17. ure (Dbčcmkam Ui občanom čestitamo _ga občinski ptiafinik ZIDARSTVO IN FASADERSTVO JERINC FRANC, S.p. Vodiška cesta 34 1217 Vodice nad Ljubljano tel. 061/824-196 GSM: 041/66-46-96 Z Nami Imate V Rokah Najboljše Karte Geoservis d. o.o. - Servis in proda/a geodetskih inštrumentov in pribora fotlomi prostor tnttrmt stdtt ptdjtljt: šaranovičeva 12 w#w.geoserrB s/ Skamčna 50 1000 Ljubljana 1217 Vodice M i !ax (0611302 736. »-/»«». M. ifat (06H Si'3802 (061} 1327121 int 220 Qm.sfiw.o euntt si Za pokal Bohinjske Bistrice Bohinjska Bistrica, 9. septembra - V nedeljo je PGD Bohinjska Bistrica pripravilo 4. gasilsko tekmovanje za pokal PGD Bohinjske Bistrice. Pomerilo se je 30 ekip. Pri članih je zmagala ekipa PGD Kamence, pri članicah pa ekipa iz PGD Loka pri Mengšu. Pri veteranih so zmagali in osvojili pokal veterani iz PGD Sinkov Turn, med veterankami pa ekipa PGD iz Mengša. Najstarejši med veterani je bil Janez Sršen iz Šinkovega Turna, najstarejša med veterankami pa Boža Ules iz Mengša. • A. Z. Semanji dan v Besnici Besnica, 9. septembra - Turistično društvo Besnica je v nedeljo pri farni cerkvi sv. Egidija v Zgornji Besnici že šestič pripravilo kulturno prireditev ob semanjem dnevu. Nastopili so godbeniki iz Železnikov, lovci LD Jošt, Moški pevski zbor Besnica in Folklorna skupina KUD Mali vrh Nemilje-Podblica, Miha Dovžan in Jožica Kališnik ter harmonikarja Matjaž Kokalj in Dejan Raj. Farni mešani pevski zbor, ki ga sicer vodi Janez Fabijan, pa je tokrat na besedilo in glasbo prof. Matevža Fabijana prvič zapel pesem Slava zvonovom. Prof. Matevž Fabijan, ki je v nedeljo tudi vodil 37-članski zbor, je pesem napisal v počastitev posvetitve novih zvonov v farni cerkvi aprila letos. • A. Ž. Policisti na kolesih, v čolnih in tekaških copatih Nova streha in fasada zvonika Bohinjska Bela, 8. septembra - Zvonik cerkve Svete Marjete Antiohijske že nekaj čas obdaja zidarski oder. Razlog za to so obnovitvena dela, saj je bila streha krita s škriljem že dodobra dotrajana, prav tako pa je zob časa svoje sledi začel puščati tudi na fasadi. Sedanji škrilj bo na strehi zaradi finančnih razlogov zamenjala bakrena pločevina, za zamenjavo je pozitivno mnenje izdal tudi Zavod za spomeniško varstvo. Streha že dobiva svojo novo podobo, izvajalca pa sta predračunsko vrednost del ocenila med tremi in štirimi milijoni tolarjev. Del potrebnih srtedstev bodo v župniji zagotovili s pomočjo prihrankov, pomoč je obljubil tudi blejski župan ing. Vinko Gole, s prošnjo po pomoči pa se bodo obrnili tudi na Ministrstvo za kulturo in morebitne dobrotnike in sponzorje. Dela na zvoniku bodo končana še predvidoma letos, radovljiška upravna enota pa je župnijskemu uradu izdala tudi dovoljenje za obnove fasade cerkvene ladje, vendar pa bo na začetek teh del treba še nekoliko počakati. • U.S. Preizkus mišic, vzdržljivosti in živcev Pred štirimi leti se je Mitju Brajniku porodila ideja o vzdržljivostnem preskusu policistov. Leto kasneje se je zgodilo prvo tekmovanje, letos že četrto, pa vendar prvo posvečeno spominu idejnega očeta tekmovanja Bled, Bohinj, 5. in 6. septembra • Letošnje tekmovanje policistov v veščinah, ki jih potrebujejo pri opravljanju svojega vsakdanjega dela, je bilo ze četrto zapored. Pohod razuma, volje in moči je častni predsednik organizacijskega odbora Milan Kučav v preteklosti poimenoval kar Brajnikov maraton smrti. Oznaka je, glede na obseg preizkušenj pravzaprav zelo ustrezna - dolge tekaške, kolesarske in pohodniške m nenazadnje veslaške preizkušnje, pa za strokovno dopolnitev sestavljanje avtomatske puške in streljanje z njo ter met bombe - skratka pestro, bogato in dokaj izčrpljujoče. Tradicionalno se Brajnikov memorial dogaja v.okolici Bleda in Bohinja. Točna trasa vse do začetka tekmovanja ostaja skrivnost, saj organizatorji tako skušajo zmanjšati možnost vpliva prednosti domačega terena. Letošnjo traso je še zadnjič začrtal pokojni Mitja Brajnik, tudi letošnja trasa pa je poskrbela, da je bilo tekmovanje najtežavnejši psihofizični preskus na slovenskih tleh. Tekmovanje se je začelo v petek zjutraj v Grajskem kopališču na Bledu. Štiričlanske ekipe so se vkrcale v turistične lesene čolne (s kakršnimi se po jezeru sicer prevažajo turisti), ter odveslale proti prvemu cilju - Blejskemu otoku. Na njem so se na različnih lokacijah skrivale zastavice posameznih ekip. Šele, ko so našli zastavico, so lahko nadaljevali pot proti Mlinemu. Po izkrcanju so policisti v teku pot nadaljevali proti strelišču na Mačkovcu, kjer je bil cilj prve etape. Tam so se pomerili v sestavljanju avtomatske puške, streljanju z njo, poleg tega pa so policisti morali teči še z neprebojnimi jopiči ter v skoku v daljino z mesta. Sledila je druga etapa, kolesarjenje do Vintgarja z nahrbtnikom. Vanj je sodila obvezna oprema za taborjenje - od plinskega gorilnika, rezervnega perila do vžigalic, pa še kaj bi se našlo. Tekmovalna trasa pa je bila vse prej kot enostavna, tekmovalci so morali obiti kar nekaj ovinkov - obiskali so denimo vas Selo, pa.Sveto Katarino, kjer je bila kontrolna točka, spustili pa so se do Vintgarja (in ga razumljivo morali pre-pešačiti), in nazadnje močno pritiskali na pedale vse do vrha zatrniških strmin. Kolesa so zamenjali za gojzarje, cilj etape pa je bil zarisan na Rudnem polju. Tretja etapa se je pričela tam, kjer se je končala druga, tekmovalci pa so namesto ogrevanja odgovarjali na vprašanja o Zakomu o Triglavskem narodnem parku. Bolj gozdarska disciplina je bilo lepšanje' hlodov, a so se policisti v njej dobro znašli, sledil pa je ponovno čisto pravi pohod. Do večera so za sabo pustili še kar nekaj kilometrov, zaključek prvega zne pa je bila postavitev tabora in predpisan spanec ob deveti uri zvečer.V soboto so seveda vstali zarana, v planinski opremi prehodili kar lep del Bohinja ter s kanuji preveslali jezero. Sestop oziroma dostop do kopnega je bil vse prej kot enostaven - en tekmovalec je moral po vrvi splezati na most, druga dva sta spravila čoln iz jezera, nato pa so skupaj prebredli reko. In sedli na kolesa, ter se po magistralki odpravili proti Bohinjski Beli. Na Uplaniškem mostu na Beli je bil start predzadnje etape, z mostu so se po vrvi vkrcali v rafte ter se po divji reki spustili do Ribna, tekmovanje pa je pred Hotelom Ribno zaključil še met bombe. Kranjski policaji so v raft lezli kar po vrvi preko ograje mosta. Kranjska prometna nekoliko drugače -na kolesih, brez uniform in z nahrbtniki - njihova uvrstitev: 4. mesto. Na letošnje tekmovanje se je prijavilo dvanajst ekip, vendar je postojnska ekipa v zadnjem trenutku odpovedala svoj nastop. Poleg gorenjskih ekip (PP Jesenice, PP Tržič, PP Kranj, PP Radovljica, PP Kranjska Gora, PPP Kranj, OP Karavanke ter LPP Brnik) so se Brajni-kovega memoriala udeležili še novogor-iški, slovenjegraški in ljubljanski policisti. Vseh 44 tekmovalcev je bilo na napore dobro pripravljeno, v dveh dneh so se primerile le tri poškodbe - zvin gležnja, poškodba kolena, ter izčrpanost zaradi bolezni. Najbolje se je odrezala ekipa Uprave za notranje zadeve iz Nove Gorice, druga je bila ekipa radovljiške policijske postaje, tretja pa je bila ekipa kranjske policijske postaje. Brajnikov memorial je bil tokrat zadnjič v jesenskem času. Prihodnje leto ga bodo pripravili konec pomladi okrog 10. junija, v spomin na nesrečo na, Okrešlju, v katerije življenje izgubil tudi Mitja Brajnik. Prizorišče ostaja isto, trasa tekmovanja pa bo doživela nekaj sprememb. Ampak kljub temu težavnost preskusa ne bo nič manjša, kvečjerfl večja. Preizkusni kamni Brajnikovega memoriala so izbrani tako, da policisti uporabijo prav vse svoje psihične in fizične zmogljivosti, kar jim pomaga bolje opravljati njihovo vsakdanje delo. Odziv je vsako leto približno enak, organizatorji pa bodo preko mednarodnega združanja policistov na Brajnikov memorial v prihodnje povabili tudi svoje kolege iz tujine. • U. Spehar Trije možje gredo na izlet Tržič, 5. septembra - Že v prejšnji številki smo pisali o izletu treh znanih mož na Dobrčo. Predsednik državnega sveta Ivan Kristan ter svetnik Polde Bibič sta že pred časom na izlet na Dobrčo povabila ameriškega veleposlanika v Sloveniji Victorja Jackovicha. Po nekajkratni preložitvi so minuli petek vendarle uspeli uskladiti termine. Ujeli smo jih zadnji trenutek pred odhodom. Njihov cilj je bila planšarija na Lešanski planini, kjer je veleposlanik Jackovich prvič poskusil znani tržiški masov-nek. Po vrnitvi v dolino, so se odpravili v Begunje, kjer so si ogledali spomenik talcem in nekdanje nemške zapore, v Radovljici pa so jih pričakovali v čebelarskem muzeju, izlet pa so zaključili pri Lectarju na kosilu. Kot nam je povedal Ivan Kristan, je ta in podobni izleti dokaz dobrih odnosov z ambasadorjem in državo, ki jo predstavlja pri nas, z njimi pa skušajo veleposlaniku Jackovichu olajšati in olepšati bivanje pri nas. In, kot pravi sam, vsakemu takemu povabilu se vedno rad odzove, saj je, kot pravi, Slovenija izredno lepa, zato je potrebno izkoristiti vsako priložnost, ki omogoči spoznavanje njenih lepot. Letos zaradi še ni bil na pravih počitnicah, seveda če izvzamemo nekaj prostih koncev tedna ob morju, vendar pa je v isti sapi dejal, da so zanj posebne vrste počitnice vsak dan, ki ga prebije pri nas. U.Š. Predsednik sprejel najboljše maturante Sobota, 6. septembra - S sobotno podelitvijo spričeval najboljšim lanskim maturantom v ljubljanskih Križankah, se j6 povsem dokončno končalo lansko šolsko leto. Najbolj^ maturante je v soboto popoldne na gradu Brdu najprej sprep predsednik Milan Kučan, ki je v svojem nagovoru poudaril, J bolj znan kot vrhunski alpinist, alpinistični smučar, gorski reševalec, 'etalec z zmajem in jadralnim padalom Modna jesensko-zimska obutev Peko je bila zaenkrat le na ogled in nasploh srčen mož. Zmagovalcu je stisnil roko tudi drugouvrščeni v glasovanju, župan Rupar. Hvaležni razstavljal ceni in obiskovalcem Organizatorji so s 30 priznanji nagradili tudi dolgoletne sodelavce prireditve. Pol teh priznanj so v nedeljo dopoldan izročili večkratnim razstavljalcem. Med njimi sta na vseh dosedanjih sejmih ponujala svoje izdelke le tržiška tovarna obutve Peko in čevljarska družina Markič iz Bistrice pri Tržiču. Na vseh dosedanjih prireditvah so našteli že več kot 1.100.000 obiskovalcev. Za 30 srečnežev, ki so prvi presegli stojnicah ni manjkalo čevljev po ugodnih cenah. Qfski delavnici so delali le Kozma Zibler, Maks IsteniČ in Boris Toplak. okroglo številko, so pripravili posebno presenečenje. Med tistimi, ki so dobili razne praktične nagrade, je bila tudi Helena Japelj iz Brezovice pri Ljubljani. Deseti obisk tržiškega sejma ji bo zato ostal v posebno lepem spominu. Pozorno potezo organizatorjev so pohvalili tudi trije člani družine Bezeljak iz Divače; ker na Primorskem ni take prireditve, so se za obisk Šuštarske nedelje odločili že štirikrat. "Lani nismo imeli sreče, ker se nam je pred odhodom od doma pokvaril avto. Zato smo letos prvič v Tržiču. Pravkar smo prišli in hoteli po nakupih, tudi po kakšne čevlje. Pa so nam izročili ovojnico s številko 1.100.030 in nas povabili na oder, kjer so nas pošteno presenetili z bogatimi darili," so povedali člani družine Žagar iz Ljubljane, oče Damjan, mama Iris, hčerka Karmen in sin Gašper. Domov so odšli s sliko Tržiča, čevlji in drugimi praktičnimi darili, torto v obliki Slovenije, darilo tržiškega radia in slaščičarjev iz Bistrice, pa so pokusili že v Tržiču. Pravih čevljarjev je vse manj Med ogledom skoraj tristo stojnic v Tržiču in Bistrici je bilo moč našeti približno tretjino prodajnih mest, kjer so ponujali obutev in usnjene izdelke. Šuštarski sejem namreč že dolgo ni namenjen zgolj prodaji čevljev, po katerih Tržičani slovijo. Še največ obutve na enem mestu, ki pa ni bila namenjena prodaji, so prikazali na razstavi modne obutve Peko v paviljonu NOB. Pred stavbo so v čevljarski delavnici prikazovali, kako so nekdaj izdelovali čevlje. Letos so to počeli le še trije čevljarji, Maks Istenič in Boris Toplak iz Dupelj ter Kozma Zibler iz Snakovega pri Križah. Kot je povedal slednji, je tudi sam letos zadnjič v delavnici, saj bo kmalu dopolnil 70 let. Potem ko je leta 1987 po štirih desetletjih dela v Peku odšel v pokoj, še popravi kakšen par čevljev v domaČi delavnici. Žal pa je takih, ki bi znali narediti čevelj in to pokazati drugim, vse manj. V Tržiču sploh nimajo čevljarja, zato bodo tudi v "šuštarsko delavnico" kmalu lahko postavili le sliko. "Ker že dolgo živim v Kanadi, sem šele drugič na Šuštarski nedelji. Danes si le ogledujem novosti, pozdravljam znance in snemam zanimivosti s kamero, da si jih bodo lahko ogledali še drugi Slovenci v Torontu. Všeč mi je, da je Balos, kjer sem preživela mladost, postal z dvema mostovoma lepši. Pozitiven je ekonomski učinek sejma, saj Tržič obišče v teh dneh mogo ljudi, dobra pa je tudi organizacija številnih prireditev," je pohvalila Trži-čanka Marija Ahačič-Pollak, ki je odprla program letošnje Šuštarske nedelje z avgustovskim koncertom pevskega zbora Plamen iz Kanade. • Stojan Saje Triičanka in Triičan leta 1997 sta Metka Ivnik in Iztok Tomazin. Prvi častni člani TD Tržič Na petkovem občnem zboru Turističnega društva Tržič so ob jubilejni Šuštarski nedelji izbrali prvih pet častnih članov društva. Te časti so bili deležni Marta Ankele iz Podljubelja, Mirko Majer iz Tržiča, Jakob Štabuc iz Bistrice pri Tržiču, tržiški župan Pavel Rupar in župan pobratenega francoskega mesta Ste-Marie-aux-Mines Paul Bauman. Izbrali najlepšo obiskovalko Na sobotnem Šuštarske m žuru v hali Živila so izbrali tudi Miss Šuštarske nedelje. Za izbor seje prijavilo 28 obiskovalk, med katerimi je komisija imenovala 12 finalistk. Izmed njih je postala zmagovalka Marija Magdalena MIHOVEC iz Ljubljane. U tri točke za njo je bila Katja GABER iz Kovorja, ki so jo izbrali za prvo spremljevalko. Druga spremljevalka pa je postala Marija BAJT iz Tržiča. Izbrane lepotice so tudi nagradili. Finale miss Slovenije 97 za miss sveta 97 V Galeriji Arboretum, Volčji Potok, je bila novinarska konferenca, ki je bila pravzaprav predstavitev poteka akcije miss Slovenija 97, program nacionalnega finalnega izbora in sodelovanje predstavnice Slovenije na uradnem lepotnem tekmovanju za miss MVorld 97 na Sejšelih. Smo tik pred finalno prireditvijo miss Slovenije 97, tako da napetost in nestrpnost vse bolj naraščata. Finalni izbor bo 13. septembra v Cankarjevem domu v Ljubljani. Na polfinalnem tekmovanju, ki je bilo 16. avgusta v ATOMSKIH TOPLICAH je žirija Izbrala 12 finalistk. Te so: Suzana Toplak s Ptuja, ki je ekonomski tehnik, ima 19 let in je visoka je 169 cm, Lea Breznik doma iz Celja, sicer dijakinja, ima 17 let in je visoka 170 cm, Tina Orač iz Novega mesta, študentka stara 18 let in visoka 170 cm, Simona Kotnik, Zreče, po poklicu šivilja, 19 let, 171 cm, Betty Barbič iz Dravograda, trgovka, 19 let, 173 cm, Natalija Povhe, Trebnje, modna oblikovalka, 20 let, 176 cm, Maja Šimec, Črnomelj, dijakinja, 18 let, 174 cm, Darja Koren s Ptuja, dijakinja, 18 let, visoka 174 cm, Barbara Kriče j, Šmarje-SAP, dijakinja, 17 let, 174 cm, Tjaša Vidic, Zg. Gorje, študentka, 22 let, 173 cm, Bojana Komplet, Celje, študentka, 20 let, 173 cm, Lea Turk, Ljubljana, dijakinja, stara 17 let, 173 cm. Fotografi so se na novinarski konferenci srečali z vsemi predstavnicami in jih na podlagi posnetih fotografij ocenili po kriteriju točk. Po mnenju fotografa Primoža Štirna si prvo mesto za miss fotogeničnosti zasluži Lea Breznik - 5 točk, drugo mesto Darja Koren - 3 točke in tretje mesto Natalija Povhe - 1 točka. Vse kandidatke za miss pa so sicer neporočene državljanke Slovenije, brez otrok, visoke vsaj 165 cm in so letos 1. aprila dopolnile vsaj 17 let in niso starejše od 24 let. Darja Koren Natalija Povhe Celotno prireditev bo možno gledati na programu POP TV in bo trajalo dve uri. Poskrbljeno pa je sicer tudi za glasbeni program, ki obsega skupine - ČUKI, POVVER DANCE RS, ANJA RUPEL, BABILON, KINGSTON in BORIS NOV-KOVIČ. • Primož Kosec, foto: Primož Štirn SEJMI V KRANJU Začenja se sejemski teden v Kranju Dva sejma in dve razstavi Predsednik državnega zbora R Slovenije Janez Podobnik bo danes ob 10. uri odprl 7. strokovno specializirano razstavo Slovenski proizvod - Slovenska kakovost, 21. gorenjski obrtni sejem, 1. sejem Stanovanje in tradicionalno gobarsko razstavo. Kranj, 9. septembra - Z dvema razstavama, obema poznanima in tradicionalno zanimivima in tudi obiskanima ter z dvema sejmoma se danes v Kranju na razstavišču Gorenjkega sejma začenja strokovno specializirani sejemski teden. Specializirana razstava slovenski proizvod -Slovenska kakovost Letošnja že sedma po vrsti specializirana razstava Slovenski proizvod - Slovenska kakovost ostaja zvesta začrtani zamisli in tudi tradiciji zadnjih let. Anketa je pokazala, da raje segamo po izdelkih, ki imajo oznako SO, da je tako imenovana samokontrola proizvajalcev podobna samokontroli v državah, kjer imajo prav tako oznake za izdelke tako imenovanega nacionalnega ali državnega porekla. Proizvajalci, ki so si pridobili podelitev znaka slovenska kakovost SQ preprosto povedano ne tvegajo, da bi na izdelek prilepili oznako SQ, če sestavine izdelka slučajno ne ustrezajo sestavinam, za katere so dobili znak. Potrjen je tud namen akcije Slovenski proizvod - Slovenska kakovost, ki se je začela 1991. leta, da tujci, ki prihajajo k nam, povprašju-jejo po izdelkih slovenskega porekla. Raje segajo po njih, kot po sorodnih drugih, vendar uvoženih. Žal pa se vse bolj dogaja, da domača proizvodnja ne sledi željam in interesom. Akcija, kot ugotavljajo prireditelji, ima še vedno precej glasno in trdno politično podporo, vendar pa je vse bolj usidrana na tako imenovani uradniški ravni, za katero je značilen predvsem pester uvoz tujih izdelkov, spodbujanje domače proizvodnje, izdelkov, ohranjanja delovnih mest je sicer, zelo dopadljivo javno ugotavljanje in ponavljanje, vendar ne prinaša kaj prida več od besed. Priznanja za podaljšanje pravice uporabe znaka SQ in novih znakov SO bodo podeljena danes ob odprtju razstave, ki so jo prireditelji postavili v večnamensko oziroma prireditveno dvorano Gorenjskega sejma. 21. gorenjski obrtni sejem Obrtni sejem po vrstnem redu kaže na dolgoletno tradicijo, saj sega tja v sedemdeseta leta. To je bila na začetku eden najbolj zanimivih sejmov. Takrat so mu napovedovali per- €l€KTRO0KM VZDRŽEVANJE STROJEV IN NAPRAV 064 681 320 Mobitel:0609634 420 BOGDAN PRIMOŽIČ Trebijo 52 4224 Gorenja vas d. o.o. Cesta Staneta Žagarja 32 KRANJ tel. in fax: 326 464 TRGOVINA IN IZVEDBA VODOVODNIH IN OGREVALNIH SISTEMOV IN KERAMIKE * z vami od ideje do izvedbe Tnrorrrrtr^mnnr PISAVI NASLOV ZA NAKUP GRADRENF.CA MATERIALA G-K.AP1TELJI ! Nudimo vam širok asortiman gradbenega materiala za gradnjo in obnovo. NOVOSTI V PRODAJNEM PROGRAMU: * opečni streiniki C2tfiJ0fl 'keramične ploščice *$hvbno pohtiho *ialne in slenske obloge *lamelni parket UGODNI PLAČILNI POGOJI PRI PLAČILU S ČEKI E NA OBROKE IN KREDITI DO 2 LET. PREVOZI NA GRADBIŠČE Z AVTODVIGALOM. INF. v TRGOVINI ali po tel.: 311545; 3\Z 266 i^i»ivriYnaTiiimv>Yi^yrnrawMW»igigaiTi» spektivo in razcvet, vendar so se "razmerja sil" potem preusmerila in danes je v Slovenijo poznan predvsem celjski obrtni sejem. Poznavalci in strokovnjaki s tega področja pa vse bolj glasno poudarjajo, da tudi celjski obrtni sejem ni več tisto, kar je dolga leta bil. Kakorkoli že, prireditelji tega sejma so letos zapisali zaporedno številko 30. Pod 21. obrtni sejem v Kranju pa so se letos podpisale vse območne obrtne zbornice na Gorenjskem (Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka Tržič), Gospodarska zbornica Slovenije-Območna obrtna zbornica za Gorenjsko in Združenje podjetnikov Gorenjske. Napovedana je predstavitev sto obrtnikov in podjetnikov ter inovatorjev iz cele Gorenjske. To pa (še vedno) pomeni, da Gorenjska ne seže tja proti Mengšu, Medvodam, Vodicam in Kamniku. Vendar pa so prireditelji tokrat odločeni, da ob pestrem, strokovnem in aktualnem spremljajočem programu (nekdanjemu) obrtnemu sejmu vendarle povrnejo ime in mu vdahnejo hkrati "dušo" za naprej. Nenazadnje je njihov osnovni moto, da se Gorenjska mora predstaviti in čimbolj zanimivo ošpozoriti nase tudi s sodelovanjem sorodnih prirediteljev onkraj meje na Koroškem in v Julijskem delu Italije. Velja jim zaželeti uspeh, saj tolikšne resne zavzetosti že nekaj let ni bilo med podpisani nosilci letošnje 21. prireditve že kar nekaj let ni bilo. Na sejmu pa bodo podelili tudi priznanja za dosežke na področju obrtništva in podjetništva. Danes, ko bodo odprli prireditev, bodo podelili sedem Gorenjskih nagrad '97 za kakovost in vrhunske dosežke na področju obrti in podjetništva. 1. sejem Stanovanje Morda bo koga ta prvi sejem spomnil, da je včasih že bil v tem časovnem terminu sejem Topel in varen dom in z imeni o varčevanju z energijo. Sedanji, glede na komercialno ponudbo, tovrstnih ambicij najbrž nima, saj se predstavljajo proizvajalci oziroma prodajalci pohištva, ogrevalne tehnike, stavbnega pohištva, keramike, umetnega in naravnega kamna, čistilne tehnike, dekorative, umetne in domače obrti. Res pa je, da bodo nekateri sodelovali tudi na razstavi Slovenski proizvod -Slovenska kakovost. Razstava gob Brez letos že 27. tradicionalne razstave gob pa bi bile letošnje prireditve na pragu jeseni prav gotovo osiromašene. Pa vendar so bili člani Gobarskega društva Kranj v zadnjih dneh pred prireditvijo kljub pomoči kolegov iz sosednjih gobarskih društev precej zaskrbljeni. Obljubili pa so minuli teden, da bodo storili vse za čimbolj zanimivo razstavo. Obe razstavi: Slovenski proizvod - Slovenska kakovost in Gobarska razstava ter oba sejma: 21. Gorenjski obrtni sejem in 1. sejem Stanovanje z bogatim in zanimivim spremljajočim programom (s podeljevanjem priznani in nagrad) bodo vsak dan odprti od 9. do 19. ure. Prireditelji pa še posebej vabijo na ogled šolarje oziroma mladino. • A. Žalar SPREMLJAJOČI PROGRAM 7. strokovne specializirane razstave SLOVENSKI PROIZVOD - SLOVENSKA KAKOVOST 21. GORENJSKI OBRTNI SEJEM 1. sejem STANOVANJE KRANJ, 9.-12. SEPTEMBER 1997 torek, 9. septembra - ob 10.00 uri: otvoritev razstave in dveh sejmov - otvoritelj: Janez Podobnik, predsednik Državnega zbora podelitev priznanj pravice uporabe znaka SQ - otvoritvena dvorana - ob 12.00 uri: srečanje razstavljavcev in gostov - otvoritvena dvorana - ob 13.00 uri: okrogla miza: PROBLEMATIKA OBRTNIŠTVA IN PODJETNIŠTVA organizator: OOZ Tržič in Jesenice - otvoritvena dvorana sreda, 10. septembra - ob 9.00 uri: posvet: ZAGOTAVLJANJE POGOJEV ZA RAZVOJ MALEGA GOSPODARSTVA iN ZAGOTAVLJANJ E FINANČNIH POGOJEV organizator: OOZ Kranj in skofja Loka - konferenčna soba - ob 11.00 uri: posvet: UVAJANJE SISTEMA KAKOVOSTI PO ISO 9000 V MALA PODJETJA organizator: GZS - Območna zbornica za Gorenjsko - otvoritvena dvorana - ob 15.00 uri: sestanek UO Združenja SQ - upravni prostori PPC GS - ob 16.00 uri: sestanek predsedstva ZPS - organizator: GZS - PZS - konferenčna soba - ob 18.00 uri: obrtniško podjetniški večer - otvoritvena dvorana četrtek, 11. septembra - ob 10.00 uri: predavanje: POKLICNO IZOBRAŽEVANJE - NOVOSTI IN UVAJANJE DUALNEGA SISTEMA organizator: GZS in OZS - otvoritvena dvorana -ob 11.00 uri: OBRTNIŠTVO NA AVSTRIJSKEM KOROŠKEM predavatelj: Dkfm. Kurt VVANDERER. Gospodarska zbornica Koroške - konferenčna soba - ob 11.30 uri: obisk Diplomatskega zbora Slovensko sejmarstvo Ob razstavi SLOVENSKI PROIZVOD - SLOVENSKA KAKOVOST, GORENJSKEM OBRTNEM SEJMU in sejmu STANOVANJE Kranj, 9. septembra - Leto 1997 je zanesljivo prelomnica slovenskega sejmarstva. Prvič zato, ker nismo uspeli formirati gospodarskega združenja, to je izjemno potrebnega sejemskega koordinacijskega telesa, drugič pa tudi zaradi vedno večje sprostitve trženja, pri katerem skorajda ni notranjih zaščitnih elementov. Zaščite slovenskih izdelkov in storitev ter pomoči za njihov prodor na tržišče skorajda ni, kajti slovensko poreklo se vse bolj zanemarja, v škodo slovenskega deleža, seveda. Prvi "slovenski izziv" v letu 1991 je bila prva razstava v sloganu "slovenski proizvod • slovenska kakovost", ki je edina slovenska sejemska prireditev, namenjena le slovenski izvirnosti in ustvarjalnosti. Med drugim je še posebej namenjena tujim poslovnežem, ki iščejo originalno slovensko blago in storitve. Kljub vsemu pa so tuji obiskovalci v današnjih razmerah v precejšnji meri degustatorji kulinaričnih storitev in rokovanj. Upoštevati je treba, da blaga iz svoje ali drug tuje države v Sloveniji ne bodo kupovali. Zato so v operativni funkciji le trgovci, zastopniki in preprodajalci izdelkov s svetovnih tržišč. Letošnjo prireditev "SQ" smo še zadržali naravno brez kakršnihkoli lepil in ukazovanj. Prireditev, ki je prav gotovo pokazatelj prizadevanj za slovenske izdelke in storitve oz- za slovensko razpoznavnost, se je obdržala sama in nam jasno kaže doseženo, obenem pa tudi pripadnost in zavednost. Zagnanost iz leta 1991 bledi in se utaplja v poplavi izdelkov iz svetovnih skladišč, združenje SQ, ki je prva tovrstna organizacija pri nas, pa si kljub temu še vedno prizadeva za popularizacijo in prodor slovenskih izdelkov in storitev, navsezadnje tudi zato, ker vedno več tujih turistov sprašujejo po slovenski izvirnosti in ustvarjalnosti. Prireditev SLOVENSKI PROIZVOD - SLOVENSKA KAKOVOST smo popestrili še z novim oživljanjem gorenjskega regijskega obrtništva in podjetništva na GORENJSKEM OBRTNEM SEJMU, s prodajo stanovanjske opreme na STANOVANJSKEM SEJMU in J predstavitvijo prizadevanj gobarji na veliki GOBARSKI RAZSTAVI Program je zanimiv in aktualen za domače, še bolj pa za tuje obiskovalce-Zato ni naključje, da razstavo SQ vsako leto obiščejo, skrbno prouči)0 in analizirajo tudi tuji diplomati' akreditirani v Sloveniji. Gorenjski sejem je, program, modifi' ciran iz mozaika treh segmentov, uvrsti kot pospeševalno aktivnost brez profl' nih ambicij, oz- kot zagonsko pospefe-valno sredstvo in naložbo za "jutri"- Pri tem so sodelovali tudi gorenjsk? območne obrtne zbornice, združen]* podjetnikov Gorenjske in GZ$ Območna zbornica za Gorenjsko-Poskusiti velja! Vendar je vprašan]^ kako bo naslednje leto. Se boa° delničarji strinjali z nizko produkti*' nim programom? Bodo pristali W negativno drsališčno bilanco, kar I. posledica diktiranja cenikov s stran "velikih", podprtih s strani države? Veseli nas, da imamo še energij0 2 nadaljevanje promocijskih in pospe*e valnih programov, obenem pa Prl u kujemo ugodnejše čase, je ob letošn)1 sejmih ugotovil direktor PPC G° enjski sejem, Franc Ekar. Na cesti: Daevvoo Nubira Korejec na evropski način ftdi korejski Daewoo vse bolj agresivno uresničuje svoj stranki cilj, uvrstitev med deset najmočnejših avtomobilskih proizvajalcev na svetu. Koncern, pri proizvodnji avtomobilov še pred nekaj leti naslonjen jto General Motors, je že nekaj ^asa samostojen in povsem z testnim znenjem so razvili tudi W povsem nove avtomobile. Prvi je bil najmanjši z im-enom lanos, samo nekaj mese-£ev za njim pa je slovenski trg kot prvi med srednjeevropskimi sprejel tudi nubiro, avtomo-°" srednjega razreda v treh Karoserijskih različicah in z pitnimi apetiti po evropskih £upcih. Nubira je namreč tako *°t lanos, nastajala predvsem v jrVr°pi, za motor so poskrbeli v ~aewoojevem tehničnem cen-tru v Muenchnu, vse ostalo pa so določili v Veliki Britaniji. Nubira se je sicer nadomešča precej ostareli espero, na tilo XolJo pa je kot štirivratna llrnuzina, petvratna kombilimu- zina in petvratni kombi. Oblikovni prijemi so naravnani k okusu evropskih kupcev, značilna nova Daevvoojeva podoba pa je takšna kot pri lanosu, izstopa torej maska s tremi ledvičkami. Avtomobil meri v dolžino od 4,25 metra, kolikor premore nekoliko krajša kom-bilimuzina, do 4,51 metra, ko- likor meri kombi, medtem ko je prtljažnega prostora glede na izvedbo 320, 370 ali 550 litrov. Nubiri sta namenjena dva sodobno zasnovana štirivaljnika z 1,6 oziroma 2,0 litroma gibne Erostornine in 106 oziroma 133 onjskimi močmi. Korejci imajo v načrtu tudi dizelski motor, vendar še ni povsem jasno, kdaj bo nared. Osnovna različica petvratne kombilimuzine, ki je naprodaj za 25.490 mark, je opremljena sorazmerno skromno, medtem ko je pri najdražjem kombiju s paketom opreme CDX vsa varnostna in ostala oprema, za takšno različico pa je potrebno odšteti 33.390 mark. Nubiro trenutno izdelujejo samo v Južni Koreji, kasneje bodo morda prihajale tudi iz Daewoojeve poljske tovarne FSO. Korejci imajo s tem avtomobilom ambiciozne načrte. Njihov slovenski zastopnik oziroma hčersko podjetje Daewoo Motor naj bi pri nas letos prodalo 400 teh avtomobilov, prihodnje leto pa vsaj 1.000. Glede na videno in obljubljeno je še težko reči ali se bo to res uresničilo, dejstvo je, da nubira v primerjavi z dozdajšnjimi Daevvoojevimi avtomobili pomeni precejšen napredek, ki mu do popolne uspešnosti manjka še nekaj drobnih popravkov. • M.G. BMW Z3 tudi "pod streho" Bavarski BMW v teh dneh na avtomobilskem salonu v Frankfurtu predstavlja novi M coupe, športni avtomobil, ki so ga razvili na osnovi njihovega priljubljenega roadsterja Z3. Atraktivno oblikovana kupejevska karoserija ima pod motornim pokrovom zmogljivi 3,2-litrski motor s kar 321 konjskimi močmi, kakršen je znan iz model M3, vse skupaj za zadostuje za najvišjo hitrost 250 kilometrov na uro in pospešek do 100 kilometrov na uro v dobrih 5 sekundah. Motorna moč se seveda prenaša na zadnji kolesi, s 17 Ealčnimi aluminijastimi platišči, zanimiva za ta avtomo-ilski razred pa so predvsem tretja prijazna vrata pod katerimi je, spet upoštevajoč razredne mere, kar soliden prtljažni prostor. TEST: RENAULT ŠAFRANE 2.5 RXE Pri BMW-ju pravijo, da se bodo prvi srečni kupci novega športnika lahko popeljali jeseni preihodnje leto, že prej pa bodo verjetno tudi obelodanili ceno. • M.G. NOVA OBLEKA, ZNANA ELEGANCA M^AvTGTM francoskim avtomo- W^SM^E^S^^^^^^^^^^M^BKMMM^^^^^M Vsekakor Pa drži, da je novi •------ WW f P ITI Dj]om, vsaj tistim ^^^^^^^M^S^S^M^KK^SK^^M^mS^^ šafrane ohranil vse lastnosti ! francoskim avtomo vsaj tistim v'šjih razredov se °bičajno pripisuje Veliko udobja elegance, morda tudi Vcasih že kar značil-?ega fra ncoskega arma. \n čeprav ftancozi svoje štirj-"olesnike skušajo J*l,agajati vsem , fstam okusa evrops-K|n kupcev, v njih °staja nekaj prepoznavnega, nezmotljivega, nekaj značilno francoskega. To velja tudi za Vsekakor pa drži, da je novi šafrane ohranil vse lastnosti elegantne francoske limuzine in s morda s tem korda tudi dober tržni položaj, h kateremu mu nenazadnje pomaga tudi solidna cena. TRŽIČ, PredilHiška 16 tel.: 53-334 Renault šafrane ohranja značilno francosko limuzinsko eleganco. ^ajvečjo Renaultovo limuzino prostornine zažene tudi nekoli gjane, ki je pred leti nastala ko jjot naslednik," nekdaj elegant-ta "K1" tudi usPesnega Renaul-r . Ker je od safranovega in l tudi že miniI° nekaJ let Potresov premaguje dolg sv si avtomobiI v druščini kratke cestne grbine. oh t?kmecev mogel več tr/ezati enakomernega kosa tu nHiP°£ače' so se P" Renaul" odločili za prenovo. Krojači 0 avt°mobilsko pločevino so Dn nVne karosenjske poteze w 1 Pretežno nedotaknjene, so naredili z dodatki. Tako u a šafrane nove žaromete, s Kr°rnom prevlečeno masko Nilnika, °či in nekaj drugih drobnih ika, spremenjene zadnje opravkov, ki avtomobilu sicer [es dajejo nov videz, vendar < hkrati še vedno ostaja dovolj lom, to pa razveseli predvsem agresivneje. Podvozje je zlahka kos svoji nalogi, predvsem pa je ugašeno na udobje, tako, da šafrane brez večjih ^e in grbi Notranjost je tudi upoštevaje mere, ki jih ponuja večina avtomobilov tega razreda, skoraj izjemno prostorna. Sedežno udobje je značilno francosko, za kolena in tudi širše rame je prostora dovolj. Eleganco poudarjajo kakovostne notranje obloge z dodatki imitacije lesa in usnje na sedežih, ki pa je nekoliko preveč drseče. Šafrane ni povsem prava limuzina, saj se prtljažna vrata dvigajo skupaj z zadnjim stek- tih, še bolj pa z bogato opremo. V potniški kabini je namreč več kot sedemdeset gumbov, ki ukazujejo električnim in pnevmatskim sistemom, tako da si je kar težko zapomniti vse njihove funkcije. TEHNIČNI PODATKI: limuzina, 5 vrat, 5 sedežev. Motor: Pet-valjni, benc/nsk/, vrstni, nameščen spredaj prečno, poganja prednji kolesi, 2435 cem, 124 kVV/168 KM, štiiistopenjski samodejni menjalnik. Mere: d. 4770 mm, š. 1820 mm, v, 1440 mm, medosna razdalja, prostornina prtljažnika 455 I. Najvišja hitrost: 215 km/h (tovarna), 213 km/h (test). Poraba goriva po ECE normativih: 7,11 8,8/12,3 I neosvinčenega 95 oki. bencina na 100 km, poraba na testu: 11,71. M. Gregorič Prep( oznaven. *++ motorne zmogljivosti J.£udobje +oprema/ ~~ob~ nrf ?rrnaturne plošče -^uglednost nazaj -drseče UsnJQ na sedežih ^e Bre pa prezreti po- valin ne novostl> novega pet-fwv!ega motorja, ki so ga med aamp?}. Pogonskimi agregati t0r jg 111 novemu šafranu. Mo-ker ie ?,ai"[e,č zanimiv že zato, , J" ikra?5, švedskega Volva tev toda morda Ba.. r.atl dokazuie. da ori r,r*v h* i* tiste, ki v avtomobilu vozijo veliko prtljage, saj prtljažni prostor sprejme solidnih 455 litrov. Žal se snovalci novega šafrana niso odločili za odločnejši poseg v voznikovo delovno okolje. Armaturna plošča je sicer pregledna in uporabna, toda njen videz že izdaja pri-letnost. Tudi desna zračna varnostna blazina, ki odžira prostor predalu pred so-voznikom morda ni najboljša reši JESENICE mH _ _ c.J.F>niqarja 2 WM O. O. O. teI.:064/861-570 AKCIJA do 18.9. 'SI ^^.WJ.ahMa..taW?.!"W» vozila RENAULT Neverjetna priložnost menjave KATRCE za TVVIMGO KREDITI že od T+0% DALJE! NAGRADNA IGRA - DISNEYLAND PARIZ d.d. KRANJ CENTER RABLJENIH VOZIL, TEL.: 222-624 PONUDBA TEDNA: ZNAMKA TIP BARVA LETNIK CENA V DEM OPOMBA RENAULT 9TL M. SIVA 1983 1.980 -5% popusta RENAULT 4GTL RDEČA 1990 2.340 darilo RENAULT 11GTL RDEČA 1988 5.190 •5% popusta VW G0LFJXD RDEČA 1989 7.920 darilo FIAT TIP01.6 M. MODRA 1991 8.820 -5% popusa ŠKODA FAVORIT RDEČA 1990 3.765 darilo JUG0 55 KORAL RDEČA 1989 1.900 -10% popusta PEUGEOT 405 GL M. SIVA 1990 9.560 213 dem na 5 let FIAT PANDA 750 L RDEČA 1990 3.765 -4% popusta CIMOS AX 1,4 M. SIVA 1989 4.400 150 dem na 3 leta MAZDA 232 1,61 RDEČA 1991 11.620 darilo RENAULT 19 ADAGI01,4 RDEČA 1996 17.600 392 dem na 5 let RENAULT 19 ADAG101,4 M. RDEČA 1995 16.890 377 dem na 5 let RENAULT 5 CAMPUS/5V M. SIVA 1993 6.880 153 dem na 5 let OPEL C0RSA1.2 RDEČA 1987 4.970 -10% popusta MAZDA 626 1,8 LX M. SrVA 1990 9.250 -5% popusta NISSAN SUNNY1,5 M. SIVA 1986 3.790 darilo ŠKODA FAVORIT BEŠ 1991 3.555 185 dem na 2 leti' OPEL KADETT 1,3 SREBRNA 1988 5.450 144 dem na 4 leta DAIHATSU CHARADE SREBRNA 1990 6.230 140 dem na 5 let KREDITI ŽE OD T+ 6,5% DALJE MOŽNOST MENJAVE STARO ZA STARO INTERNET ADRESS HTTP:/AVWW.ALPETOUR-REMONT.SI/ KRANJ, 8. 9. 1997 ^naultu Poroki"*1"* ljUD odpovedani nis0 n S švec,skim partnerjem, kolj retrgali vseh vezi- Kakor-lim3Petvaljnik v Renaultovi kot v v , ?luJe enako uglajeno boljVvo|vihS/V70 ali morda še nainen-J mu Je med drugim PenisF60 tudi sonden štiristo-Menja! !amodejni menjalnik, mernr! j a avtomatika soraz- ***$t*tUbi- da p" je prav, da je varnost postavljena na prvo mesto. CENA do registracije: (Revoz, Novo mesto) zaleii lit', Če Pa si ga voznik sPravlS kP 168 konjskih moči, av'jen,h v 2,5 litra gibne Zato pa se šafrane odkupi z velikima zaprtima predaloma na sprednjih vra- Od 12. septembra: nova mazda 626. Več idej na centimeter. Večja varnost z dvojno ameriško zračno blazino, stranskimi zračnimi blazinami, ABS, klimatsko napravo in varnostno celico, novim sistemom zaščite pred udarci pri trčenju. Velika raznolikost ter popolnoma nov prostorski koncept. In še mnogo več za manj denarja: novo mazdo 626 dobite že od 34.990 DEM. PRI VAŠEM TRGOVCU Z VOZILI MAZDA N&S d.o.o Finžgarjeva 15, 1215 Medvode tel.: 061/612 224 fax: 061/613 272 www.n-s.si Škoditi salon tudi v Radovljici Kranj, 9. septembra - Podjetje Integral Jesenice, ki je med drugim tudi uradni prodajalec in serviser za vozila VolksNvagen, Audi in Škoda, je danes v Radovljici odprlo nov razstavno prodajni salon. V novem prostoru bodo svoje mesto našli Škodini avtomobili,po katerih je v zadnjem času na Gorenjskem veliko povpraševanje. Tako bodo kupci lahko izbirali med že znanimi različicami felicie in povsem sveže octavie, medtem ko bodo za servisne storitve še naprej skrbeli na lokaciji na Jesenicah. • M.G. Najem osebnih vozil na Gorenjskem in v Ljubljani Vodstvene spremembe pri zastopnikih Kolektivni člani Združenja avtomobilskih zastopnikov in proizvajalcev je na zadnji seji minuli teden potrdilo novo vodstvo. Dosedanji predsednik Rajko Brus iz podjetja Nissan Adria in podpredsednik Pavel Noč iz Summit Motorsa, sta tako dolžnosti predala Barbari Kovač iz Avtoimpexa, ki je postala predsednica ter Branku Krašovcu iz Avtotehne VIS, ki bo opravljal delo podpredsednika. • M.G. Udobnejša Oplova ornega in nov TDI motor Nemški Opel je za prihajajoče modelko leto nekoliko prenovil tudi svoj najnovejši model ornega. Posebno opaznih novosti na zunanjosti sicer ni, so pa izboljšali udobje in varnostno opremo. Tako je v vseh različicah novo oblazinjenje, med varnostno opremo pa so dodali pirotehnične zategovalnike pasov, tretji vzglavnik na zadnjih sedežih, hibridni čelni in novi bočni varnostni vreči, ki sta skriti v naslonjalih sedežev. K varnosti pripomorejo tudi ksenonski žarometi. Dodatno je mogoče naročiti še vrsto opreme, med drugim tudi komunikacijsko mobilno službo za usmerjanje, ki so jo razvili skupaj s Philipsom. Z novim modelski letom bo najprej za omego, nato tudi za vectro na voljo nov 2,0-litrski turboclizelski motor z zmogljivostjo 74 kW/100 KM. Agregat ima po štiri ventile na valj in neposredni vbrizg goriva, k boljšemu navoru pa mu pomaga tudi hladilnik polnilnega zraka. Tako je največji navor 205 Nm na voljo že pri 1.600 vrtljajih 90 odstotkov navorne sile pa je mogoče izkoristiti med 1.400 in 3.750 vrtljaji. Ornega je s tem motorjem seveda zelo varčen avtomobil, saj v povprečju porabi 6,9 litra plinskega olja na 100 kilometrov. Ople običajno z novimi modeli postreže že ob koncu jeseni, kdaj bo nova ornega pri nas in kolikšna bo cena, v tem trenutku še ni znano. • M.G. HVUriDOl SALON JAVORNIK V mesecu septembru 1000 DEM popusta za vozila ACCENT model '97 V seprembru: KUPIŠ UNTRO -DOBIŠ ŠE VREDNO GORSKO K0L9 Ugodni kreditni pogoji * leasing DIA-G, d.o.o. Janeza Finžgarja 5,4270 JESENICE teL/fax;064/863-430 KREDITI že od T+5% $ SUZUKI I.UŠINA SKOFJA LOKA. GOSTEČE 8 LIČARSKE IN KLEPARSKE STORITVE 'BENCINSKI BOM-PRI NEKATERIH MODELIH 'UGODNI KREDITNI POGOJI TOM+6%_ 50% POPUST TRIKTNi URANOjt tiirtii 100000 PREVOUIII KM. PONUDBA DODATNE OPREME-j AVTOPREVLEKE, PRTUAŽNIKI Pestra ponudba, različne cene in pogoji V času, ko je avtomobil prerasel iz luksuza v vsakdanje prevozno sredstvo, se je povečalo tudi povpraševanje po avtomobilih, ki so pri Številnih agencijah na voljo za enodnevni ali daljši najem. Tudi na Gorenjskem in v širši okolici je avtomobilov, tako imenovanih rent-a-carov dobra, zato smo v tokratni pregled zajeli cene in pogoje dnevnega najema. Med agencijami, ki izposojajo avtomobile na letališču Brnik, smo za ponudbo povprašali agencijo Avis-Forinvest. Najemnik mora biti star vsaj 23 let, vozniško dovoljenje mora imeti vsaj dve leti. V najem oddajajo 50 avtomobilov, število najemov pa je predvsem odvisno od letalskega prometa na letališču. Pri plačilu sprejemajo tudi kreditne kartice ali gotovino. Cene najema avtomobila se ločijo glede na (nameravano) število kilometrov. Tako ločijo najem z omejenim številom kilometrov in najem z neomejenim številom kilometrov. Najem renualta 5 stane 2.000 tolarjev, cena za en kilometer je 20 tolarjev, pri neomejenem številu kilometrov je najem 10.000 tolarjev. Dodatno je potrebno še plačilo zavarovanja, ki ga za ta avtomoibil zaračunajo 1.500 tolarjev. Najem opla vectre stane 5.500 tolarjev dnevno, za prevožen kilometer je potrebno odšteti 55 tolarjev, najem za neomejeno število kilometrov je 22.000 tolarjev, stroški' zavarovanja znašajo 2.500 tolarjev. V ponudbi imajo tudi terenski avtomobil opel frontero, limuzino audi 100 in enoprostorski VW sharan, za vse tri pa velja enotna cena veljajo iste cene. Najem stane 7.500 tolarjev, vsak kilometer dodatnih 75 tolarjev. Če nočete biti vezani na število kilometrov je najem vozila 32.000 tolarjev, zavarovanje stane 3.500 tolarjev. Ugoden je najem vozil preko konca tednal. Cenam je potrebno prišteti še 5-odstotni davek in 10-odstotno letališko takso, ki je ni potrebno doplačati, če je vozilo najeto v poslovalnici v Ljubljani. V poslovalnici Kompas Hertz rent-a-car kot pogoj za najem vozila postavljajo starostno mejo 21 let in eno leto vozniških izkušenj. Najem je mogoče plačati s kreditno kartico, čeki ali gotovino. V primeru, ko so najemniki vozil podjetja, izdelajo predračun. Najem renualta 5 za neomejeno število kilometrov stane 12.040 tolarjev (zavarovanje je vključeno v ceno). Samo najem vozila stane 2.360 tolarjev, kilometer stane 23,60 tolarjev, zavarovanje pa 950 tolarjev. Najem opla vectre z neomejenim številom kilometrov stane skupaj z zavarovanjem 28.870 tolarjev, za dnevni najem s številom kilometrov je potrebno odšteti Najem 5.598 tolarjev, kilometer stane 56 tolarjev, doplačilo za zavarovanje je 2.550 tolarjev. Doplačilo za zavarovanje je obvezno za slovenske državljane, prišteti je potreno še 5 odstotkov davka, oziroma za tuje državljane 15 odstotkov. V poslovalnici Rent-a-car ABC so nam povedali cene najema vozil z neomejenim številom kilometrov, cene so v tolarski protivrednosti nemških mark. Za dnevni najem renaulta 5 je potrebno odšteti 76 DEM, doplačilo za zavarovanje je 15 DEM. Najem suzukija balena stane 113 DEM, zavarovanje je 23 DEM. S limuzino srednjega razreda se lahko en dan vozite za 157 DEM, doplačilo za zavarovanje je 28 DEM. Pogoj za najem je starost 21 let in tri leta vozniških izkušenj, najem je mogoče plačati s kreditno kartico ali gotovinskim depozitom, od podjetij zah- tevajo akceptni nalog ali naročilnico., k cenam je potrebno prišteti še 5 odstotkov davka. V poslovalnici Budget Glob-tour rent-a-car je vozilo mogo& najeti, če ima najemnik kreditno kartico, hkrati pa mora dopolniti 21 let in imeti dve leti vozniških izkušenj, najem vozila s kreditno kartico. Voz; nik mora imeti 21 let in dve leti vozniških izkušenj. V najem dajejo 30 vozil, na dan oddajo približno 60 do 70 odstotkov vseh avtomobilov. Tudi v tej poslovalnici so cene določene v nemški valuti. Najem renualta 5 za 100 kilometrov stane 70 mark, z neomejenim številom kilometrov 110 mark, doplačil0 za zavarovanje znaša 10 DEM' Najem forda mondea za 1$ kilometrov stane 150 DEM, # neomejeno število kilometrov pa 230 DEM. Doplačilo Jj zavarovanje stane 22 DEM' Cenam je seveda potrebn" dodati še 5- odstotni davek in 2- odstotno letališko takso, cena najema je ugodnejSf če najemnik vzame avtomobil za več dm V Ljubljanskem Avtoimpexu, kjer ifl*' ajo poleg generalnega zastopništva & vozila Škoda, tudi poslovno enot rent-3' car, dajejo v najem vozila znamke Škoda Pogoj za najem je 21 let in dve le{1 vozniških izkušenj. Imajo 26 vozil, ceitf so sorazmerno ugodne, promet je razlitem vendar so kar zadovoljni. Najem felic>e LXi za neomejeno število kilometrov stane 7.140 tolarjev, s kilometri po ceflj 20,40 tolarja pa 2.040 tolarjev. V ponudb' je tudi felicia combi, katere dnevni najeflj brez omejitve kilometrov stane 11^ tolarjev. Samo najem vozila stane 3.2,™ tolarjev, kilometer stane 32,90 tolarj* Doplačilo za zavarovanje je za vsa oseb? vozila enako - 700 tolarjev, 250 toJafl. stane doplačilo za potnike, prišteti ) potrebno še 5-odstotni davek. Ponudba vozil za najem je torej velik8 in za vsak okus (in žep) se najde M primernega. Posebej pozorni pa naj bod? vozniki, ki so šele pred kratkim op^v' vozniški izpit, ali takšni, ki so za na)eI" vozila še premladi. • B.F. Mazda bo okrepila dejavnost na slovenskem avtomobilskem trgu Nova mazda 626 tudi kot kombi Dobra prodaja avtomobilov in želja po boljši organizaciji in podpori trgovcem, sta Mazdi-nega slovenskega zastopnika podjetje MMS spodbudila k razširitvi svoje dejavnosti. Tako bodo razširili prodajno servisno mrežo, hkrati pa prihaja vrsta novosti, med njimi prav v teh dneh popolnoma prenovljena mazda 626. Avtomobil so sicer uradno predstavili že ob koncu junija in bo med novostmi na bližnjem frankfurtskem avtomobilskem salonu, k nam pa bo novinka prišla ob koncu tedna. Gre za 4,57 metra dolgo vozilo v podobi štirivratne limuzine ali petvratne kombili-muzine s prostorno notranjostjo in dobro opremo predvsem glede varnosti. Tako je že pri osnovnem modelu, ki bo na voljo za 34.990 mark oziroma tisočaka več za petvratno razli- tehtna odločitev opel O IVTOTEHM VIS, Ljubljani, 081/1512-193. 574-174 • AVTOTEHNA VIS, Jesenice, tel: 064/ 861 240 • AVTOTEHNA VIS in Pintar, Kranj, 064/224-621 • AVTOTEHNA VIS in Mahkovic, Sava pri Litiji, 061/874-1 12 • AVTOTEHNA VIS in Kosec, Domžale. 061/716-092 * AVTOTEHNA VIS in Pišek, Škotja Loka, 064/634-930 • AVTOTEHNA VIS in Artus, Portorož, 066/77 1-982 -AVTOHIŠA JAKOPEC, Velenje, 063/855-975 • OPEL SERVIS TROBEC, Ljubljana, 061/1232-535 • PRIMA I E.. Nova Gorica. 065/23-745 * VIKTOR d.o.o., Sežana, 067/31 -620 čico v serijski opremi zavorni sistem ABS in štiri varnostne blazine, med katerimi sta bočni zasnovani tako, da varujeta tudi prsni del. Avtomobil, ki je predhodniku podoben samo po osnovnih potezah sicer ne izstopa po obliki, zato pa toliko boli po prostorni notranjosti in prtljažniku s prostornino 502 litra. Motorji so trije, osnovni 1,8-litrski z 90 KM, ter dva 2,0-litrska s 115 oziroma 136 konjskimi močmi, delno je z velikostjo motorja povezana tudi stopnja opreme, pri vseh različicah je del serijske opreme tudi klimatska naprava. Tako kot za ostale modele Mazda tudi za novo 626, ki je predhodnico nasledila po skoraj šestih letih, ponujajo garaci-jo do treh let oziroma prevoženih 100.000 kilometrov. Kmalu za štiri- in petvratno karoserijsko različico bo na Mazdin trini delež * slovenskem avtomobil*' kem trgu je v poletni mesecih zdrknil pod ods*0" tek. "Prepričani smo, da $° prodajne Številke za kakr vost, ki jo imajo na*1 avtomobili, preskromni' zato bomo le v kratke* okrepili našo ekipo in strani Mazde Austria z* gotovili vso potrebno p^. moč," pravi novi izvrsft' direktor podjetja A/A**!' Josef A. Scmid. Tako l& jo trini delel do konca W povečati na poldrugi ol* stotek, prihodnje teto pa ^ 2 odstotka, medtem ^ bodo na področjih s slt\ šo prodajo razširili prodni' no servisno mrežo. j voljo tudi petvratni korn.b*y naj bi ga pri nas videli P' dvidoma februarja prihod^ leto. Sicer pa pri Mazdi ., prihodnje leto pripravlJi,^ vrsto novosti. Med drfpj bodo temeljito obnovili f(Lf, ster MX-5, še bolj pomefl1^ pa je prihod malega enop'j torskega avtomobila, ki sC?i« razvili na osnovi nekdanJ . modela mazde 121. Tren^ ta avtomobil, ki se im^; demio, prodajajo sam0 ^ Japonskem in v ZDA, P1?jjj; ga lahko pričakujemo J i prihodnje leto, približno ^ rat pa bo na voljo tudi . turbodizelski motor z nejjjj, rednim vbrizgom goriva, jj imi ventili na va«J j, pričakovano zmogljivostj 100 KM. • M.G. GOSPODARSTVO UREJA: Marija vblčjak Pogovor s Slavkom A. Bogatajem, generalnim direktorjem Kokre Tudi Globus se prilagaja konkurenci Prejšnji teden so odprli prenovljen oddelek kozmetike s ponudbo izdelkov svetovno znanih piagovmh znamk - V prihodnje bodo skušali pritegniti uveljavljene blagovne znamke, z jesenjo pa uvajajo tudi kakovostno, a cenovno ugodno bolgarsko konfekcijo Kranj, 8. septembra - V kranjski veleblagovnici Globus je Kokra prejšnji teden odprla prenovljen oddelek kozmetike in darilnega programa. Kot pravi generalni direktor Kokre Slavko A. Bogataj, to pomeni vrhunec praznovanj ob 50-»etnici Kokre in 25-letnici Globusa ter nekakšno zunanjo obeležitev teh dveh obletnic. Povejte, prosim, kaj več o Pravkar odprtem oddelku kozmetike in daril. Kakšno kozmetiko in parfume bomo odslej lahko kupovali sredi Kranja? "Za prenovo oddelka smo se odločili že v začetku leta, saj naš prodajni program zahteva tudi višji nivo opreme. Novi oddelek se sicer razprostira v istem prostoru v pritličju Globusa kot doslej, vendar je Prodajni prostor zdaj bolj funkcionalen ter bolj pregleden. Dosedanjo ponudbo kozmetike in parfumov smo obogatili z izdelki znanih svetovnih blagovnih znamk, ki jih bo mogoče kupiti po konkurenčnih cenah." Nam torej v prihodnje j>o Parfume ne bo več treba cez mejo? "Z oddelkom se zgledujemo prav po brezcarinskih prodajalnah. Pričakujemo namreč, da bodo tako imenovani dutv-hee shopi na naših mejah v ^ekaj letih (z vključevanjem Slovenije v Evropsko unijo) Potopoma ugasnili. Mi smo „ ugasnili.........- nato pripravljeni že danes in računamo, da bodo kupci, ki Zdaj hodijo čez mejo, začeli kupovati pri nas. Tudi po Ponudbi se lahko primerjamo s prostocarinskimi prodaj alni-mi, saj imamo v policah izdelke večine domačih in tujih blagovnih znamk." Razširili pa ste tudi ponudbo daril in galanterije, kajne? "Oddelek smo dopolnili še s programom daril in galanterije. Vpeljali smo dve znani blagovni znamki galanterije -Pierre Cardin in Rodelle, saj je Kokra sredi avgusta postala ekskluzivni zastopnik za galanterijo teh dven blagovnih znamk za Slovenijo in države bivše Jugoslavije. V pritličju Globusa pa smo prenovili tudi oddelek s časopisi, tobačnimi izdelki in papirno galanterijo. Leva stran pritličja Globusa je zdaj takšna, kakršno smo si zamislili." Globus je bil v časih bivše Jugoslavije ena boljših blagovnic pri nas. V kakšnem položaju je Globus danes? "Leta 1972, ko je bil Globus odprt, je bil ena prvih in najboljših blagovnic, pravi "boom". Toda 25 let je dolga doba. Konkurenca je naredila svoje in promet se je močno zmanjšal. Včasih so v Globus hodili kupci iz Ljubljane, zdaj pa so se stvari obrnile, nenazadnje so se tudi razdalje danes bistveno zmanjšale. V teh letih smo bistveno racionalizirali poslovanje, zmanjšalo pa se je tudi število zaposlenih. Globus se v zadnjih letih ni bistveno spreminjal in obnavljal, zato bomo vsi trije lastniki - Merkur, Živila in Kokra - v prihodnje skušali celotno blagovnico prenoviti, tako da bo lažje sledila konkurenci." Ali v hudi, predvsem agre- Afa predstavitvi je sodeloval znani slovenski masker Milan Gačanovič Direktor Slavko A. Bogataj sivni tuji konkurenci, kot je denimo Interspar, blagovnice, kakršna je Globus, sploh lahko preživijo? "To je veliko vprašanje, sa je konkurenca zares huda. Toda dejstvo je, da imajo v tujini blagovne hiše, kakršna je Globus, svoje mesto na trgu in svoje kupce. Kranj je sicer zaradi majhnosti nekoliko specifično mesto in razvojno gledano je vprašljivo, ali je v Globus sploh smiselno vlagati. Toda po drugi strani bi Kranj rabil blagovno hišo, kot je Globus; nenazadnje je v 25 letih tudi ostal edina blagovnica v tem koncu Gorenjske. Dejstvo je, da naše kupce še vedno privabljajo pestra ponudba in ugodne cene, kar je zagotovilo, da se bo Globus razvijal še naprej." Na kakšne kupce ciljate? Vse več kupcev zahteva blago znanih blagovnih znamk m tudi v Globusu je že mogoče kupiti takšno blago. Imate denimo Leviš, imeli ste Bene-tton, imate Nike.« "Naši ciljni kupci so srednjega razreda, ki jih ie v Sloveniji vendarle še vedno največ. Naša ponudba ni cenena, a obenem ni pretirano draga. V blagovnici pa prodajamo tudi izdelke znanih blagovnih znamk, ki tako po kakovosti in ceni ustrezajo željam zahtevnejših kupcev. Zavedamo se, da so blagovne znamke tisto, kar vleče kupce. Anonimnih izdelkov je danes zelo malo. Zato so blagovne znamke tudi naš cilj. Na oddelku parfumerije je ta pristop jasno viden, saj so znane blagovne znamke tudi vidno označene. Obenem se dogovarjamo, da bi v Globus pri- peljali še druge uveljavljene blagovne znamke." Pred poletjem ste napovedali, da boste v Globus pripeljali bolgarsko konfekcijo. So bila dogovarjanja o tem uspešna? "Dogovori so uspeli in 15. septembra že dobimo prvo pošiljko bolgarske konfekcije, kakovost bolgarskih izdelkov je izredno visoka in povsem primerljiva s kakovostjo izdelkov naših proizvajalcev, kot sta denimo Mura in Labod. Zaradi razmer v Bolgariji pa so cene bistveno bolj ugodne. Zaenkrat smo s sodelovanjem z Bolgari zelo zadovoljni, seveda pa je to šele začetek in bomo dokončne ocene lahko dali šele čez čas." Imperativ sodobnih trgovskih centrov so tudi velika parkirišča. Kako je ta problem urejen v vaši veleblagovnici? "Parkirišča so res problem Globusa. Parkirna mesta v zgornji etaži Globusa za potrebe veleblagovnice ne za doš-čajo več. Zavedamo se tudi, da je trend veleblagovnic ta, da nakupovalci uporabljajo velike nakupovalne vozičke in nakupljeno nato zložijo v prtljažnik avtomobila, ki je parkiran v isti etaži. Te možnosti Globus zaenkrat še nima." Vse več vaših konkurenčnih trgovin se odloča za svoje plačilne kartice. Nama denimo z oktobrom uvaja kartico Nama Diners. Ali tudi v Kokri oziroma Globusu razmišljate o uvedbi svoje plačilne kartice? "O tem vsekakor razmišljamo, saj nas v to sili konkurenca. Toda dokončnih odločitev o tem še nisomo sprejeli. Na naših prodajnih mestih je že nekaj časa mo- foče uporabljati vse plačilne in reditne kartice. Obenem imamo svojo kartico zaupanja Klub Kokra, s katero imajo njeni imetniki pet odstotkov popusta pri nakupovanju v naših prodajalnah. Prav tako omogočamo tudi plačevanje z več čeki ter na potrošniški kredit. Ves čas pa pripravljamo tudi posamezne akcije; letos denimo smo se odločili za akcijo "Ta teden", v okviru katere na vsakem prodajnem mestu vsak teden nekaj izdelkov ponudimo do 30 odstotkov ceneje. Ta akcija se je kar dobro prijela, saj smo zaznali dokajšnje povečanje prometa." • U. Peternel £veza svobodnih sindikatov opozarja na pomanjkljivosti v zakonu Bo lamstvem sklad zaživel šele marca? Del • ,avci, ki so delo izgubili leta 1994, naj bi dobili enkrat manj denarja kot tisti, ki so na cesti ostali letos nekdJ' ?' sePtembra " 0kr°8 18 tisoč leta lUcJ'*1 zaposlenih, so oc- začetka del ^° konca lanskega leta izgubili Hav° 2aradi stečaja ali prisilne porav-niifc podJetJa (do konca leta naj bi se 22 £ Števi,° Povzpelo na 30 tisoč) že ve« caka na začetek delovanja jamstvi 8klaJa' Iz "Je8a naJ bi ,do^Hi to v55_.zahtevke do podjetja, če jim niso prejeli plače ali nadomestila zadnje tri mesece pred prenehanjem delovnega razmerja (največ tri minimalne plače), ki niso prejeli plače za neizrabljeni letni dopust (največ pol minimalne plače) oziroma kot presežni delavci niso prejeli odpravnine, ki jim po zakonu pripada (največ ena minimalna plača iz sklada). Posameznik bo torej lahko dobil največ je bila občutno nižja od minimalne, zato je nastala precejšnja razlika med izplačili do aprila 1995 in po maju 1995. V Zvezi svobodnih sindikatov zato menijo, da bi se sredstva za delavce, ki so delo izgubili leta 1994, morala valorizirati. Obenem menijo, da bi zakon moral veljati za vse delavce, ki izgubijo delo zaradi nesolventnosti, ne le za brezposelne zaradi hh\ *adnJ*** mesecih pred propadom ni štiri in pol plače (gre za bruto zneske), stečaja ali prisilne poravnave. Pečalo plač in odpravnin. zneski pa bodo različni glede na čas, ko je V Zvezi svobodnih sindika 2rjQ akon ? jamstvenem skladu je državni stonilsPreJel aprila letos, v veljavo pa je zaziv t?3ja' jub temu da bi sklad moral - tridesetih dneh po sprejemu 2Ve na> se to še ni zgodilo, so opozorili v kovi sv°bodnih sindikatov na ponedelj- je jl.^narski konferenci. Kot so menili, začel hi naP°vedi države, da bo sklad delom *atl Jeseni> bolj realno, da bo z Kot Z- Šele marca prihodnje leto. sklada Jh L-nano' bodo iz jamstvenega dobili denar tisti zaposleni, ki delavec izgubil službo. Znašali bodo od dobrih 119 tisoč tolarjev za tiste, ki so brez dela ostali januarja 1994, pa do dobrih 240 tisoč tolarjev za vse, ki so delo izgubili aprila lani (poudariti je treba, da gre za bruto zneske, od katerih se odštejejo še davki in prispevki). Do razlik v višini zneskov prihaja zato, ker je zakonodajalec v zakonu upošteval, da je bila s socialnim sporazumom spomladi leta 1995 uzakonjena minimalna plača namesto dotedanje zajamčene. Le-ta pa sindikatov opozarjajo še na nekaj pomanjkljivosti zakona, in sicer menijo, da bi se določena sredstva mporala izplačati odpuščenim delavcem ne glede na to, ali so terjatve ob stečaju ali prisilni poravnavi prijavili ali ne. Ocenjujejo tudi, da so postopki za uveljavljanje pravic do jamstvenega sklada preveč zapleteni, zato naj bi jih poenostavili. Kot so napovedali v Zvezi svobodnih sindikatov, bodo državnemu zboru predlagali spremembe omenjenega zakona. • U. P. Malo gospodarstvo v tržiški občini išče poti, ki vodijo do razvoja Kjer bi morala biti vrata, je še vedno neprehoden zid Čeprav blizu 500 obrtnikov in podjetnikov v občini združuje največjo podjetniško moč, to ni razveseljivo. Industrija je namreč po svoji moči opešala. Tržič, 5. septembra - To je namenili 800 milijonov bila le ena od ugotovitev na petkovi okrogli mizi o problematiki razvoja malega gospodarstva v občini Tržič, ki jo je izrekel predsednik območne obrtne zbornice Zlatko Debeljak. Kot je ugotovil sam in so s kritično razpravo potrdili tudi podjetniki, prevečkrat naletijo na neprehoden zid tam, kjer bi morala biti vrata. Direktorica sklada za malo gospodarstvo Staša Baloh-Plahutnik je izhod ponudila s povezavo na lokalni ravni. Tržiško gospodarstvo je v težkem položaju, ker so razmere v tekstilni, obutveni in kovinsko-predelo-valni industriji nasploh slabe. Kar ena četrtina vseh aktivnih prebivalcev dela v Peku, dobro tretjino pa zaposlujeta dve tovarni, Peko in BPT Tržič. Zaradi 880 brezposelnih oseb imajo kar 16,6-odstotno stopnjo nezaposlenosti, je naštel tržiški župan Pavel Rupar negativne kazalce. Kot je dodal predsednik območne obrtne zbornice Tržič Zlatko Debeljak, so v 18. stoletju res imeli le 128 obrtnikov, danes pa jih imajo blizu 500. Čeprav skupaj združujejo največjo podjetniško moč v občini, gre to le na račun pešanja moči industrije, .al tudi obrtnike in pod SIT, vendar doslej še niso dobili nobene vloge na razpis. Enota Abanke v Tržiču se je že drugič odločila za sodelovanje z občino pri pomoči malemu gospodarstvu, je zbrane seznanila Darja Korelc. Po njihovi oceni bo 42 milijonov SIT za kredite zadostovalo za vse potrebe, saj manjka kakovostnih projektov, nekateri pa ne izpolnjujejo zahtevanih pogojev. Kot je povedal Bojan Možina, je podjetniški center v Kranju že izdelal poslovni načrt za gorenjski garancijski sklad, ki naj bi zaživel prihodnje leto. Več kot 30 udeležencem okrogle mize je podrobno predstavila dejavnosti republiškega zavoda za zaposlovanje Maja Ziherl. Vodstvo BPT Tržič in družbe Voje pa je obrtnikom in podjetnikom naštelo možnosti za nakup oziroma najem praznih prostorov v tovarni. Pogledi z druge strani vrat Podjetnik Janez Auser iz gradbene firme NI-GRAM je ugotovil, da se ne počuti enakopravnega z družbami, ki so nastale iz družbenih podjetij. Sam ni podedoval kakšnega Gass-nerjevega premoženja, ki jetnike ovirajo mnoge bl 8a lahko P° mm volJ* stvari, ki preprečujejo hi- ^prodajal, neenakopra-trejši razvoj njihove de- ven .Pa.Je še v drugih javnosti. Država pomaga po svojih močeh Čeprav vsi postavljajo v ospredje finančne probleme, temeljita obravnava problematike razvoja malega gospodarstva pogosto odkriva pred tem še druge vzroke. V ministrstvu za gospodarske de-javnosti si zato prizadevajo za povezavo in pospeševanje razvoja ozirih. Čevljar Pavel Jazbec je izrazil razočaranje nad ravnanjem banke, ki je čez noč blokirala Žiro račun kljub dolgoletnemu uspešnemu sodelovanju. Kot je dejal Zdenko Sitar, njihovemu čevljarstvu ne pomaga niti 60-letna tradicija pri poslih z domačimi bančniki, nasploh pa v našem podjetništvu manjka prave morale. Mizar Alojz Smolej je opozoril tudi na težave pri prek obrtnih centrov. Žal izobraževanju vajencev, imajo letno na razpolago saJ vsa bremena financir- le 100 do 150 milijonov anJ*a prelagajo na pleča SIT za svetovalno dejav- podjetnikov. Obenem se nost. Ker sredstva doslej niso bila prav kanalizirana, so se na osnovi tujih izkušenj odločili za koncept povezovanja na lokalni ravni, je med drugim povedala državna sekretarka tega ministrstva in direktorica sklada RS za malo gospodarstvo Staša Baloh-Plahutnik. Po besedah gostje so lani namenili kar okrog 3 milijarde SIT za dolgoročna posojila, ki so jih večinoma usmerili v proizvodnjo. Letos je na voljo manj denarja; za podjetja v rasti so že razpisali skupno 1,1 milijarde SIT dolgoročnih posojil, vloge pa obravnavajo vsak mesec. Tudi razpis za začetnike bo kmalu pripravljen. Obenem so za garancije je spraševal, kje so vsi nezaposleni, če le s težavo dobi mizarja s seznama zavoda za zaposlovanje. Janez Bogataj je izpostavil problem dela na črno, Peter Smuk pa je razmišljal o zaščiti domačih izdelkov in visokih kaznih za ugotovljene pomanjkli-vosti pri obrtnikih. Sekretarka Balohova je odgovorila, da skušajo najti sistemsko rešitev za financiranje izobraževanja vseh obrtniških poklicev, njihovega predloga za različne kazni ob prekrških v različno velikih podjetjih pa državni zbor ni sprejel. Vlada je že sprejela ukrepe za preprečevanje dela na črno, zato lahko pričakujejo poostren nadzor. • S. Saje POSLI IN FINANCE _UREJA: Marija Volčjak Sklad za razvoj je nadomestila Slovenska razvojna družba Bolj kot v sanacijo bo usmerjena v razvoj Čeprav bi uprava morala biti imenovana že do srede avgusta, je razvojna družba še vedno brez vodstva Cene S a d j a in Vrtnin MEŠETAR Kranj, 9. septembra • Sklad za razvoj se je pred kratkim preoblikoval v Slovensko razvojno družbo (zakon o tem je državni zbor sprejel sredi junija), kljub temu pa še vedno nima uprave, ki bi jo vlada morala imenovati že do 15. avgusta. Uprava naj bi imela tri do pet članov, med imeni za predsednika uprave pa se v javnosti pojavljata dve imeni, dr. Bogdan Topič, direktor urada za standardizacijo in meroslovje, ter dosedanji direktor razvojnega sklada Valter Nemec. Zakon o Slovenski razvojni družbi je vlada oblikovala v okviru svežnja gospodarskih ukrepov, s katerimi naj bi pomagala slovenskemu gospodarstvu. Novo ne bo le ime ustanove, temveč naj bi pravna naslednica razvojnega sklada dobila tudi nekatere nove pristojnosti, je določil zakon. Poudarjena je zlasti razvojna komponenta, ki naj bi nadomestila sanacijsko. Poleg prestrukturiranja in privatizacije družbenih podjetij, kar je bila doslej Vlada pa je te imenovala sedemčlanski nadzorni svet, ki mu bo predsedoval dr. Boris Šuštar, sicer državni sekretar v gospodarskem ministrstvu, v njem pa sedijo še Zdenka Kovač, Peter Rigl, Rudi Brk, dr. Edo Ravnikar, Peter Lampič ter Milan Zaje. glavna naloga Sklada za razvoj, bo Slovenska razvojna družba pomagala tudi pri prestrukturiranju že olast-ninjenih podjetij ter sofinanciranju razvojnih programov podjetij. Po predlogu zakona bo najprej morala dokončati privatizacijo v tistih družbenih podjetjih, ki so prešla na sklad že leta 1992, a jim še niso uspeli najti lastnikov. Poleg tega bo morala poskrbeti za odpravo posledic divjega lastninjenja v podjetjih, ki so se znašla na skladu zaradi ugotovljenih oškodovanj družbenega premoženja. Skupaj gre za okoli 80 Raiiika 7 1234 Mengeš Slovenija Tel.: 061 737 139 Fax: 061 737 929 PONOVNO VPISUJE V GLASBENE TEČAJE Začetek tečajev: 20. september 1997 A. UČENJE DIATON. HARMONIKE B. UČENJE KLAVIRSKE HARMONIKE C. UČENJE ELEKTRONSKIH KLAVIATUR D. tZPOPOLNJEVALNI TEČAJ feA DIATON. IN K LAV. HARMONIKO) E. Otroške clasbene delavnice (4 - 7 let) (GLASBENO DIDAKTIČNE IGRE, PLES, RITMIKA, IGRANJE NA ORFFA, INSTRUMENTE IN BLOK FLAVTE) PRIJAVE SPREJEMAMO NA MAŠ NASLOV ALI TELEFON DO 15. 09. 1997. VSTOPITE TUDI VIV SVET NAJVEĆE GLASBENE DRUŽINE ZUPAN HARMONIKE Spoštovani delničarji in. sokrajani DAN ODPRTIH VRAT v GORENJSKEM TISKU Vabimo vas k ogledu podjetja, v katerem vsakodnevno nastajajo tisočere Tepe in raznolike tiskovine: knjige, prospekti, koledarji, razglednice, škatlice za čaje, etikete za pivo... GorenjskiTisk Pričakujemo vas v petek, 12,9.1997 00 n. uri Mirka Vadnova 6, KRANJ podjetij. Poleg njih pa bo prevzela tudi vsa podjetja, ki se do postavljenega roka iz različnih razlogov ne bodo olastninila; takšnih naj bi bilo okrog 60. Druga naloga Slovenske razvojne družbe bo pomoč pri prestrukturiranju podjetij, ki že imajo znane lastnike. Za katera podjetja bo šlo, naj bi določila vlada, upoštevala pa naj bi, ali so podjetja delovno intenzivna, izvozno usmerjena, kako so tehnološko usposobljena in kakšen je njihov pomen za razvoj regije. Razvojna družba naj bi pomagala z odku-povanjem in prestrukturiranjem terjatev ter odpisom dolgov, odkupovanjem delnic, izdajanjem poroštev in podobno, lahko pa tudi s subvencijami za del obresti, pokrivanjem tečajnih razlik ter ugodnimi posojili. Pri tem naj bi država "Menedžer leta" 25. septembra na Otočcu Kranj, 9. septembra - Letošnja podelitev priznanja "Menedžer leta", ki bo že sedma po vrsti, po potekala 25. septembra na Otočcu. Gre pa za tradicionalno jesensko srečanje, ki bo trajalo dva dni in ga pripravlja Združenje Manager v sodelovanju z revijo Manager. Gostitelj bodo Krkini Hoteli OtoČec na Dolenjskem. V Četrtek, prvi dan srečanja, bodo po podelitvi priznanja "Menedžer leta" pripravili razgovor z dobitnikom tega priznanja, sledil pa bo razgovor s predsednikom vlade dr. Janezom Drnovškom o aktualnih gospodarskih in socialnih vprašanjih. Drugi dan srečanja pa bo potekal posvet o poslovni uspešnosti glede na lastniško sestavo gospodarskih družb ter o vlogi zunanjih institucionalnih lastnikov pri gospodarskem razvoju. Posvet bodo vodili Marko Rems z agencije za privatizacijo, Branko Pavlin, direktor KBM Infond, ter Kazimir Živko Pregl, predsednik uprave Mercatorja. 30. MEDNARODNI OBRTNI SEJEM imela tudi pravico izbire menedžmenta ter strateškega investitorja kot dokapita-lizatorja v izbranih podjetjih. Tretja naloga Slovenske razvojne družbe pa bo sofinanciranje razvojnih projektov podjetij. Šlo naj bi za projektno financiranje zlasti s kreditiranjem, izdajanjem jamstev, nakupom vrednostnih papirjev in uporabo drugih finančnih instrumentov. Nova Slovenska razvojna družba je delniška družba v stoodstotni lasti države, katere ustanovitveni kapital bo znašal štiri milijarde tolarjev. Za izvajanje programa prestrukturiranja podjetij pa bo država izdala desetletne obveznice s 5,55-odstotno obrestno mero v višini največ pet milijard tolarjev. Kot določa zakon, ima država možnost, da razvojni družbi pripoji pravne osebe, v katerih ima solastniški delež ali je njihova stoodstotna lastnica. Tako so ji že pripojili tehnološko razvojni sklad (prevzela je vse njegove naloge, pa tudi zaposlene), v prihodnje pa ji bodo morda tudi nekatere dravne agencije in sklade, zlasti tiste, ki so bili ustanovljeni zaradi privatizacije in prestrukturiranja, denimo agencijo za privatizacijo, agencijo za sanacijo bank, agencijo za revidiranje in druge. • U. Peternel Po podatkih kmetijske svetovalne službe veljajo pri prodali sadja in vrtnin na debelo naslednje cene (v tolarjih za kilogram): * belo grozdje 180 - 260 * črno grozdje 200 - 250 * hruške 100 - 180 * jabolka 55 - 1O0 * jagode 400 - 850 * kivi 320 - 350 * lubenice 50 - 75 * nektarine 290 - 330 * slive 100 - 150 * breskve 180 - 250 * bučke 100 - 120 * blitva 80 - 100 * cvetača 100 - 150 * čebula 55 - 100 * česen 230 - 350 * kumare 70 - 1O0 * korenje 70- 100 * koleraba 70 - 80 * nadzemna koleraba 120 - 150 * krompir 20 - 35 * melancani 100 - 150 * ohrovt ■ 90-120 * peteršilj 150 - 200 * por 150 - 220 * paprika 180 - 250 * paradižnik 140 * radič 140 - 150 * črna redkev 100 * rdeča pesa 100 * mehka solata 120 * solata, ljubljanska ledenka, domača 120 * endivija 80 - 120 * zelena 150 - 200 * špinača 100 * šampinjoni 450 * zelje, glave 30 - 50 * kislo zelje 120 Slaba ekonomičnost v govedoreji Na Kmetijskem inštitutu Slovenije na osnovi modelni!1 kalkulacij redno ocenjujejo stroške prireje mleka in pitanj3 govedi. Kot ugotavlja mag. Tina Volk z inštituta, so avgusta stroški prireje litra mleka znašali 55,33 tolarja za liter in so bil1 po prvih ocenah za 12,5 odstotka višji kot v povprečji preteklega leta. Stroški so se toliko povečali predvsem zarad' rasti povprečnih plač v Sloveniji, ki so osnova za obračun stroškov dela. Avgustovska odkupna cena za kakovostno mleko (s 3,9 odstotka maščob, 3,2 odstotka beljakovin, do 50.000 mikroorganizmov in do 400.000 somatskih celic v mililitrU mleka) je bila od lanskega povprečja sicer višja za 16,2 odstotka« vendar je bil koeficient ekonomičnosti, ki kaže razmerje med odkupno in lastno ceno, nizek in je znašal samo 94. V obdobju od 1992. do 1996. leta je bil na letni ravni nižji le lani, sicer pa je bil višji. Dve leti je celo presegel mejo 100, kar pomeni, da je bila cena višja od ocenjenih stroškov. Pri pitanju goved so rezultati še slabši. Avgusta so bili stroški pitanja 274,20 tolarja za kilogram in so bili po prvih ocenah le23 0,8 odstotka višji od lanskega povprečja. Ker se je odkupna goved znižala (junija je bila za 3,8 odstotka nižja od lansJfeS* povprečja), je koeficient ekonomičnosti znašal le okoli 80 in.J. bil po ugotovitvah mag. Tine Volk najnižji v zadnjih šestih le*1"' Nova storitev elektronskega bančništva pri SKB Pri SKB plačevanje položnic prek interneta SKB NET omogoča tudi vpogled v stanje in promet na tekočih in žir° računih - Plačilo položnic s polovično provizijo Kranj, 8. septembra - SKB ma varna. Članarine do konca nudijo že nekaj let. Njihoya leta ni, provizija za plačevanje položnic pa je za polovico OGLEDALO SLOVENSKE USPEŠNOSTI 13fC '^Ac banka, ki je med prvimi pri nas začela z elektronskim bančništvom, jje s prvim septembrom svojo ponudbo se obogatila, in sicer z SKB NET-om, ki omogoča opravljanje bančnih storitev prek Interneta. SKB NET omogoča strankam vpogled v stanje in promet na tekočih, žiro in deviznih računih ter plačevanje položnic in prenosnih nalogov. V prvi fazi ponujajo storitev na področju poslovanja s prebivalstvom, to je obča-nom, obrtnikom in samostojnim podjetnikom. Kot pravijo v SKB banki, ima uporaba SKB NET-a številne prednosti. Med najpomembnejše sodi prihranek časa. Za uporabo SKB NET uporabnik ne potrebuje računalniškega predznanja, poudarjajo v SKB, storitev pa je popolno- VEDEŽEVANJE 090 44 69 l-KI/SAM VIDI /f.VAUI TANIA IN MAKU'A pa je za nižja kot na bančnem okencu. Pristopnina, v katero je vključena identifikacijska kartica, s katero uporabnik dobi dostop do svojih računov, pa znaša deset tisoč tolarjev oziroma za dijake in študente pet tisoč tolarjev. Poravnati jo je mogoče v petih mesečnih obrokih. Testna uporaba SKB up( NET-a je predstavljena na domači strani SKB banke (http://www.skb.si/). Sicer pa v SKB banki storitve elektronskega bančništva ^kozmetik m^T IMenu 4t. Golnik. !W. it: 064/461 369 OBLIKOVANJE 6 CIMET0\O KDEMO DEPILACUA UČENJE ZA 5L0VESNE PRlLOŽNOeV prva elektronska bančna sto{' itev je bil Bankotel, ki so t uvedli že leta 1992. Imetn* tekočih, žiro ali deviznih t&\ nov SKB banke lahko p^J Bankotela kadarkoli prevert stanje na svojih bančnih nih. V SKB banki imajo tu* avtomatski odzivnik za d6' vizne tečaje, leta 1995 .s° uvedli SKB Telebanking, v omogoča računalniško poye&?' vo z banko in opravljanj bančnih storitev na dalja^0 SKB banka pa ima tudi Zel«, ni telefon, kjer stranke Pf6 telefonske linije dobijo inf°. macije o banki, njeni poslo^ politiki in konkretnih pog°J' poslovanja. • U. P. GLASBENA ŠOL> Tomšičeva 36, KRAN3 Vpisujemo učence zA Aolnto l**" 1997/98 viu>t dan od 15. do 18-u Sprejemnih izpitov m starostnih om*ptev nt. tel.:225-078 dopold^ PRODAJA GLASBO^ kovinOtehna SOLA ZA TUJE JEZIKE ENGLISH, DEUTSCH, ITALIANO, FRANCAIS Kajuhova 11,4260 Bled, tel to:064/74i 7B0M VpUujt t/ teča/e: axqhlkpqa, KPMtifaega, Ctalijamkjpga, fiiancedcega U IpeuukegaJezika Vsakdan od 9. do 16. ure. Inf. In prijave no: teiytax:741-780 Jaka Platite 17, Kr&nj. tel.: 054 324 n IT*IIJ**/K* KUHINJ.* PIZZERIJA Odprto vsak dan od 8. do 24. ob nedeljah zaprto ■I* CEUSKI SEJEM, 12.-21.9.1997 Torek, 9. avgusta 1997 19. STRAN • GORENJSKI GLAS Danes in v naslednjih dneh bo prevladovalo sončno vreme z jutranjo meglo po nižinah. LUNINE SPREMEMBE Jutri, v sredo, bo nastopil prvi krajec ob 3.31 uri, zato naj bi bilo po Herschlovem vremenskem ključu mrzlo in deževno. AKCIJA GORENJSKEGA GLASA IN TELEVIZIJE MEDVODE GLASBENIKI MESECA pripravlja Uroš Špehar Glasbeniki meseca so AVIA BAND Aviatični muzikanti ali kaj vse pomeni AVIA KAJ SMO PISALI NEKOČ Prejšnjikrat smo tule spraševali po neki človekinji stari nekaj milijonov let. Seveda ji za časa življenja ni bilo tako ime. Ime Lucy, Lučka po naše, so ji dali raziskovalci, ki so jo odkrili. Prejeli smo kar nekaj pošte in tudi kar nekaj vas /s pravilno ugotovilo, da gre za Lučko. Žreb pa je nagrade namenil naslednjim petim reševalcem uganke: 1- Janez Sušnik, Sp. Bela 8, Preddvor; 2. Rafka Tome, Begunje 42, Begunje; 3. Janez Zavrl, Pot na Jošta 29, Kranj; 4. Veronika Glavač, Jama 19, Mavčiče in 5. Marjeta Fras, Kidričeva 41, Kranj. Čestitamo! Planinci v novih prostorih Kranj - Planinsko društvo Kranj bo danes, 27. decembra, ob 18. uri svečano otvorilo nove društvene prostore v nekdanji Bežkovi hiši na Koroški cesti 27. Stari Prostori so bili zaradi razširjajoče se dejavnosti Planinskega društva Kranj že pretesni, novi pa bodo omogočali boljše možnosti za delovanje. (GG, 27. decembra 1977) Tokrat sprašujemo, kdo je danes predsednik omenjenega društva, tudi tega smo pred planinsko sezono omenjali v našem časopisu. Odgovore pošljite do petka, 12. septembra 1997, na naš naslov Gorenjski glas, zoisova 1, 4000 Kranj. Pet pravilnih izžrebanih odgovorov bo prejelo nagrade v vrednosti po 1.000 tolarjev. Po uvodnem spoznavanju, se spodobi, da na kratko predstavimo zgodovino naših tokratnih glasbenikov meseca. Dragan, Igor in Aleš so začeli skupaj igrati že v osmem razredu osnovne šole. V njihovem glasbenem repertoarju so bile takrat v glavnem skladbe legendarnih Beatlov in muzika, ki se je pač takrat najbolj poslušala. Ampak, po srednji šoli so se ponovno srečali, ustanovili nekoliko večji bend, ki se je kmalu preimenoval v Odiseja. Omenjena zasedba je delovala vse do nastanka Avie, v številni zasedbi pa je bilo že takrat zaslediti temelje današnje pihalne avijske sekcije. Nazadnje je pred sedmimi leti napoči ltrenutek, ko je končno nastal AVIA BAND, kakršnega poznamo še danes, in v katerem bobna Igor Bulašič, sax in kitaro igra Miha Meglic, bas kitara je v rokah Dragana Tupiča, za klaviaturami stoji Matej Strah, šef benda Daniel Čampa pa poleg saxa obvlada še tonge. Seveda ne smemo pozabiti še na vokala Aleša Turenška, ki pa po potrebi zapiha skozi klarinet ali sax ter zabrenka na akustično kitaro. Kmalu so izdali prvo kaseto, kar nekaj pozornosti je veljalo pesmima Sanjal bom kostanje in pa Polnoč, z drugo kaseto pa je med slovenske poslušalce pričel prvi celiki Avijin hit - Pandorina skrinjica. In danes na koncu še hitro, kaj pomeni pravzaprav Avia band. Pravzaprav bi na zelo v splošnem lahko rekli takole - skorajda vse, kar si želite. Poznavalci letalstva verjetno poznajo češka letala Avia, tako ime ima tudi hotel v Parizu, latinsko besedo Avia bi v slovenščino prevedli kot babica... Meni osebno je najljubša prva možnost, še posebej, ker fantje pravijo, da so v glavnem precej aviatični - povsod jih je dovolj, saj je za njimi zelo delavno poletje. Sicer pa pošiljajte vprašanja, nagrade so obljubljene, pri vprašanjih pa pustite svoji domišljiji in iznajdljivosti povsem prosta pota. GORENJSKI GLAS IN TELEVIZIJA MEDVODE GLASBENIKI MESECA - KUPON Moje vprašanje za AVIA BAND : Ime in priimek: Naslov: Pošta: Izpolnjene kupone pošljite na naslov Gorenjski glas, p.p. 124, 4001 Kranj Pogrebni ceremonial za pokojno princeso Diano je Pnkoval pred televizijske zagone tudi dobršen del slovenska občinstva - mladega in stQrega obeh spolov. Obeh spolov? Seveda obeh spolov! ženske so kar odkrito trdno Sedle pred televizijo, moški pa so sicer zamahnili z roko, eh, kaj bom jaz tole gledal, vendar s° vseeno Škilili proti zaslonu kadarkoli je bilo le mogoče. Malce sramežljivo, a zato iz nič manj očitne radovednosti. Ob smrti priljubljene princese so se tudi pri nas razvnemale televizijske debate, ki so bile več ali manj na • slovenski ravni. Ob smrti princese je Pravzaprav bistveno vprašanje, kaj življenje in smrt Princese pomeni za britansko Monarhijo in britansko aris-°racijo, manj važno pa je £ tem tragičnem dogodku ^avZaprav to, kako so papar-njl QH paparazzi vplivali na Jeno prezgodnjo smrt oziro-je meja zasebnosti i«vnih oseb. Manj važno tudi .. Predvsem za naše razmere, . Paparacijev nimamo in sploh - čemu le bi jih imeli? vol na Princesa )e> P° SV0Ji tal/1 °^ ne' Pravzaprav živela )e bila nenehno v hZ,ču teleobjektivov. Potre-ovala jih je, a bili so ob njej tUd^o jih ni želela. Žal. to kJ6 zanimivo< Je predvsem n'aul Smo pri nas zapopadli Kni,\s*lrti Princese Diane. Ka£o?Jtorasto, kako pa. POp prvič !e hila princesa in dovohHr?a- 5i ne bi smela nan 'da le vest na ekranu pZrVKed^la le z besedami: xr?h nDiane- Samo to: po-6 eo Diane. Katerekoli Diane ali pa "gune", ki jo imajo v Britaniji? Nikjer vsaj vali-lanske princese, samo to: pogreb Diane. Ježešna! Saj ne gre za pieteto, gre za zaplankanost in primitivnost. Ni bil pogreb, ampak so bile pogrebne svečanosti, Diana pa tudi ni bila kdorkoli, naj jo ima kdo rad ali ne. Diana je bila princesa, ne pa neka Diana iz Spodnjega Kašlja. Manjka dunajskih manir, bratci, malo meš-čanskosti tudi, pa uglajenosti. ko so napisali samo pogreb Diane, so pokazali, da se jim sanja ne, kaj se spodobi. A saj bi jim princesa Diana oprostila. Ona je imela rada vse, še najraje pa tiste, ki so bili uboini. Tudi na duhu. Vse tiste Slovence, ki o varovanju zasebnosti kaj vedo ali nič, še posebej pa tiste, ki o vsem vse vedo, so televizije! takojci zbobnali pred ekrane. Poklicani pred ekrane so se čohali za ušesi in stiskali Glosa Pogreb gospe Diane POP TV je takole izpisala na ekran: pogreb Diane. Diane - who? Ali gospe Diane, ali tovarišice Diane, ali Diane iz Spodnjega Kašlja ali katerekoli Diane... Oni pa kar: Pogreb Diane ■ pa zdravo! Mislili so si: saj ja vsi vedo, kdo je Diana. Zapiši, bato, na ekran: pogreb Diane! Kakšno pomanjkanje svetovljanskih manir, v resnici pa: kakšen podalpski primitivizem. Še dobro, da se niso spomnili še kaj hujšega, denimo: pogreb tovarišice Diane, par-don, gospe Diane ali pogreb ločenke z otoka ali kaj takega. Pa saj bi bila ista figa. Ze s tem, ustnice, odpirali kazenske zakone in izjavili, da je tudi pri nas neka meja vtikanja v zasebnost javne osebe. Strašno veliko smo zvedeli, kako se tem rečem streže pri nas. Najbolj odmevnim televizijskim medijem moramo biti za to, da so pri priči presadili ali aktualizirali britanski primer tudi za domačo rabo, zelo hvaležni. Vemo, do kam se lahko mediji vtikajo v popu- larne in javne osebe in kje se morajo ustaviti. To nas je, gledalce, tudi vedno veliko bolj zanimalo kot kakšna inflacija ali brezposelni in hvalabogu, da je prišel trenutek, ko je tudi ta tema lahko postala aktualna. Pri nas imamo namreč s tem hude probleme, saj imamo tooooliko javnih oseb, da jih prešteti ne moremo. Javnih in slavnih. V muziki, kulturi, gospodarstvu, politiki se jih kar tare in domači paparaci švigajo za njimi, kot bi jih gnal sam vrag. Javnost kar poka od nestrpnosti, ko na vsak način hoče izvedeti, kaj počenjajo v domačem krogu. Kako skokovito narašča naklada, če objavijo predsednika parlamenta v kopalkah, kako se žoga, kakšen boom od izdaje, če se gre Janša med dvema ognjema in kako folk dol pada, ko se grejo znane osebe tenis. Brrrr - kako Žgečkljivo, če kdo nad Kučanom drži marelo in kakšen nacionalni šok, če Polonca Dobrajc kadi cigareto. Na sončni strani Alp ima senzacionalizem povsem svoje dimenzije, zato je ja treba olala popisanega papirja in poslikanega traku, da bi končno zvedeli, kaj domači paparaci smejo in česa ne. Že zdaj jih je treba držati na vajetih, kajti kaj veš kdaj se zna pa enkrat le zgoditi, da bo pa končno vendarle ena naša znana in slavna oseba poslikana v -prešuštniški postelji. In tedaj šele bo nastopil dan, ko se bo pri nas sploh splačalo začeti debate o varovanju zasebnosti javnih oseb, če javne osebe sploh smejo govoriti o zasebnosti.. • D.Sedej ŠIFRA: SARA V prihodnosti me zanima ljubezen, zdravje, denar in sreča. ARIONt Zelo konkretno in brez lepših ali večjih okrajšav ste nam postavili vprašanje. Če boste s takšno odločnostjo korakali skozi življenje, boste dosegli marsikateri zavidljiv rezultat, tako v finančnem, zdravstvenem in tudi na ljubezenskem področju. Po svoji naravi ste izredno nenavadno dekle, včasih polna presenečenj tako za okolico, kot tudi zase. Veliko pozornosti posvečate velikemu čutu za pravičnost in usklajene medčloveške odnose. V ljubezni ste velikokrat neodvisni in malce svojeglavi, morebiti imate tudi prevelike kriterije do nasprotnega spola. Vendarle, ko se zaljubite, ste zvesta in svojega partnerja znate razveseljevati in osrečevati. Obdobje, ki je za vami je polno preizkušenj, padcev in osebnostnih blokad. Prav je, da se začnete zavzemati za bolj umirjen način življenja, to pa PREDVSEM V TEM smislu, da več pozornosti namenjate svojemu notranjemu JAZU, kot pa nekim nepomembnim zadevam. V naslednjem letu boste skokovito doživeli uspeh, ki vas bo upijanil in seveda navdal z močno in pozitivno -voljo do življenja. V tem letu večjih sprememb v partnerstvu ne bo, nadejate pa se jih lahko prav tako v naslednjem letu. Na zdravstvenem področju bi večji poudarek namenili občutljivemu krvnemu obtoku, večjo previdnost morate nameniti ledvicam in pozitivnemu načinu razmišljanja. KUPON ARION ODGOVARJA Rojstni datum:.................................Ura in minuta rojstva:.................. Kraj rojstva:............................................................................................ Ime, priimek in naslov (če ne želite, vam teh podatkov ni treba sporočiti); Kupone pošljite na GORENJSKI GLAS, p.p. 124, 4001 Kranj, Zoisova 1. ASTROLOGIJA PREROKOVANJE 090-42-66 ARION LTD, CANKARJEVA 8, CELJE S: 063/481-891 CENA 1 MIN -156 SIT VSAK DAN OD 9. DO 03. URE ASTROLOGIJA PREROKOVANJE 090-42-64 ARION LTD, CANKARJEVA 8, CELJE •: 063/481-891 CENA 1 MIN -156 SIT VSAK DAN OD 9. DO 03. URI GLASBENA LESTVICA ZALOŽBE ZLATI ZU0KI KUPON ŠT. 25 1. ans. BRANETA KLAVŽARJA - Polna luna 2. ans. MODRI VAL - Naš pevski zbor 3. ans. ROSA - Kjer ljubice spijo 4. CELJSKI INSTR. KVINTET - Veselje nas pokonc' drži 5. JOŽE BURNIK s prijatelji - Kot burja se mi zdiš Obkrožite številko skladbe, ki vam je najbolj všeč, izrežite, nalepite na dopisnico in pošljite na naslov: ZLATI ZVOKI, p.p, 46. 1410 Zagorje. Nagrade so prejeli: 3. Jasmina Gorjup, Brunov drev 11/b, 5220 Tolmin (1 kaseta); 2. Frido čeperlin, Novi Log 7/a, 1430 Hrasntik (2 kaseti); 3. Milena Župevec, Gor. Sušice 40, 8323 Uršna sela (3 kasete). Nagrade prejmejo izžrebanci po pošti. Naj živi vesela družba Tudi Strmina bo z nami Andrej nad Škofjo Loko, 9. septembra - Za prireditev, ki jo pripravlja v nedeljo, 14. septembra, na Andreju nad Škofjo Loko pod naslovom Naj živi vesela družba, je že skoraj vse nared. Do zdaj smo vam predstavili šest ansamblov, ki bodo skrbeli, da nam v nedeljo ne bo dolgčas. Danes vam predstavljamo še sedmega. To je ansambel Strmina, ki je iz škofjeloškega konca, pevka Jožica Obid pa je s Primorske. Strmina je skupina predvsem s pop-rock glasbo, zaigrajo pa tudi kakšno domačo vižo. Do zdaj je skupina izdala eno kaseto. Posneli so tudi zanimivo skladbo Obljubljal si nebo in raj. Razen glasbenih skupin, ki smo vam jih predstavili do zdaj v Gorenjskem glasu, bodo v nedeljo na prireditvi Naj živi vesela družba pri Ivanu Ruparju tudi razne igre. Te pa nam bo Ivan predstavil v petkovem Gorenjskem glasu. • A. Ž. SREDA, 10. SEPTEMBRA 1997 TVS 1 7.30 Vremenska panorama 9.15 Včeraj, danes, jutri 9.20 Videoring 9.50 Havajski detektiv, ponovitev ameriške nanizanke 10.45 Twin Pekas - ogenj, hodi z menoj, ponovitev ameriškega barvnega filma 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, ponovitev 13.35 Kraljico Slovenije za kraljico sveta, ponovitev 15.00 Slonica Echo, ponovitev an-glepke poljudnoznanstvene oddaje 15.55 Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV 16.25 TV prodaja 17.00 Obzornik 17.10 Otroški program 17.10 A. Lindgren- M. Ogorelec: Erazem in potepuh, otroška nadaljevanka 17.40 Portret Ančke Gošnik - Godec 18.00 Po Sloveniji 18.40 Kolo sreče 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme 19.57 Šport 20.05 Cadfael, angleška nanizanka 21.25 Parlamentarna križpotja 22.00 Odmevi, Vreme 22.50 Grace na udaru, ameriška nanizanka 23.15 Steklena menažerija, ameriška humoristična nanizanka 0.55 Videoring TVS 2 9.00 Euronews9.55 Svet poroča, ponovitev 10.25 Prisluhnimo tišini, ponovitev 10.55 Jan Anoulih: Orkester, ponovitev predstave SNG Drama 11.55 (Ne)znani oder, ponovitev 12.25 Hudsonova ulica, ameriška nanizanka 12.50 Studio City 13.35 Kir Royal, nemška nanizanka 14.35 Pacific drive, avstralska nadaljevanka 15.00 Kolesarska dirka po Španiji, prenos 17.40 Hoganova druščina, ameriška nanizanka 18.05 Filmski triki, dokumentarna nanizanka 18.30 Karaoke, razvedrilna oddaja 19.30 Pacific drive, avstralska nadaljevanka 20.00 Portret športnika 20.25 Kvalifikacije za svetovno prvenstvo v nogometu 1998: BiH - Slovenija, prenos 22.30 Koncert simfonikov RTVS: Kumar, Bartok TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. KANALA 8.00 Video strani 9.00 TV prodaja 10.20 Navlhančki, risana serija 10.45 Prosim, ne jejte marjetic, nanizanka 11.15 Ta čudna zanost 11.40 Korak za korakom 12.05 Oprah Show 12.50 TV prodaja 13.20 Alo, alo 13.50 Bergerac, ponovitev 14.40 TV prodaja 15.10 Rdeče morje, ponovitev 15.40 Avtovizija, ponovitev 16.10 Rajska obala, ponovitev 16.35 Drzni in lepi, ponovitev 17.00 Oprah Show: Rosewood 17.50 Drzni In lepi, ameriška nadaljevanka 16.15 Rajska obala, avstralska nanizanka 18.45 Charles je glavni, ameriška humor-ostična nanizanka 19.10 Srečni časi, ameriška humoristična nanizanke 19.35 Korak za korakom, ameriška humoristična nanizanka 20.00 Nora hiša, nanizanka 20.30 Popolno ujemanje, ameriški barvni film 22.10 Mantis, ameriška nanizanka 23.00 Alo, alo, angleška humoristična nanizanka 23.35 Oprahin gost: Madonna 0.20 Življenje v mestu, ponovitev novozelandske nadaljevanke 1.10 Živeti danes: Samopostrežba usode, dokumentarna oddaja 1.35 Zločin na gradu, dokumentarna oddaja 2.05 TV prodaja 2.25 Videostranl POPTV 7.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Santa Barbara, ponovitev 10.50 TOP shop 11.00 Zaliv ljubezni, ponovitev ameriške nadaljevanke 12.00 Nedotakljivi 13.00 Pop kviz, ponovitev 13.30 Taksi 14.00 Sedma nebesa 15.00 Beli očnjak, nanizanka 15.30 Zaliv ljubezni, ameriška nadaljevanka 16.30 Santa Barbara, nadaljevanka 17.30 Pop kviz 18.00 Cosby, ameriška humoristična nanizanka 18.30 Obalna straža na kolesih, ameriška nanizanka 19.20 Vreme 19.30 24 ur 20.00 Parada zvezd: Poslednji skavt, ameriški barvni film; Bruce VVillis, Chelsea Field, Damon Wayans 22.00 Pri nas doma, nanizanka 22.30 Taksi, nanizanka 23.00 Nedotakljivi, nadaljevanka 0.00 Teksaški mož postave, ameriška akcijska nanizanka 1.00 24 ur 1.30 Videostrani TV 3 8.00 TV prodaja 8.15 TV shop 10.00 Video kolaž 13.00 TV prodaja 13.15 TV shop 15.00 Utrinek 15.30 TV prodaja 16.00 Video kolaž 16.30 TV prodaja 17.00 Vera in čas, ponovitev verske oddaje 18.00 Video kolaž 18.30 Živali 18.50 TV prodaja 19.00 Utrinek 19.30 Videospoti 20.00 TV razglednica 21.00 V priporu, nadaljevanka 22.00 Video kolaž 22.30 TV prodaja 23.00 TV shop HTV 1 7.45 TV koledar 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro, Hrvaška 10.00 Poročila 10.05 Otroški program 12.00 Dnevnik 12.30 Krivda, ameriško-mehiška nadaljevanka 13.15 Santa Barbara 14.00 Risanka 14.05 Poročila 14.10 Skrita kamera, ponovitev 14.35 Otroški program 17.35 Poročila 17.45 Obalna straža 18.30 Kolo sreče 19.05 Loto 19.10 Hrvaška spominska knjiga 19.30 Dnevnik 20.15 Poslovni klub 20.50 Portreti: Farouk 21.55 Opazovalnica 22.20 Upravnica, angleška nadaljevanka 23.20 Rada se te spominjam, angleški barvni film 1.00 Poročila HTV 2 12.40 TV koledar 12.20 Strah pred višino, ponovitev ameriškega filma 15.50 Bolnišnica upanja, ameriška nanizanka 16.35 Dvorec Hohenstein, ponovitev 17.30 Aca-pulco - telo in duša, nadaljevanka 17.55 Risanka 18.05 Hugo 18.30 Hollywoodski ustvarjalci akcije, dokumentarna serija 19.00 Županijska panorama 19.30 Dnevnik 20.10 Kviz 20.25 Dangerfield, ameriška nadaljevanka 21.20 King Komg, ameriški film, 1993 23.00 Zakladnica 23.45 Varuhi časa AVSTRIJA 1 6.05 Otroški program 9.05 Alf, ponovitev 9.30 California High School 9.50 Obalna straža 10.40 Columbo: Starost te ne obvaruje pred umori, ponovitev ameriške TV kriminalke 11.50 Otroški program 14.50 Hišica v preriji 15.40 A-Team 16.25 Obalna straža 17.15 Družina za umret 17.45 Šport: Nogomet, kvalifikacije za svetovno prvennstvo, Belorusija - Avstrija, prenos 19.53 Vreme 19.55 Money Maker 20.02 Šport 20.15 Beg do zadnjega diha, ameriški tv triler; Victoria Pnncipal 21.50 Kraj zločina: Na muhi, nemška TV kriminalka 23.20 čas v sliki 23.35 Očetje in sinovi: Moč in nezavest 1.30 Zdravnik, ponovitev ameriške drame 3.25 Pakt s smrtjo, 1/2 del italijansko-nemško-francoske Tv drame 5.00 A-team AVSTRIJA 2 6.00 Video strani 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Tisoč melodij, ponovitev nempkega glasbenega filma 10.35 Drzni in lepi 11.20 Zvezna dežela danes 11.45 Vreme 12.10 Poročilo 13.00 Čas v sliki 13.10 Ljuba družina 14.55 Ljudje iz St. Benedikta, družinska serija 14.45 Lipova ulica 15.15 Drzni in lepi 16.00 Vsak dan s Schiejokom, talk shaw 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Zvezna dežela danes 19.25 Monev maker 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 19.55 Money maker 20.02 Pogledi od strani 20.15 Rosamunde Pilcher: Snežni vihar spomladi, nemški Tv film 21.45 Pogledi od strani 22.00 Čas v sliki 22.30 Po dolgem in počez, tematska večerna oddaja - džungla verskih ponudb 0.25 Prix Ars Electronica, podelitev nagrade Zlata Nika, ponovitev 1.55 Mednarodna video nagrada 2.25 Čas v sliki 2.55 Vsak dan s Schiejokom, ponovitev 3.35 Dobrodošla, Avstrija 5.40 Čas kulture TUDI DRUGJE JE LEPO • oddaja vsak četrtek ob 14.40 na Radiu Tržič • vsak torek v Gorenjskem glasu • in v reviji Otrok in družina Tržičani vemo, da je pikapolonica simbol za kemično čistilnico Polonco, ki jo najdete v mestnem jedru Tržiča. Svojo storitev opravljajo že 28 let, ves čas pa je sledila napredku, tako tehnoloških procesov, kot varovanje okolja. KEMIČNA ČISTILNICA POLONCA v svojih poslovalnicah v Bistrici, v Naklem (trgovina Sandra) in v Centru mesta (Tržiča) opravljajo po konkurenčnih cenah storitve: kemičnega čiščenja, pranja, šivanje, čiščenje zaves, šotorov in impregniranje oblačil. Vse informacije lahko dobite vsak dan od 7.30 do 12. ure In 13.30 do 18. ure, tel. 064 50081. IZBERITE DOBRO "KEMIČNO ČISTILNICO - ČISTILNICO POLONCO". Vprašanje: Kdaj je na sporedu 100. oddaja Tudi drugje je lepo? Odgovore pošljite do 11. 9. Naporni in delovni teden je za nami, prav tako tudi 30. šustarska ndeelja je privolila obiskovalce iz vse Slovenije in tudi tujine. V sodelovanju z TD Tržič pa sem poskrbel za presenečenje in razveseli 1.1000.30 obiskovalca s čudovito torto Slovenije. Podarila nam jo je slaščičarna Bistrica ob ljubilejni 100. oddaji Tudi drugje je lepo RT. S torto se je posladkala mlada družina iz Ljubljane - veselo presenečena. Nekaj torte so odnesli sabo, nekaj pa so jo razdelili med obiskovalce. Poleg torte pa so dobili še spominsko sliko Tržiča in praktične nagrade, prav tako tudi 30 obiskovalcev do te številke. Ob zaključku dodamo: ŠUSTARSKA NEDELJA JE BILA: VESELA, RAZIGRANA - BOGATA. Naša oddaja Tudi drugje je lepo se je v četrtek vrtela v veselem kvizko ritmu: "SLO ali te poznamo? Tako bomo tudi nadaljevali. 11.9. pričakujemo zanimivega gosta. Zato ne pozabite na našo frekvenco 88,9 in 95.0 MHz. JANJA BUDIČ TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV dnevni napovednik TELE-TV 19.00 TV kažipot 19.02 EPP blok - 1 19.07 Glasbeni top spot 19.10 Poročila Gorenjske 563 19.25 Iz arhiva 19.59 Danes na videostra-neh 20.00 TV kažipot 20.02 EPP blok - 2 20.07 Glasbeni top spot 20.10 30. Šustarska nedelja v Tržiču 97 - reportaža o nedeljskem šuštarskem sejmu 20.30 Šustarska jesen - dokumentarni film, 1974 (scenarij: Janez Mayer, kamera in režija: Jože Perko, glasba. Stane Bitežnik (citre), ton: Boris Pavlin in Janko Maršič, produkcija: Kulturan skupnost Tržič in Filmski klub Tomo Križnar Tržič) 21.00 Utrip Tržiča 21.10 Poročila Gorenjske 563 21.25 EPP blok - 3 21.30 7. specializirana razstava SQ -slovenski proizvod - slovenska kakovost na Gorenjskem sejmu v Kranju 21.50 Strel -oddaja o rocku in mlade po srcu (v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56, voditelj: Filip Kocijančič) 22.45 Poročila Gorenjske 563 23.00 Z vami smo bili... nasvidenje 23.01 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 23.02 Videostrani R TRŽIČ Pozdravu iz studia bo sledil Radijski Juke box ob 14:00. Ob 14:30 pripravljamo Glasbeno ropotarnico z informacijami in zanimivostmi iz glasbenega sveta. Spremljali in komentirali bomo ob 15:30. Sledila bo oddaja Naša priložnost. Poročila radia Deutsche Vvelle bodo na sporedu ob 16:30. Ob 16:45 vas seznanjamo z novostmi na knjižnem trgu, tokrat s pomočjo DZS, Jalnove knjigarne Tržič. Ob 17.45 Govorimo o filmu. Glasbena scena bo na sporedu ob 18:25. R TRIGLAV LOKA TV ... Videostrani TV ŽELEZNIKI 19.00 Mladinska oddaja 20.00 Športna oddaja ATM TV KR. GORA ... Videostrani... 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.20 Iz arhiva: "Otvoritveni koncert poletne violinske šole Bled" 19.00 Risanka 19.20 Videostrani 20.00 Torkov športni pregled (ponovitev) 20.30 Satelitski program Deutsche Vvelle 22.00 Videostrani 5.30 Dobro jutro z Lijano Trontelj 6.00 Razmere na cestah 6.15 Makedonska poezija 6.45 Vreme (Robert Bohinc) 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 7.45 Slavljenci iz glasbenega sveta: Jose Feliciano, Joe Perry 8.00 Kronika -OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.30 Telegraf 10.30 Novice 10.45 Avtomurka Lesce se predstavlja 11.00 Zlata kočija (Dušan Dra-gojevič) 12.00 BBC novice, vreme, osmrtnice 12.15 Aktualno pred zimo: Tesnenje oken 12.45 Lestvica od 1 do 20 14.00 Popevka tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.15 Zdravnikov nasvet (Branimir Čeh, dr. med.) 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila, osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 Sara se predstavi 18.00 Tednik - Župan občine Jesenice v vstudiu 18.30 Pogled v jutrišnji dan 18.55 Jutri na Radiu Triglav 19.00 Glas Amerike 19.15 Voščila 19.30 Zaključek programa RSORA TV ŠIŠKA ... Videostrani 20.00 Napoved sporeda 20.05 Kontaktna oddaja 21.30 Ananda - iz cikla predavanja v Ljubljani 22.30 Napoved sporeda za četrtek 22.35 Video strani IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 19.00 TV prodaja 19.05 Otroški program 19.30 Ponovitev 20.00 Top spot 20.05 Glasbeni mix 20.30 Kronika 20.50 Film 23.00 Top spot 23.05 Nočne videostrani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.00 Napovednik programa 6.50 EPP 7.00 Radio Slovenija - Druga jutranja kronika 7.20 čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.00 Napovednik programa 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema 9.50 EPP 10.20 Prodaja rabljenih knjig 10.50 EPP 11.00 Napovednik programa 11.30 Kviz Radia Kranj 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Prodaja rabljenih knjig 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.40 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.30 Novinarski prispevek 14.50 EPP 15.00 Napovednik programa 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Predstavitev novosti iz kozmetike Kahne 16.50 EPP 17.00 Novinarski prispevek 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.50 EPP 19.30 Večerni program: Moda in lepota z Metko Centrih Vogeinik 20.00 Napovednik programa 24.00 Zaključek programa Radia Kranj 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne Informacije 6.20 NoČ ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika RA Slovenija 8.30 Poriovitev jutranjega pogovora 9.00 Nasvet za kosilo in kuhajte z nami 9.35 Glasbo Izbirate poslušalci 10.00 Servisne Informacije 11.00 Kulturni paberkl 12.00 BBC - novice 12.30 Glasbena zmešnjava 14.30 Mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 15.50 Borza 17.00 Klepet ob glasbi 19.30 Nočni glasbeni program RA Sora R RGL 6.00 Dobro jutro z Majdo Juvan 6.05 naj naj pesem 6.15 Novice 6.25 AMZS 6.45 Vreme 7.00 II. jutranja kronika 8.00 Sknti mikrofon 8.30 Jutro je lahko tudi takšno 9.15 Novice 0.30 Vaše mnenje o... 10.00 Dopoldanski pogovor 10.30 Zdravje na RGL-u 11.15 Novice 11.26 Skriti mikrofon 12.00 BBC 12.30 Dober dan 12.45 Onevnikov odmev 13.15 Novice 13.20 Argumentiran komentar 13.50 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Zvezdniprah 15.00 RGL obveSfta in komentira 15.30 Lestvica hitov 16.20 Spoznajmo se z uganko za poslušalce 16.45 urna kronika 17.15 Novice 18.00 Glasovanje za naj pesem tedna 18.15 Novice 18.25 Skriti mikrofon 19.00 DJ Dekky 10.25 Vreme 20.00 Argumentiran komentar, ponovitev 20.30 Večerno nočni program R OGNJIŠČE 5.00 Jutranji program 6.40 Duhovna misel, svetnik dneva 7.10 Bim-bam-bom 7.30 Poročila 8.00 Jutranja tema 8.30 Dop. inf. oddaja 9.06 Predstavljamo vam: - oddaja namenjena komercialnim predstavitvam 10.15 Mali oglasi - radijska trgovina, kjer poslušalci kupujejo, podarjajo, iščejo, prodajajo,... 11.10 Svetovanje: 1. teden svetovanje zdravnika, 3. teden svetovanje s področja KULINARIKE IN PIJAČ, 2. In 4. teden svetovanje s jaodročja VRTIČKARSTVA IN ZDRAVILNIH ZELIŠČ 12.00 Zvonjenje 13.00 Glasbena lestvica Zlati zvoki 15.00 Popoldanska informativna oddaja 16.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 17.15 Pogovor o... - aktualen pogovor z gosti v studiu 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Radio Glas Amerike 20.15 Radio Vatikan 20.35 1. teden v mesecu: Luč v temi, 3. teden v mesecu: Prijateljstvo bolnikov in invalidov, 2. in 4. teden v mesecu: ZVENI MODRO • večer z Zvonetom Modrejem 21.35 Radijski roman 22.00 Poročila 22.30 Nočni glasbeni program TA DOBRIH 10 RADIA TRŽIČ ... vas je zabavalo že 70-krat.... kar pomeni, dobre domače pop glasbe ne manjka... niti ne vaših predlogov in kuponov... še vedno nas lahko poslušate na frekvencah 88,9 in 95 MHz., in kot vedno, vsako soboto ob pol treh... Pokrovitelj: Trgovina Markič Style (obutev za male in velike, copati in ortopedski natikači, mokasini in obutev za jesensko vreme; vabljeni v trgovino Markič Styie na Deteljico) Nagrajenci: Olga Meglic iz Tržiča in Minka Žagar iz Cerkelj (prejmeta nagradi trgovine Markič Style), Kristina Sire z Jesenic in Danica Kogoj iz Tržiča pa prejmeta nagradi Ra Tržič za zvesto sodelovanje. Čestitamo! Naš naslov: Radio Tržič, Balos 4, 4290 Tržič - do 13. 9. Vaši zvesti: Dušan, Tomaž in Mojca P.S.: Pa lepo se imejte do prihodnjič! Čao! LESTVICA TA DOBR'H 10 Radia TVžič 1. Janko Ropret - Jesen (2) 2. Happy band - Dolina Logarska (2) 3. Pop design - Kjer je sreča, tam si ti (6) 4. California - Moje hrepenenje (3) 5. Šukar - Keme merav (2) 6. Alenka Godec - Čas zaceli rane (novost) 67. Vladimir Samec - Ljubezen v meni še živi (novost) 8. Simona VVeiss - Moram te najti (novost) 9. Korado in Brendi - Nocoj je ena luštna noč (novost) 10. Sanja Mlinar - Plešiva (novost) KUPON Ta dobr'h 10 Radia Tržit Glasujem za: Moj predlog: Mo naslov: KINO CENTER amer. pust. spekt. IZGUBLJENI SVET: JURSKI PARK ob 16., 18.30 in 21. uri STORŽIČ amer. psih. thrill. POPOLNA OBLST ob 16.30, 18.45 in 21. uri ŽELEZAR amer. akcij, thrill. FARGO ob 18. in 20. uri RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA pust. spekt. IZGUBLJENI SVET ob 20.30 uri SKOFJA LOKA amer. znan. fant. film ZVEZDNE STEZE ob 18.30 in 20.30 uri ČETRTEK, 11. SEPTEMBRA 1997 TVS 1 7.30 Vremenska panorama 9.50 Včeraj, danes, jutri 9.55 Videoring 10.25 Hoganova druščina, ponovitev ameriške humoristične nanizanke 10.50 Steklena menažerija, ponovitev 12.35 Divja Avstralija, avstralska poljudnoznanstvena serija 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, ponovitev 13.35 Videostrani 14.15 Novice iz sveta razvedrila 15.10 Cadfael, ponovitev angleška nanizanka 16.25 TV prodaja 17.00 Obzornik 17.10 Sprehodi v naravo, oddaja 17.25 Ouasimodove čarobne dogodivščine, francoska nanizanka 18.00 Po Sloveniji 18.35 Kolo sreče 19.10 Risanka 19.20 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov 19.30 TV dnevnik 19.57 Šport 20.05 Tednik 21.05 Forum 21.25 Frasier, ameriška nanizanka 22.00 Odmevi 22.35 Šport 22.45 Omizje 0.15 Tednik, ponovitev 1.10 Forum, ponovitev 1.20 Videoring TVS 2 9.00 Euronevvs 11.15 Filmski triki, ponovitev ameriške dokumentarne nanizanke 11.40 Koncert simfonikov RTVS: Kumar, Bartok, ponovitev 12.25 Grace na udaru, ameriška nanizanka 12.50 Kvalifikacije za SP v nogometu: BiH - Slovenija, posnetek 14.35 Pacific Drive, avstralska nadaljevanka 15.00 Kolesarska dirka po Španiji, prenos 17.15 športni film 17.40 tri krone, švedska nadaljevanka 18.30 Očividec, angleška dokumentarna nanizanka 19.00 Resnična resničnost 19.30 Pacific Drive, avstralska nadaljevanka 20.00 Svenova skrivnost, nemški barvni film 21.35 Jag Mandir, nemška dokumentarna oddaja 23.00 Izgubljeni svet: Vrnitev Stevena Spielberga, ponovitev dokumentarne oddaje 23.30 Poletni festival Lent '97, retrospektiva KANALA 8.00 Video strani 10.20 Navlhančki, risana serija 10.45 Prosim, ne jejte marjetic, nanizanka 11.15 Ta čudna znanost 11.40 Korak za korakom, ponovitev 12.05 Oprah Shovv 12.50 TV prodaja 13.20 Alo, alo, ponovitev 13.50 Mantis, ponovitev 14.40 Tv prodaja 15.10 Dannyjeve zvezde, ponovitev 16.10 Rajska obala, ponovitev avstralska nanizanka 18.35 Drzni in lepi, ponovitev ameriška nadaljevanka 17.00 Oprah shovv: "Tretji vogal" 17.50 Drzni in lepi, ameriška nadaljevanka 18.15 Rajska obala, avstralska nanizanka 18.45 Charles je glavni, ameriška humoristična nanizanka 19.10 Srečni časi, ameriška humoristična nanizanka 19.35 Korak za korakom, ameriška humroistična nanizanka 20.00 Ellen, ameriška humroistična nanizanka 20.30 Omadeževana nedolžnost, ameriški barvni film 22.05 Remington Steele, nanizanka 23.00 Avtovizija, oddaja o avtomobilizmu 23.30 Vojak naj bo, nanizanka 0.25 Dannvjeve zvezde, ponovitev 1.25 TV prodajaA/ideo strani POPTV 7.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Santa Barbara 10.50 TOP shop 11.00 Zaliv ljubezni 12.00 Nedotakljivi 13.00 Pop kviz, ponovitev 13.30 Taksi 14.00 Dangerfield, angleška nanizanka 15.00 Beli očnjak, kanadska nanizanka 15.30 Zaliv ljubezni, ameriška nadaljevanka 16.30 Santa Barbara 17.30 Pop kviz 18.00 Cosby, ameriška humoristična nanizanka 18.30 Obalna straža na kolesih 19.20 Vreme 19.30 24 ur 20.00 Brez zavor z Jonasom 21.00 Nikita, ameriška nanizanka 22.00 Pri nas doma, ameriška nanizanka 22.30 Taksi, ameriška humoristična nanizanka 23.00 F/X - umori s trikom, 1. del ameriške nanizanke 0.30 24 ur 1.00 Videostrani TV 3 8.00TV prodaja 8.15 Komercialne predstavitve 10.00 Tv prodaja 10.15 Video kolaž 13.00 TV prodaja 15.00 Utrinek 15.30 TV prodaja 17.00 Avanture Hiavvatha, risanka 17.15 TV prodaja 18.00 To trapasto življenje, ponovitev 18.50 TV prodaja 19.00 Utrinek 19.30 Videospoti 20.00 V priporu, nadaljevanka 21.00 Zabavna glasba z velikim orkestrom 22.00 Video kolaž 22.30 TV prodaja 23.00 TV shop KINO HTV 1 7.45 TV koledar 7.55 Poročila 8.O0 Dobro jutro, Hrvaška 10.00 Poročila 10.05 Otroški program 12.00 Poročila 12.30 Krivda, ameriško-mehiška nadaljevanka 13.15 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 14.00 Risanka 14.10 Poročila 14.15 Skrita kamera 14.40 Otroški program 17.40 Poročila 17.50 Obalna straža, nanizanka 18.35 Kolo sreče 19.10 Hrvaška spominska knjiga 19.30 Dnevnik 20.15 Izobraževalna oddaja 20.45 Ekran brez okvirja 21.50 Reševalci, dokumentarna serija 22.40 Opazovalnica 23.00 Senifeld, ameriška humoristična nanizanka 23.05 Seinfeld, humoristična nanizanka HTV 2 14.00 TV koledar 14.10 G-men, ponovitev ameriškega filma 15.40 Potovanja, dokumentarna serija 16.35 Dvorec Hohenstein, ponovitev 17.30 Acapulco s telesom in dušo, nadaljevanka 17.56 Risanka 18.05Hugo18.30 HolliwoodsM ustvarjalci akcije 19.00 Županijska panorama 19.30 Dnevnik 20.10 KviZ 20.30 Dosjeji X, ameriška nanizanka 21.30 Francoska revolucija, francosW barvni film AVSTRIJA 1 5.55 Otroški program 9.10 Califorrria High School 9.35 Obalna straža 10.2" Diana - njena resnična zgodba, 1/2 °& ameriške Tv melodrame 11.50 Otroški program 14.50 Hišica v preriji 15.40 A' Team 16.25 Obalna straža 17.15 Central West Park 18.05 Alf 18.30 Družina za umret 19.00 Hope & Gloria Čas v sliki 19.53 Vreme 20.02 Špon 20.15 Komisar Rex, avstrijsko-nernška kriminalistična serija 21.05 Dosjeji * ameriško-kanadska serija 21.55 Dosjoi' Jessica - Primer za Teddyja Hoffman3' ameriška kriminalistična serija 23.25 Ko boš mislil name, ameriška psih"' loška drama 0.55 Beg do zadnje^ diha, ponovitev ameriškega Tv trilefl* 2.35 Ugrabljena, italijanski TV film AVSTRIJA 2 6.20 Videostrani 7.00 Vreme 9.00 ća»* sliki 9.05 Priznanje na štiri oči, nemška kriminalka 10.35 Drzni in lepi, Pono]j« tev 11.20 Zvezna dežela danes 1''?. Vreme 12.00 Čas v sliki 12.05 MiliJ0"' ko kolo 12.30 Na prizorišču, pono*" „. 13.00 čas v sliki 13.10 Ljuba 6WS 13.55 Ljudje iz St. Benedikta l*'^ Lipova ulica 15.15 Bogati in lepi 1&J2 Vsak dan s Schiejokom. talk 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodo*'1. Avstriji 18.50 Kuharski mojstri 1 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v s"\ kultura 19.53 Vreme 20.02 Pogledi strani 20.15 Vrtiljak popevk, zabavffi glasbena oddaja 21.05 Vera 22.00 C* v sliki 22.35 Šiling 23.05 Šiling, Q°% darski magazin 23.05 Nightwatch: dokumentarni film 0.00 čas v sliki , Skrivnost albatrosov, dokument film 0.50 Skrunitev faraonov, doku"™ tarnl film 1.40 pogledi od strani.1' v Mednarodna video nagrada 2.10 C** sliki 2.40 Ozri se po deželi, pono^.j 3.10 Vsak dan s Schiejokom *■ Dobdodošla Avstrija, ponovitev • AEROBIKA 3 C 3 otroška aerobika S o te 0» 1 Dilmri in od pon. do petka $ % od 9. do 22.30 ure ioJo^ne^eJfl i s od 15. do 22. ure % o 0 l/l i XL Z > BRooW^JV) i S teL064/22H33 I 222479 i HYDRO JET - masaJi CENTER amer. kom. MOŽJE V ČRNEM ob 16., 18. In 20. uri STORŽIČ ame£i^ spekt. IZGUBLJENI SVET: JURSKI PARK ob 16.30 uri, amer. psih. thrill. F OBLAST ob 18.45 in 21. uri ŽELEZAR amer. pust. spekt. IZGUBLJENI SVET: J" PARK ob 17.30 in 20. uri RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA pu»*- Vn P. IZGUBLJENI SVET ob 20.30 url SKOFJA LOKA fran. film SMEŠNO ob ZUJ ŽELEZNIKI amer. znan. fant. film ZVEZDNE STEZE ob 18.30 in 20.30 uri i ČETRTEK, 11. SEPTEMBRA 1997 TELE-TV KRANJ - Videostrani 18.45 Test slika 19.00 TV napovednik 19.02 EPP blok - 1 19.07 Glasbeni top spot 19.10 Poročila Gorenjske 564 19.25 Iz tiska: Gorenjski glas jutri 19.30 Iz arhiva: Utrip Tržiča 19.59 Danes na videos-traneh 20.00 TV kažipot 20.02 EPP blok - 2 20.07 Glasbeni top spot 20.10 30. Šuštarska nedelja v Tržiču 97 - reportaža o nedeljskem šuštars-5em sejmu 20.30 Prireditve 30. Šuštarske nedelje - Tržič 97 21.10 Poročila Gorenjske 564 21.25 EPP ™ok - 3 21.35 Glasbeni spot 21.40 Zvezdni okreuški - sodeluje: astrol-ogmja Roža Kačič (v živo, pokličite Po telefonu: 33 11 56) 22.40 Iz tiska: Gorenjski glas jutri 22.45 Poročila gorenjske 564 23.00 Z vami smo nasvidenje 23.01 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 23.02 videostrani LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Varna pot v Solo 20.10 Spot tedna 20.15 EPP Dlok20.20 Scena - kontaknta glasbena oddaja v žiovo; gostje v studiu: uadi (D.A.Z.), uspešnici: Oprosti mi, podoben sem zmaju in duo Sound Attack. Bodite z nami s telefonskimi S|usalkami pri roki in sodelujte, ter oblikujte oddajo Scena tudi vi. 064 634 770 21.15 EPP blok 21.20 Iz Produkcije TV Moj video, ponovitev 21.45 100 let Frančiške Lazar TV ŽELEZNIKI 19.00 Danes Jože priporoča 20.00 Kulturni kotiček ATM TV KR. GORA ••• Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.20 igra Čakajoč Godoja 19.02 Risanka u*. 15 Videostrani 20.00 Iz arhiva: Otvoritveni koncert violinske šole ha Bledu", ponovitev 20.35 Satelitski program Deutsche vvelle 22.00 ^deostrani TV ŠIŠKA ert/'^ostrani 19.50 Napoved spor-ki *)°° Telemarket ... Telemarket ••• napoved sporeda ... Videostrani IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 19.00 TV prodaja 19.05 Otroški program, Mladi vedež '9.30 Kronika, ponovitev 20.00 Top spot 20.05 Glasbeni mix 20.30 Od-oaja iz arhiva 21.30 Glasbeni mix J£00 Top spot 22.05 Nočne videos- .RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 0et: druga jutranja kronika 7.20 dnf« a Presenečenja 7.40 Pregled arno 9a tiska 750 EPP 8>2° °zir" 84ni?e Hov> ne znam domov fl'eX Pr«gled tiska 8.45 Radio Capris •00 Epp 9 00 Gorenjska Včeraj, Jgnea 9.20 Tema 9.50 EPP 10.40 ^Posl°vanje 10.50 EPP 11.00 Kdo "o Koga 11.30 Kviz Radia Kranj 11.40 ^Portažno oglašanje 11.50 EPP '«•30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Notarski prispevek 12.50 EPP 13.00 ''osem tedna 13.40 Novinarski pris-Pevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjska Oanes 14.30 Planinsko športni kotiček 14.50 EPP 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Novinarski prispevek 16.50 EPP 17.00 Napovednik 18.00 Gor-enjska danes, jutri 18.20 Music ["achine 18.50 EPP 19.30 Večerni Program - Parnas - oddaja o kulturi «4.0p Zaključek programa Radia R TRŽIČ Najprej bomo v terenskem studiu poskušali povedati nekaj več o občini Gorenja vas -Poljane. Ob 14.40 bomo povedali, da je tudi čisto drugje lepo. V oddaji, ki nosi zapor-endo številko 100, bo gost dr. Marjan Rožič, predsednik TZS. Ob 15:30 bomo Spremljali in komentirali. Poročilom radia Deutsche VVelle lahko prisluhnete ob 16:30. Uro kasneje bomo sklenili splet pogovorov o občini Gorenja vas - Poljane. Ljubitelje narodnozabavne glasbe vabimo k poslušanju oddaje Pod kozolcem, ki bo tekla od 17:30 dalje, pokrovitelj pa je Mercator PC Preskrba Tržič. Ob 18:45 bomo pokukali v uredništvo Gorenjskega glasa in izvedeli, kaj bo novega v naslednji številki. R TRIGLAV 5.30 Dobro jutro z Janezom Slevcem 6.00 Razmere na cestah 6.45 Vreme (Robert Bohinc) 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 8.00 Kronika OKC Kranj zadnjih 24 ur 8.30 Telegraf 10.00 Gibljive slike - Jesenice (Vanesa Pogačar) 10.30 Novice 11.00 Podjetniški cik - cak 12.00 BBC novice, obvestila, osmrtnice 12.30 Olimpijski komite Slovenije "šport za vse" 13.00 Tečaj poslovne angleščine "Victor's venture" 14.00 Popevka tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Aktualno: Umetnost kot terapija 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila, osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 Mavrica (Alenka Bole Vrabec) 18.00 Tednik - Občina Radovljica 18.30 Pogled v jutrišnji dan 18.55 Jutri na Radiu Triglav 19.00 Glas Amerike 19.15 Voščila 19.30 Dallas records 20.30 Zaključek programa R SORA 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika 8.30 Ponovitev jutranjega pozdrava 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 BBC -novice 12.30 Glasbena zmešnjava 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Novice 17.30 Od svečke do volana 19.00 Van-dranje s harmoniko 20.00 Nočni glasbeni program RA Sora R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.30 Dobro jutro z Blanko Markovič 6.45 Vreme 7.00 2. jutranja kronika -prenos Ra S 8.00 Skriti mikrofon 8.30 Jutro je lahko 9.15 Novice 9.30 Vaše mnenje o ...? 10.00 Svetovalni servis 10.15 Novice 11.15 Novice 11.25 Skriti mikrofon 12.00 BBC novice v slovenščini 12.45 Dnevnikov odmev 13.00 Dober dan vam želi RGL 13.15 Novice 13.50 Pasji radio 14.15 Novice 14.20 Borza znanja 14.30 Zvezdni prah 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Svetovna zbirka hitov 16.20 Spoznajmo se 16.45 Crna kronika 17.00 Kulturn prispevki 17.15 Novice 17.30 Kultura 18.25 Skriti mikrofon 18.30 Hollywood, noovsit iz sveta filma 19.00 DJ, Dekky 20.00 Poslovni barometer 22.00 Nočni program R OGNJIŠČE 5.00 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 7.10 Bim - bam - bom 7.30 Poročila 8.00 Jutranja tema - mnenja poslušalcev o pereči temi tekočega tedna - klic v živo 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Planinska oddaja 10.15 Odkrivajmo domovino in svet - turistična oddaja, predstavitev turističnih agencij 10.40 Turistični pehar - pregled ostale turistične ponudbe 12.00 Zvonjenje 13.00 Izobraževalna oddaja 15.00 Popoldanska informativna oddaja 16.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 17.15 Iz glasbenega sveta: predstavljamo priljubljene glasbenike: Te domače viže (Iz sveta zabavne glasbe) 18.30 Večerna informativna oddaja 19.00 Radio Glas Amerike 20.15 Radio Vatikan 20.35 Iz Mohorjeve skrinje 21.20 Klasična glasba oz. Izza kulis opere 22.00 Poročila 22.30 Nočni glasbeni program kolovrat domačih • v^t° nedeU° »a Radiu Tržič ob 14.30 Leri 'ore't v Gorenjskem glasu p0l Pozdrav! Poslušate nas lahko na frekvencah 88,9 FM in 95.00 FM. So 9 najboljšega časopisa na Gorenjskem, ki je že dalj časa naš Dii-°£roviteii oddaje, smo vam predstavili nov projekt Janija Pirša, vodja 29? 1 old- *e želite kaseto ali CD ploščo, pokličite po telefonu 063/824-1 lJmarr>o pa tudi tri nagradna vprašanja: 2' £»l le izšla prva številka Glasa? 3- £°"ko kaset in CD-jev je izdal Duo Gold? • rri kolikih ansamblih ali triih sodeluje Jani Pirš? KUPON Odgo von Naslov Pr&0re. poš'i'te čimprej na naslov Radio Tržič, Balos 4, 4290 Tržič, s Priči«« ..H s,J,ie C|mprej na nasiov htaaio irzic, d«-.~, •* Raor»u ,23 Kolovrat domačih". naoi2Lnka 0PT|KE PRIMC prejme obvestilo o nagradi pismeno, ^araienca Glasa pa sta Suha. Čestitamo! Lep hadrai« a uriiKfc PRIMC preme obvestilo o nagraui jj.a...w^P Kalan 5ca G!asa Pa sta: Marijana Štancar, Begunjska 1, Bisrica in Vido L buha. Čestitamo! ^anja^Murko nasvidenie čez teden dni urednik ,n vodite|J oddaje PETEK, 12. SEPTEMBRA 1997 TVS 1 7.30 Vremenska panorama 10.55 Včeraj, danes, jutri 10.10 Videoring 10.40 Tedenski izbor: Tri krone, švedska nadaljevanka 11.30 Svenova skrivnost, nemški film 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, ponovite 13.35 Omizje 15.05 Koncert študentov kompozicije akademije za glasbo v Ljubljani, 2. oddaja 15.35 Med nebom in zemljo, ponovitev dokumentarne oddaje 16.25 TV prodaja 17.00 Obzornik 17.10 Srečanje predsednikov vlad držav Cefte, prenos iz portoroža 18.00 Po Sloveniji 18.35 Hugo, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.57 Šport 20.05 Nagrada Evrope 21.40 Mars: Rdeči planet, ameriška dokumentarna oddaja 22.40 Odmevi, vreme 23.10 Šport 23.20 Murphy Brovvn, ameriška nanizanka 23.45 Napad velikanke, ameriški film 1.10 resnična resničnost, ponovitev 1.10 Izobraževalna oddaja, ponovitev 1.40 Videoring 2.10 Videostrani TVS 2 9.00 Euronevvs 9.55 Tedenski izbor: Mostovi 10.25 Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV 10.50 Resnična resničnost, izobraževalna oddaja 11.20 Poletni festival Lent '97, retrospektiva 12.10 Zgodbe iz školjke 12.45 Bivši, angleški film 14.10 Frasier, ponovitev ameriške nanizanke 14.35 Pacific Drive, avstralska nadaljevanka 15.00 Kolesarska dirka po Španiji, prenos 17.20 Otroški program: Čebelica Maja, risanka 17.45 A.S. Puškin: Pravljica o carju Saltanu, zadnja epizoda lutkovne nanizanke 18.00 Snežna reka: Saga o McGregorjevih, avstralska nanizanka 18.45 Kraljičin nos, angleška nadaljevanka 19.10 Zdravstvena zavarovanja, izobraževalna oddaja 19.30 Pacific Drive, avstralska nadaljevanka 20.00 krokodili, italijansko-francoski film 21.40 Koncert Big banda EBU TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. KANALA 8.00 Videostrani 9.00 TV prodaja 9.20 Videostrani 10.00 TV prodaja 10.20 Navihančki, risana serija 10.45 Prosim, ne jejte marjetic, nanizanka 11.15 Ta čudna znanost 11.40 Korak za korakom, ponovitev 12.05 Oprah Shovv, ponovitev 12.50 Tv prodaja 13.20 Charles je glavni, ponovitev 13.50 Remington Šteele, ponovitev 14.40 TV prodaja 15.05 Karma, ponovitev 16.10 Rajska obala, ponovitev 16.35 Drzni in lepi, ponovitev 17.00 Oprah shovv: Otroci 17.50 Drzni in lepi 18.15 Rajska obala, nadaljevanka 18.45 Charles je glavni, nanizanka 19.10 Srečni časi, nanizanka 19.35 Korak za korakom, nanizanka 20.00 Očka major, nanizanka 20.25 Smith in Jones, nanizanka 21.00 Petkov večerni film: Opolzke besede v mraku 22.30 Veliki slepar, ameriški film; Tony Curtis 0.20 Ulica ljubezni, nanizanka 0.50 Karma: Tantra, oddaja o mejnih vedah 1.45 TV prodaja 2.05 Videostrani POPTV 7.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Santa Barbara, ponovitev nadaljevanke 10.50 TOP shop 11.00 Zaliv ljubezni, ponovitev ameriške nanizanke 12.00 Dangerfield, ponovitev 13.00 Pop kviz, ponovitev 13.30 Taksi, ponovitev 14.00 Nikita, ponovitev ameriške nanizanke 15.00 Beli očnjak, kanadska nanizanka 15.30 Zaliv ljubezni, nadaljevanka 16.30 Santa Barbara 17.30 Pop kviz 18.00 Cosby, ameriška humoristična nanizanka 18.30 Obalna straža na kolesih, ameriška nanizanka 19.20 Vreme 19.30 24 ur 20.00 Visoka napetost: Smrtonosni mikrobi, ameriška nanizanka 21.00 Milenium, ameriška nanizanka 22.00 Temna noč strašila, ameriški film 23.45 Seks s... 0.15 Playboy: Pozno ponoči 0.45 Dama 2, erotični film 2.00 24 ur, ponovitev 2.30 Videostrani TV 3 8.00 TV prodaja 8.15 TV shop 10.00 Video kolaž 13.00 TV prodaja 13.15 Tv shop -komercialne predstavitve 15.00 Utrinek 15.30 TV prodaja 16.00 Video kolaž 16.30 TV prodaja 17.00 Vldeo strani 17.30 Živali, ponovitev 18.00 Tropska vročica 18.50 TV prodaja 19.00 Utrinek 19.30 Videospoti 20.00 Dokumentarni film 20.30 Tropska vročica 21.30 Kot na filmu, film 23.00 TV prodaja 23.30 TV shop HTV 1 10.00 Poročila 10.05 Program za otroke in mlade 12.00 Dnevnik 12.30 Krivda, serija 13.10 Santa Barbara, serija 14.00 Risanka 14.10 Poročila 14.15 Skrita kamera 14.40 Program za otroke in mladino 16.40 Mladostne izpovedi 17.10 Alpe -Donava - Jadran 17.40Poročila 17.50 Zvezne steze - Voyager, serija 18.40 Kolo sreče 19.10 Hrvaški pomniki 19.30 Dnevnik 20.15 Razpon, dokumentarna oddaja 20.50 Shovv program 22.25 Opazovalnice 22.40 Potovanja: Mehika, dokumentarna serija 23.30 Pravi divji zahod, dok. serija 0.25 Poročila HTV 2 13.50 TV koledar 14.00 Seinfeld, serija 14.25 Sneguljčica, otroški film 15.50 Hišice v cvetju, serija 16.35 Dvorec Hohenstein 17.30 Acapulco z dušo in telesom 17.55 Risanka 18.05 Hugo, tv igra 18.30 Hollywoodski ustvarjalci akcije, poljudnoznanstvena oddaja 19.00 Županijska panorama 19.30 Dnevnik 20.20 Madson, serija 21.15 Popolna tujca 21.45 Pogum in pravica, ameriški film 23.20 Detektiv 23.50 Reši me, ameriški film AVSTRIJA 1 6.10 Mini ZIB 6.15 Nils Holgerson 6.40 Sailormoon 7.05 Smrkci 7.20 Tom in Jerry 7.45 Junaške želve 8.10 Bugs Bunny 8.45 Rožnati panter 9.05 Kalifornijska gimnazija 9.30 Bay-watch 10.20 Diaana, nadaljevanka 11.50 Nils Holgerson 12.15 Sailormoon 12.40 Smrkci 12.55 Tom in Jerry, risanka 13.45 Junaške želve 14.20 Rožnati panter 14.50 Dr. Qui-nova, nadaljevanka 15.40 A team 16.25 Baywatch 17.15 Dvoboj v troje 18.05 Alf 18.30 Grozno prijazna družina 19.00 prijatelji 19.30 Čas v sliki 20.02 Šport 20.15 Polnoletni odrasli, ameriška srhljivka 21.50 Nogomet 22.00 A.VV.O.L, ameriški akcijski film 23.30 Čas v sliki 23.35 Pod nadzorom, ameriška kriminalka 1.00 primer Jessica, ponovitev 2.30 Zapomni si moje ime, ponovitev 4.00 Pakt s smrtjo, nadaljevanka 5.00 Grozno prijazna družina AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki 9.05 Dvoboj src, britanski film 10.35 Bogat in lep 11.20 Avstrija danes 12.00 Čas v sliki 12.10 Vera 13.00 čas v sliki 13.10 Ljuba družina 13.55 Ljudje iz Sv. Benedikta 14.45 Lipova ulica 15.15 Bogati in lepi 16.00 Ljudje iz Sv. Benedikta 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla Avstrija 19.00 Avstrija danes 19.30 čas v sliki in kultura 20.02 Nepristranski pogledi 20.15 Derrick 21.15 Na prizorišču 22.10 čas v sliki 22.35 Sodobni časi 23.05 Pločevina ali rože 2.45 Shootout 3.30 Nitebox Flow TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV napovednik TELE-TV 19.00 TV kažipot 19.02 EPP blok - 1 19.07 Glasbeni top spot 19.10 Poročilo Gorenjske 565 19.25 Iz tiska: Gorenjski glas jutri 19.30 Iz arhiva: Utrip Tržiča 19.59 Danes na videostraneh 20.00 TV kažipot 20.02 EPP blok - 2 20.07 Glasbeni top spot 20.45 Kamera presenečenja, 94. oddaja: Mi-chael Jackson Idol Maje Kos 21.10 Poročila Gorenjske 56521.25 EPP blok - 3 21.30 Ljubelj 1959 - dokumentarni film o dirki moto odltimerjev 22.00 7. specializirana razstava SQ -slovenski proizvod - slovenska kakovost na Gorenjskem sejmu v Kranju 22.20 vili Resnik v pivnici Sodček 23.10 Skupina Mambo Kings v pivnici Sodček 23.40 Glasbeni spot 23.45 Poročila Gorenjske 565 00.00 Z vami smo bili... nasvidenje 00.01 Nočni zabavni erotični program, Erotični film 1.31 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56I PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. LOKA TV Videostrani TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki na video-kasetl ob 18., 19.15 In 21. uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20.30 do 21. ure. 19.00 Današnji gost v studiu • kontaktna oddaja v živo Iz studia TV ... Iz video arhiva ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.20 Spoznajmo svojega soseda 18.57 Risanka 19.15 Panorama 20.00 Igra Čakajoč Godoja, ponovitev 20.41 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani TV ŠIŠKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Ponovitev programa srede ... Radio ONIX FM do jutranjih ur z VAŠA PESEM RADIO OGNJIŠČE Oddaja je vsak ponedeljek ob 17.45 uri na frekvencah Radia Ognjišče. Za Vašo pesem boste lahko glasovali v oddaji po tel. 061/152-15-42 m tako, da izpolnite kupon in ga pošljite na naslov: Radio Ognjfeče, Štula 23, p.p. 4, 1200 Ljubljana - Šentvid. PREDLOGI TEGA TEDNA 1 5.9. 1997 Popevke: 1. NAŠA LADJA - ALEKSANDER MEŽEK 2. KROG - DAMJANA GOLAVŠEK 3. TO JE VSE, KAR IMAM - ANIKA HORVAT Nz - viie; 1. NA GRASK1 GORI POJEMO - ans. SIMONA PLAZLA 2. GORENJSKI RAJ - Trio STORŽIČ 3. KRESOVI GORE - ans. BRODNIKI Zmagovalni pesmi prejšnjega tedna: 1. O MAMA - CASABLANCA 2. ZDRAVICA- SESTRE POTOČNIK VAŠA PESEM GLASUJEM ZA Popevko: Narod nozabavno vižo: Ime in priimek: Naslov: Pošta: vami v živo IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 19.00 TV prodaja 19.05 Otroški program: Zajček Jaka 19.30 Ponovitev 20.00 Top spot 20.05 Glasbeni mix 20.30 Kronika 20.50 Iz produkcije ZLTV Slovenije 21.30 Oddaje iz arhiva 23.00 Top spot 23.05 Nočne videostrani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 RS - druga jutranja kronika 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema: Gost tržiški župna Pavle Rupar 10.20 Novinarski prispevek 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.00 Novinarski prispevek 11.30 Kviz 11.40 Alpetour-Remontov kotiček 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Novinarski prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.40 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes14.30 Novinarski prispevek 14.50 EPP 15.00 Novinarski prispevek 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Gost v studiu - prof. dr. Jože Majdič 16.50 EPP 17.20 Novinarski prispevek 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Novinarski prispevek 18.30 Lestvica Radia Kranj 18.50 EPP 19.30 Večerni program: Glasba po izboru Marijana Koželja 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 do 19.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. Petkovo popoldne bomo začeli s ponovitvijo prve lekcije tečaja nemščine ob 13.40. Radijska mreža se bo razpela ob 14:35, tudi tokrat pripravljamo nagrade, do katerih pridete z odgovori na vprašanja in točnim "zadevanjem" polj. Ob 15:30 bo na vrsti informativna oddaja Kratko in jedrnato, nato pa boste lahko soodločali o Gorenjcu meseca. Obvestila spadajo v čas ob 16.10, kot običajno, saj sta Tržičanka in Trži-čan leta priznanja že prejela. Poročila Radia Deutsche VVelle v slovenščini bod na sporedu ob 16.30. Pripravljamo tudi oddajo Kulturni babilon ob 16:45. Za konec programa bomo poskrbeli še za Petkovo nagradno vprašanje. R TRIGLAV 5.30 Dobro jutro in Petja Kogovšek 6.00 Razmere na cestah 6.45 Vreme (Robert Bohinc) 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnici 8.00 Kronika OKC Kranj 8.30 Telegraf 9.00 Gorenjka, Gorenjec meseca (vodi Petja Kogovšek) 11.00 1001 nasvet 12.00 BBC novice, obvestila, osmrtnice 14.00 Popevka tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila 17.00 KINO Merkurjeva športna stavnica 17.30 Območna obrtna zbornica Radovljica 18.00 Občinski tednik - občina Bled 18.55 Jutri na Radiu Triglav 19.00 Glas Amerike 19.15 Voščila 19.30 Zaključek programa R SORA 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Napoved programa, servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Napoved programa, servisne informacije 8.30 Ponovitev jutranjega pozdrava 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo Izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Filmske zanimivosti 12.00 BBC novice 12.30 Glasbena zmešnjava 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Gorenjec meseca 18.30 Alpetourovo turistično okence 19.30 Zadetek v petek 22.00 Nočni glasbeni program RA Sora R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro z Darkom Korenom 6.45 Vreme 7.00 2. jutranja kronika 8.00 Skriti mikrofon 8.15 Novice 8.30 Jutro je lahko... 9.15 Novice 9.30 Vaše mnenje o ... 10.00 Dopoldanski pogovor 10.15 Novice 10.30 Kontaktni program 11.15 Novice 11.25 Skriti mikrofon 12.00 BBC - novice 12.15 RGL na rajžo gre 12.45 Petkovi šporntiutrinki 13.00 Dober dan z RGL-a 13.15 Novice 13.30 Planinski in jamski svet 14.30 Zvezdni prah 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Zvezdni prah 16.15 Evropa v enem tednu 16.30 Tomo Pire pre- Žstavlja 16.40 Spoznajmo se 16.50 rna kronika 17.15 Novice 18.00 Zmajčkov mozaik 18.25 Skriti mikrofon 19.00DJ Dekka 20.00 Odprta dlan 21.00 Nočni program RGL R OGNJIŠČE 5.00 Jutranji program 6.40 Duhovna misel, svetnik dneva 7.10 Bim-bam-bom 7.30 Poročila 8.00 Jutranja tema 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Dober glas seže v deveto vas,... - pregled dogodkov po posameznih področjih Slovenije s pomočjo dopisnikov 10.15 Kulturni utrinki 11.10 Karitas (na 14 dni) 12.00 Zvonjenje 13.00 Gospodarstvo včeraj, danes, jutri 15.00 Popoldanska informativna oddaja 16.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 18.30 Večerna informativna oddaja 19.00 Radio Glas Amerike 20.15 Radio Vatikan 20.35 Urica narodnozabavne glasbe (Kviz) 22.00 Poročila 22.30 Nočni glasbeni program imm&mt 064/223-111 glas CENTER amer. kom. MOŽJE V ČRNEM ob 16., 18., 20. In 22. uri STORŽIČ prem amer ris. DAMA IN POTEPUH ob 17. uri, amer. pust. spekt. IZGUBLJENI SVET. JURSKI PARK ob 18.45 uri, amer. psih. thril!. POPOLNA OBLASTob 21. uri ŽELEZAR amer. pust. spekt IZGUBLJEN! SVET: JURSKI PARK ob 20. uri RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA znan. fant. ZVEZDNE STEZE ob 20.30 uri BLED pust. spekt. IZGUBLJENI SVET ob 20 30 uri SKOFJA LOKA fran. tilm SMEŠNO ob 18.30 In 20.30 uri PREPOVEDANO ZA ODRASLE SPET V ŠOLSKIH KLOPEH SPET V ŠOLSKIH KLOPEH SPET V ŠOLSKIH KLOPEH SPET V Tabor Oš Bistrica pri Tržiču 'Mladi in narava na Ljubelju V naravi je bolj zanimivo kot v razredu! Ko eem preJSnJI teden izvedel, da 00 ee učenci Iz oenovne Sole Bletrlca pri Tržiču odpravili na tabor že takoj prvi eolokl teden, eem eam pri oebl mlolll, kakdno oreoo Imajo tt dolarji. Komaj ee Je pričel pouk, pa Jim že nI treba Iti v Solo. Ljubelj, 5. septembra - A le ni vse tako, kot se vidi na prvi trenutek. V redakciji so mi rekli: "V torek med 9. in 12. uro te pričakujejo v gostišču Koren na Ljubelju, kjer prebivajo te dni." V redu, s foto-goraflnjo Tino se ta dan tudi zares odpraviva na Ljubelj. Avto je prisopihal pred gostišče ob 11. uri. S Tino se odpraviva v gostinske prostore in pobarava osebje, le kje pa so zdaj učenci. Ja, so nama odgovorili, so šli že na teren. Menda jih je danes obiskal geolog. Saj ni čudno, si misliva, ob tej uri pa res ne bodo čakali na naju. In sva se odpravila po cesti navzgor, dokler nisva na bližnjem travniku opazila gručo otrok, sredi katere je stal moški z lopato. To bo tisto. Eva Mašič, 8.a - "Na taboru je zelo v redu, le zadnja tura na Korošico je bila precej naporna. Veliko novega izvemo, razlago pa veliko raje spremljamo v naravi, kot pa bi jo v razredu. Naravoslovje me že tako zelo zanima. Učiteljici nista strogi, zato smo vsi sproščeni." Klemen Srna, 8.a - "Tukaj na Ljubelju je kar v .redu, malo se pošalimo med seboj, drugače pa izvemo veliko zanimivih reči. Všeč mi je, ker veliko raziskujemo po terenu, da nismo ves čas samo v sobi. Sicer pa v prostem času poslušamo radio, televizije nimamo, a je ne pogrešam, ker je tukaj dobra druščina." Res da je malo težje delati zapiske na kolenih sredi travnika, je pa zato bolj zanimivo kot pa v razredu. Ko prideva do njih, je dr. Marko Zupan iz Biotehniške fakultete ravno razlagal strukturo tal oziroma profil na travnatem terenu. Učenci so naju zvedavo ogledovali in vmes pridno zapisovali, kar so novega slišali. Midva pa sva raje modro molčala in prisluhnila zanimivemu predavanju. Predavana snov je bila povsem resna in zahtevna, a kmalu dobiš občutek, da v naravi sploh ne zgleda tako težko. Če bi isto poslušali v razredu, stavim, da bi večina od tam prisotnih zehala. No, vsaj jaz bi. Na taboru, ki je potekal od 1. do 5. septem- bra, se je zbralo osemnajst osmošolcev. Na Ljubelju so bili sami taki, ki imajo odličen učni uspeh, nekateri pa so zelo aktivni v posameznih naravoslovnih dejavnostih. Učiteljici Romana God-nov in Antonija Marin, ki jih spremljata na taboru, sta povedali, da je ta teden nekakšna nagrada za dobre učence. Sicer pa to niso počitnice, ampak le nadgradnja znanja, ki ga učenci pridobijo pri rednem pouku. V tem tednu so opravili kar nekaj pohodov na bližnje vrhove. Sicer pa so se običajno dopoldne odpravili na te- S kolesom na 230 kilometrov dolgo pot Iz Kranja k babici v Žiberce "Fanta iz vaše okolice sta opravila dolgo pot. Zakaj ne bi za njun podvig izvedeli tudi iz vašega časopisa. Pri nas ob Muri sem to storil," nam je napisal Bojan Macuh. Pa poglejmo, o kakšni poletni avanturi Bojan govori. Poletni meseci so ravno pravšnji, da se veliko ljudi odloči za takšne ali drugačne atraktivne poteze. Za eno takšnih sta se odločila tudi Damjan Klemenčič in Jože Sobočan iz okolice Kranja, natančneje s Kokrice. Kar precej se je že zvečerilo, ko se na dvorišču Štefke in Ignaca Sobočan v Žibercih v Apaški dolini ustavita kolesarja, za katera sta ugotovila, da sta njuna nečaka. Ko sta ju vprašala, od kod in kako sta prispela, sta jima jadrno odgovorila, da sta prispela k babici iz Kranja in to kar s kolesoma. obiščeta ter jih pred tem nič ne obvestita. Pot za dokaj neizkušena kolesarja, dolga celih 230 kilometrov, ju je vodila iz Kranja preko Kamnika, Velenja, Slovenskih Konjic, Lenarta do Žiberc. Zanjo sta porabila enajst ur vožnje (kolesarila sta neprenehoma), vmes pa sta štiri ure počivala. Ob njunem prihodu so bili vsi zaprepadeni, seveda pa prav gotovo tudi veseli njunega obiska. Pri babici oziroma teti sta ostala dva dni, saj se je že neizbežno bližal začetek novega šolskega leta, nato pa so ju odpeljali na no še kdaj odločila za podobno avanturo, vendar bosta raje poprej obvestila svoje sorodnike zaradi zdravstvenih razlogov le-teh. Kolesarsko popotovanje ni bilo nič kaj enostavno, bilo pa je zanimi- vo in nepozabno. Pred vami je še fotografija neumornih fantov, če kakšen nejevernik slučajno ne bi verjel zapisu, ki ga prebira.« Bojan Macuh, foto: Vlado Novak LITERARNA DELAVNICA Spet v šoli 'Ubogo' teto je skoraj kap. Ni mogla verjeti svojim ušesom, da sta 16-letni Jože in 14-letni Damjan prekolesarila tako dolgo pot, samo da jih železniško postajo v Maribor, od koder sta se z vlakom vrnila domov v Kranj. Vesela svojega podviga sta povedala, da se bodta verjet- Konec počitnic je. Začela se je šola. Letos hodim v 4, razred. Od 4. razreda pričakujem, da se bom naučila veliko novega in da bom pripravljena na višje razrede. Šola je zelo lepa, ker je prepleskana. Tovarišica je zelo prijazna. Skupaj se imamo zelo lepo. Katja Lepo je spet v šoli. Ni mi všeč samo zgodnje vstajanje. Na tabli je lep mucek. Čaka nas v Šoli le celo poletje. Zbrisali ga bomo šele takrat, ko ga bodo nadomestile črke, besede, Števila. Lepo je spet v Šoli z novo učiteljico. Irena Komaj sem pričakovala, da spet vidim sošolce in sošolke. V tej šoli se počutim zelo dobro, lepe so mi tudi mize in stoli. Valentina in Matej imata zdaj očala. Marsikdo ima novo puščico. Nataša Končno sem prišel v 4. razred Vesel sem, da smo najstarejši in da imamo razred na vrhu šole. Upam, da učiteljica ni preveč stroga. Peter Sedim z Natašo. Imamo nove klopi in stole. Komaj čakam, da grem v šolo v narav L V Šoli se bom trudila, da bom imela čim boljši uspeh. Urška Lepo je priti v šolo, se s sošolkami pogovarjati in igrati. Rada sem prijazna do prijateljic. Dejana UČENCI 4. razreda Iz Bukovice ren, kjer so poslušali predavanje, kot je bilo na primer tisto o zdravilnih rastlinah. Seveda si vse povedano na terenu tudi ogledajo. Po kosilu je bilo na vrsti urejanje zapiskov, nato pa tudi nekoliko razvedrila v športnih in zabavnih igrah. Ves čas jih spremlja tudi fotoaparat, da bodo nato v šoli naredili razstavo in o svojem početju na Ljubelju seznanili svoje sošolce in starše. OŠ Bistrica svoje najboljše učence na tabor pošilja že četrto leto zapovrstjo. Glavni cilj tabora je opazovanje narave, življenje z njo, konec koncev tudi poznavanje domače okolice. Tako so bili prvi dve leti pod Storžičem, sedaj so na Ljubelju, skrita želja pa je, sta povedali učiteljici, da bi kdaj lahko spoznavali tudi druge dele Slovenije. Večino stroškov krije šola, manjši del pa prispevajo učenci. In kakor so nama povedali, jim za to ni prav nič žal. Menda pa je tudi njihove sošolce, ki so ta čas že sedeli v šolskih klopeh, malo dajala zavist. Koga ne bi, še mene je. • S. Šubic, T. Doki w\\\\\\\V FILMSKA NAGRADNA UGANKA Mož j e v črnem Možje v črnem so najbolj varovana skrivnost v vesolju. Delajo za vladno, a neuradno agencijo, ki se kar koplje v denarju. K (Tommy Lee Jones) in J (VVill Smith) sta Moža v črnem, ki opravljata imigracijske posle in upravljata 1 vsemi nezemeljskimi rečmi na zemlji. Sta najboljša, prva zadnja in edina obrambna črta, ko bližnja srečanja pO' stanejo umazana. Delujeta v tajnosti in se oblačita v črno. Možje v črnem je znanstveno fantastična komedija, ki jo je režiral Barry Sonnenfeld (Kdo bo koga). Film temelji na seriji stripov Lovvella Cunninghama, ki ima isti naslov kot film. Fto* ducenta sta VValter Parkes in Laurie MacDonald, ki sta na pri' mer že sproducirala Tvvister. Scenarij je napisal Ed Solomon. Tommy Lee Jones (agent K) je zelo znan igralec, le*3 1993 pa ga je Akademija nagradila tudi z oskarjem ^ najboljšega stranskega igralca v filmu Begunec. Me^1 drugimi znanimi filmi, v katerih je igral, omenimo |e JFK, Rojena morilca, Batman za vse čase. VVill Smith f vsem dobro poznan Princ z Bel Aira, poizkusil pa se je m v več filmih (Dan neodvisnosti, Podli fantje) in se v nj^ rudi dobro odrezal. Vidno vlogo v filmu imata tudi Lir^a Fiorentino in Vincent D'Onofrio. Nagradno vprašanje: Omenili smo, da je Tommy Lee JoflgS prejel oskarja za stransko vlogo v Beguncu. Zanima nas, kog? je Jones kot zvezni šerif preganjal v tem zelo dobrem filmu-5 tem mislimo na igralca. Odgovore pošljite do konca tedna ^ Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj - za Filmsko uganko- ^ Prejšnja Filmska uganka je bila objavljena izjemoma šele petek, zato tokrat še ne bomo izdali pravilnega odgovora,^s) odgovore sprejemamo do konca tedna. Nagrajenci prejs^J, uganke in današnje bodo objavljeni v naslednji Filmski ugan10' Borzni komentar tedna Borzni posredniki so pretekli teden največ dela imeli v ponedeljek in torek, ko so v povprečju sklenili 750 borznih poslov na dan. Ostale dni je to povprečje padlo na dobrih 500 borznih poslov: manjša aktivnost posrednikov pa je vplivala tudi na obseg trgovanja, saj smo zadnje tri dni v tednu zabeležili le za okoli 300 milijonov tolarjev prometa na dan, kar je za več kot 20 odstotkov manj kot teden prej. Tečaji vrednostnih papirjev so se večinoma gibali v negativni smeri, kar je povzročilo dokaj hitre in nepremišljene Prodaje. Največ pozornosti so bile deležne delnice Krke, Leka, Petrola in Mercatorja. Tečaj omenjenih delnic je v začetku tedna imel močan trend navzdol, v sredo pa smo že zabeležili večje povpraševanje, ki je pozitivno vplivalo na tečaje. Četrtek smo ponovno zabeležili negativni trend, v petek pa so se tečaji nekoliko umirili, kar se ]e odrazilo na borznem indeksu, ki se je vrednostno spremenil samo za tri točke. Kljub stagnaciji pa je indeks preko tedna padel na dobrih petnajst točk. Dadas, Kolinska in nakupni boni 7. serije so bili v pretekom tednu prava atrakcija. Delnice Dadasa so po objavi neuspešnega poslovanja v danskem letu padle za deset odstotkov. Delničarji Dadasa so reagirali predvsem na negativno postavko lastnega kapitala. Reakcija se je izražala Predvsem v takojšnjih proda-)ah> ki pa niso dolgo trajale, Sa)JeJe trgovanje z delnicami Zadržalo, zaradi prevelikega padca tečaja. Podobno smo Zabeležili tudi padec delnic Kolinske, saj je tečaj v četrtek padel za več kot štiri in pol odstotka. Razlog znižanja vrednosti delnic lahko iščemo predvsem v manjšem dobičku, ki ga je podjetje pridelalo v letošnjem polletju. Kljub četrtkovem padcu pa smo v petek zabeležili kar dobro povpraševanje, ki je tečaj Kolinske obdržalo nad 2200 tolarji. Pri nakupnih bonih pa smo samo v petek zabeležili premik tečaja za 7,8 odstotka navzdol. Vzrok padca je predvsem v podražitvi bencina, ki pa je bila glede na obstoj nakupne cene bonov (2700 tolarjev) premajhna. Pod pozitivne izjeme preteklega tedna lahko štejemo delnice Emone obale Koper, ki so od ponedeljka do petka porasle za več kot štiri odstotke. Tudi pri delnicah Gorenjskega tiska smo zabeležili močno povpraševanje, ki je potisnilo vrednost delnice za trideset tolarjev navzgor, kar znaša dobra dva odstotka in pol. Blokirane zlate Eurocard kartice NLB Uporabljati jih ni mogoče niti v Sloveniji -Vzrok: številne zlorabe v zadnjih dneh Kranj, 8. septembra - Iz Nove Ljubljanske banke (NLB) so sporočili, da so se v zadnjih dneh pojavile množične zlorabe zlatih Eurocard kartic Nove Ljubljanske banke, zato je bila banka prejšnji četrtek prisiljena blokirati uporabo zlatih Eurocard kartic po vsem svetu, vključno s Slovenijo. Do poneverjanja zlatih Eurocard kartic je pred časom prihajalo zlasti na Daljnem vzhodu, na Japonskem, v Indoneziji ter ZDA, zdaj pa se je žarišče zlorab preneslo tudi v Evropo, pojasnjujejo v NLB. Vsi imetniki zlatih Eurocard kartic so bili s telegramom obveščeni o omejitvi uporabe, v prihodnjih dneh pa bodo prejeli nadomestno kartico z vsemi ugodnostmi zlate kartice in nespremenjenimi limiti poslovanja, pa tudi novo osebno številko za dvig gotovine. Vse stroške, ki bodo nastali ob zamenjavi kartic, bo nosila banka, zagotavljajo v NLB, kjer vsem strankam tudi priporočajo, naj zelo pazljivo spremljajo svoje poslovanje s karticami. O spremembi ukrepov bodo stranke obveščali tudi preko izpiskov za kartice. • U. P. Adriatic lani z minimalnim dobičkom Konkurenčno prednost vidijo zlasti v osebnih zavarovanjih Kranj, 8. septembra - Delničarji zavarovalne družbe J ILIRIKA ODKUPUJEMO DELNICE: SAVA C in B, TERMO ŠK. LOKA, ŠPBCBRPA BLED, COLOR MEDVODE, GORENJE VELENJE, LOKA ŠK. LOKA B in Q GORENJKA LESCE, CEMENTARNA TRBOVLJE, 'prodajamo delnice na borzi upravljamo portfelj* JESENICE Tel 064/861 511 ^LJUBLJANA Tel 061/125 80 74 Adriatic so na skupščini pretekli teden sprejeli letno poročilo o poslovanju in ugotovili, da je Adriatic v lanskem letu ustvaril za 26,7 milijona tolarjev dobička. Sklenili so, da dobiček iz poslovanja ostane nerazporejen, so sporočili iz koprskega Adriatica. Kot pojasnjujejo v Adriaticu, je dobiček minimalen zlasti na račun avtomobilskih zavarovanj, s katerimi imajo vse naše zavarovalnice, ki nudijo možnost tovrstnega zavarovanja, že nekaj let precejšnje izgube. Iz bilance uspeha Adriatica za prejšnje leto je razvidno, da je zavarovalnica lani zbrala za 9,7 milijarde tolarjev premij, od tega več kot 750 milijonov za življenjska zavarovanja in več kot poltretjo milijardo za prostovoljna zdravstvena zavarovanja. Škod je bilo za 5,8 8 INTERSPORT«oc ŠPORTNI KLUB KRANJ 3? A£ Slovenija PROJEKT KOLESARSTVO IN TURIZEM Turistična zveza Slovenije I. MEDNARODNI PROMOCIJSKI KOLESARSKI MARRTON S TEKMOVALNIM VZPONOM NA UOTEU TREH DEŽEL - BREZ MEJA - SENZA CONFINI - OHNE GRENZE PRUAVNINA IN STARTNI NA: GOSTIŠČE DEŽMAN KOKRICA " Predhodna prijava na gornji naslov z vplačilom stanarine 4000 SIT ysak dan od 9. do 23. ure start bo v soboto, 13.9. ob 8. uri izpred Gostišča Dežman na Kokrici Jsednilc organiziajslcega komiteja JELKO KACIN Direktor maratona LOJZE DEŽMAN milijarde tolarjev, med odhodki pa so stroški poslovanja dosegli 2,7 milijarde tolarjev. Na skupščini so delničarji obravnavali tudi poslovni načrt za prihodnje leto. V Adriaticu želijo v prihodnjih letih svojim zavarovancem zagotoviti dostopne zavarovalne storitve ter oblikovati kakovostne dolgoročne naložbe iz sredstev svojih zavarovancev. Prednost pred konkurenco vidijo predvsem na področju osebnih (življenjskih, rentnih, nezgodnih in zlasti prostovoljnih zdravstvenih) zavarovani. Konkurenco naj bi prehiteli tudi v hitrem izplačilu škod, načinu trženja ter v čim bolj kakovostnem posredovanju zavarovanj prek svoje mreže poslovnih enot in agencij. • U.P. KOUKO JE VREDEN TOLAR h KRANJ, 8. 9.1997 NtfUlNI/HiODAJN!I N AK UWfl/HtOD ATNI | N AKURfl/FROD AJN1 MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 100 ITL A BANKA (Tržič, Kranj, Jesenice) $2,80 93,65 AVAL Bled AVAL Kranjska gora BANKA CREDITANSTALT d.d. Lj 93,30 EROS(Stari Mayr), Kranj 9325 GORENJSKA BANKA (vse enote) 92,55 13,09 13,30 741-220 981-039 9,42 9,61 HRANILNICA LON, &d.Kranj 93,30 HKS Vigred Medvode 92,70 HIDA-tržnica Ljubljana 93,50 HRAM ROŽICE Mengeš 93,30 ILIRIKA Jesenice 93, /0 INVEST Skofja Loka 93,35 LEMA, Kranj 93,20 LJUDSKA BANKA, d.d., Lj 93,30 MIKEL Stražišce 93,30 NEP0S(Šk. Loka, Trata) 93,65 NOVA LB Kamnik Medvode, Šk. Loka 93,5* PBS d.d. (na vseh poštah) 90,40 PRIMUS Medvode * 9325 ROBSON Mengeš 93,30 SHP-Stov. hran. in pos. Kranj 93,30 SKB (Kranj, Radovljica, Šk. Loka) 92,50 SLOVENUATURiST Boh. Bistrica 92,55 SLOVENIJATURIST Jesenice 93,10 SZKB Blag. mesto Žiri 92,80 ŠUM Kranj TALON Žm.potfad. Trat«, k l ote, Z&. Brtnj« 93,30 TENTOURS Domžale 92,80 TROPfCAL Kamnik -Bakovnik 93,55 UBK Šk. Loka 93,00 VViLFAN Jesenice supermarket UNION WILFAN Kranj VVILFAN Radovljica, Grajski dvor VVILFAN Tržič POVPREČNI TEČAJ 93,04 93,80 93,40 93,80 93,60 93,70 93,70 93,60 93,60 93,59 93,60 93,70 93,70 93,25 94,00 93,60 93,40 93,70 93,70 93,60 93,60 93,75 93,62 93,70 93,69 93.64 93,64 13,10 13^0 12,89 1323 13,00 1324 13,20 13,18 13,25 1320 13,19 1320 13,33 1329 11,40 1320 13,23 1323 13,10 12.89 13,18 13,00 13,40 13,29 13,33 13,30 13,30 13,29 13,35 1328 13,30 13,30 13,38 13,30 13,25 13,49 13,30 1329 13,33 13,30 13,30 13,29 13,32 211-339 1322 13,29 13,20 13,40 1325 13,30 13,20 13,32 •62-690 360-260 7144113 53-816 13,10 13,32 9,40 9,45 9,12 9,55 9,40 9,55 9,54 9.40 9,50 9,50 9,46 9,50 9,65 9,59 8,40 9,45 9,53 9,50 9,40 9,12 9,40 9,30 9,56 9,50 9,56 9,40 9,70 9,60 10,01 9.62 9,70 9,60 9,62 9,60 9,64 9,70 9,66 9,60 9,52 9,88 9,65 9,60 9,65 9,60 9,60 9,59 9,99 9,62 9,80 9,62 9,62 9,41 9,67 Pri Šparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 13,10 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki se pridružujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah Zaradi pogostih sprememb menjalniških tečajev pri nekaterih menjalnkah objavljamo njihove telefonske številke, na katerih lahko dobite podrobnejše informacije o menjalniških tečajih. belsad Gorenjska ^Banka Banka d posluhom JESENSKI NAKUPI S POMOČJO GORENJSKE BANKE NOVA UGODNEJŠA PONUDBA POTROŠNIŠKIH POSOJIL GOTOVINSKA POSOJILA NEGOTOVINSKA POSOJILA ROK ZAPADLOSTI OBR. MERA ROK ZAPADLOSTI OBR. MERA • 6 mesecev T+8,0% • 6 mesecev T+7,5% • nad 6 mesecev do 1 leta T+8,5% • nad 6 mesecev do 1 leta T+8,0% • nad 1 do 2 leti T+9,0% • nad 1 do 2 leti T+8,5% • nad 2 do 3 let T+9,5% • nad 2 do 3 let T+9,0% • nad 3 do 4 leta T+10,0% • nad 3 do 4 leta T+9,5% Banka zaračuna še stroške vodenja posojila obliki obrestne marže 0,1% mesečno, ki se a letnem nivoju prišteje k obrestni meri) • nad 4 do 5 let (velja samo za nakup avtomobilov) T+10,00% Če z našo banko poslovno ne sodelujete, se obrestna mera poveča za 1,5 odstotne točke. Vso potrebno dokumentacijo, ki jo morate predložiti, je možno dobiti na vseh bančnih okencih Gorenjske banke d.d., Kranj, Če pa želite, vam jo pošljemo tudi na dom. Za vse podrobnejše informacije pa vas vabimo, da se oglasite osebno ali po telefonu v enem od referatov posojil: - v Kranju, Bleivveisova cesta 4, tel.: 28-40 (int. 227) - na Jesenicah, Cesta maršala Tita, tel.: 82-681 (int.: 62, 80) - v Radovljici, Gorenjska cesta 16, tel.: 715-646 (int. 47, 17) - v Škofji Loki, Kapucinski trg 7, tel.: 624-080 (int.: 53, 49) - v Tržiču, Trg svobode 1, tel: 53-661 (int.: 12,24) - in v Ljubljani, Dalmatinova cesta 4, tel.. 061/312-250 - ter prek BANKCDFON-a, tel : 22-1 1-22 Gorenjska^* Banka Banka«/ posluhom KMETIJSTVO UREJA: Cveto Zaplotnik V Sloveniji je pet tisoč lesnih obratov Lesni ostanki so premalo izkoriščeni Les, ki ostaja pri predelavi, bi tudi v Sloveniji lahko koristno porabili za ogrevanje, v Avstriji pa iz biomase proizvajajo že tudi električno energijo. Suša - Inštitut za obnovljive vire energije iz Kranja bo skupaj z Gibanjem za ohranitev gozdov iz Ljubljane in kranjsko območno enoto Zavoda za gozdove Slovenije pripravil v soboto ob 15. uri na kmetiji Par Gwolešnik v Suši nad Hotavljami demonstracijski prikaz o tem, kako za kurjenje in kompostiranje pripraviti biomaso iz lesnih ostankov žagarskih obratovalnic in iz lesa, ki ostaja pri pripravi in spravilu hlodovine iz gozda. Udeleženci bodo dobili koristne informacije o načrtovanju kotlovnih in transportnih sistemov za kurjenje biomase (Elektroprojekt Ljubljana in Rudis Trbovlje), o izdelavi in dobavi kotlovne opreme (Pesed Vransko) ter o financiranju in kreditiranju (Ekološko razvojni sklad RS). V Inštitutu za obnovljive vire energije ugotavljajo, da je les surovina, ki jo je v Sloveniji dovolj in je ni treba uvažati kot, na primer, boksit. Ker je pri nas približno pet tisoč večjih in manjših obratov za predelavo in obdelavo lesa, bi bilo treba les, ki ostaja pri predelavi, spremeniti v toplotno energijo. To bi morala s proračunskim denarjem podpreti tudi država. V inštitutu predlagajo, da bi država 50-odstotno sofinancirala izdelavo projektne dokumentacije za postavljanje kotlovnih sistemov za biomaso, zagotovila od 20 do 25 odstotkov nevračljivega denarja za naložbe v kurjenje biomase, ureditev kotlovnih sistemov pa naj bi iz ekoloških razlogov kreditirala osem do deset let. Mag. Martina Šumenjak ocenjuje, da je plinifikacija odlična rešitev za večja slovenska mesta, ne pa za tiste slovenske kraje, kjer imajo na razpolago dovolj biomase. Čeprav je les najstarejše gorivo (kurivo), v energetski bilanci predstavlja samo še štiri- do petodstotni delež. Edini slovenski kraj, ki se ogreva s pomočjo biomase, so Železniki, prek devetdeset kotlovnic, ki koristijo lesne ostanke, pa je v lesno predelovalni industriji. Današnje koriščenje biomase v energetske namene še vedno temelji na stari tehnologiji, po kateri večina gorljivih plinov uhaja v zrak; le redkokje pa že uporabljajo sodobno tehnologijo kurjenja. Mednarodna posveta o biomasi - prvi je bil pred tremi leti v Jarenini in drugi lani na Brdu pri Kranju - sta tudi v Sloveniji okrepila prizadevanja za koristno uporabo biomase. Ministrstvo za gospodarske dejavnosti je predlani zagotavljalo 15-odstotno denarno podporo za izvedbo tovrstnih naložb, lani pa jo je že povišalo na 25 odstotkov. V Gornjem gradu so v pripravah na daljinsko ogrevanje z biomaso že izdali mednarodni razpis za nabavo opreme, o ogrevanju z biomaso resno razmišljajo tudi v Preddvoru, v Tržiču, v Črni na Koroškem in v Kočevju. Slovenskim obmejnim krajem pomaga pri izdelavi študij tudi Avstrija, ki je na tem področju vodilna v svetu. Biomasa predstavlja v primarni energetski bilanci naše sosede 14-odstotni delež, lahko se pohvali z več kot 16 tisoč sodobnimi kurilnimi napravami in s skoraj 300 kotlovnicami na daljinsko ogrevanje. Še več: v Avstriji že načrtujejo proizvodnjo električne energije iz biomase. Prof. dr. Heinz Kopetz, predsednik avstrijskega združenja za biomaso, napoveduje, da bodo letos iz biomase proizvedli že en odstotek elektrike, v letu 2001 dva odstotka in v letu 2005 že najmanj tri odstotke. * C. Zaplotnik V bohinjski občini Več denarja za urejanje zemljišč? Bohinjska Bistrica - Komisija za kmetijstvo in gozdarstvo predlaga občinskemu svetu, da bi del kmetijskega denarja namenili za druge potrebe, kot je določeno v proračunu. Sto tisoč tolarjev, kolikor je predvideno za izobraževanje kmetovalcev, naj bi porabili za izdelavo programa celostnega razvoja Srednje vasi, nekaj manj kot 386 tisoč tolarjev, kolikor je v proračunu namenjeno za obnovo travne ruše, nakup plemenjakov drobnice, pregled škropilnic in za analize vzorcev zemlje, pa naj bi porabili za urejanje kmetijskih zemljišč in s tem za preprečevanje njihovega zaraščanja. Prerazporeditev proračunskega denarja je potrebna predvsem zato, da bi dokončali nekatere agromelioracije, za katere so na območju sedanje občine zbrali prijave že v obdobju od 1990. do 1994. leta. Občinski svet bo o predlogu komisije za kmetijstvo in gozdarstvo razpravljal na jutrišnji seji. • CZ. 5. Mihaelov sejem v Mengšu Izbirali bomo najlepšo Mengeš, 9. septembra - Še vedno je Čas, da se prijavite za razstavljanje na eni od stojnic letošnjega jubilejnega 5. Mihaelovega sejma v Mengšu. Prijave zbira Društvo Mihaelovega sejma, 1234 Mengeš, Zavrti 2. V Gorenjskem glasu, ki je med pokrovitelji letošnjega jubilejnega sejma pa bomo tokrat pred sejmom pripravili tudi posebno prilogo in v njej objavili kupon za ocenjevanje najlepše stojnice. • A. Ž. Po dvaintridesetih letih spet razstava živine v Poljanah "S takimi kravami se ne sramujemo pred Evropo" Ocenjevalna komisija je med starejšimi kravami prvo mesto prisodila Lajki, last Pavleta Demšarja z Loga, med mlajšimi kravami in prvesnicami pa Ragli iz hleva Marka Dolenca iz Vinharjev. Obiskovalci so za "miss razstave" izbrali Pirho, last Petra Aliča z Godešiča. Poljane - Govedorejsko društvo Skofja Loka, Selekcijska služba Kranj in škofjeloška kmetijska svetovalna služba so s pomočjo pokrovitelja Občine Gorenja vas -Poljane in številnih sponzorjev pripravili v nedeljo pred zadružnim domom v Poljanah razstavo govedi lisaste pasme, na kateri je štirinajst govedorejcev z območja nekdanje škofjeloške občine predstavilo enajst starejših krav (s tremi in več zaključenimi laktacijami) ter devet mlajših krav in prvesnic. Ocenjevalna komisija, ki jo je vodil mag. Peter Kun-stelj, v njej pa sta bila še Tomaž Benedik in Franci Pavlin, ni imela lahkega dela, da je med odličnimi kravami izbrala najboljše. Med starejšimi kravami je prvo mesto prisodila kravi Lajki, ki je rejcu Pavletu Demšarju z Loga v šestih laktacijah dala povprečno 6.997 kilogramov mleka s 3,75 odstotka maščobe in 3,2 odstotka beljakovin, v najboljši laktaciji pa 8.914 kilogramov mleka s 4,2 odstotka maščobe in 3,24 odstotka beljakovin. Drugo mesto je osvojila krava Dada, last Janka Žontarja s Sv. Duha, s povprečno mlečnostjo treh laktacij 6.521 kilogramov in z najvišjo mlečnostjo 6.738 litrov. Tretja je bila krava Pirha iz hleva Petra Aliča z Godešiča, obiskovalci pa so jo tudi izbrali za najlepšo (najboljšo) kravo razstave. Pirha je v treh laktacijah dala povprečno 5.258 kilogramov mleka, v eni od laktacij pa celo 5.687 kilogramov. Med mlajšimi kravami in prvesnicami je zmago "odnesel" rejec Marko Dolenc iz Vinharjev, natančneje - njegova -krava Ragla, ki je v treh kontrolah dala od 26,3 do 28,4 kilogramov mleka na dan. Drugo mesto je komisija prisodila kravi Brani, last rejca Štefana Ingliča iz Srednje vasi, z mlečnostjo 7.546 kilogramov mleka, tretje mesto pa je osvojila krava Šipka iz hleva Milana Brenceta iz Gorenje vasi. Šipka je v dveh laktacijah dala povprečno 7.686 kilogramov mleka, v eni od njih pa kar 8.117 kilogramov. Pavle Demšar z Loga s kravo Lajko, ki je bila najboljša med starejšimi kravami. Štefan Inglič Opuščanje govedoreje je prvi korak k zaraščanju Kot je povedal Štefan Inglič, predsednik Govedor-ejskega društva Skofja Loka, je bila lani mlečnost 892 krav lisaste pasme na območju škofjeloške kmetijsko gozdarske zadruge 4.551 kilogramov mleka in je bila za 575 kilogramov nad slovens- kim povprečjem. Mlečnost starejših krav, ki so jih rejci predstavili na razstavi, je bila 5.695 kilogramov, mlečnost mlajših 6.448 kilogramov, bila pa bi lahko še nekoliko višja, če nekateri "najlepši cvetovi škofjeloške govedoreje" iz različnih razlogov ne bi ostali v hlevu. "S takimi kravami nas ni sram iti v Evropo," je ob tem pripomnil Štefan Inglič in poudaril, da so na slovenski lestvici govedorejcev z najboljšimi kravjimi čredami in kravami tudi rejci z območja škofjeloške zadruge. Vinko Kržiš-nik, nekdanji dolgoletni direktor škofjeloške kmetijske zadruge, je povedal, da so zadnjo razstavo, ki je bila v Poljanah 1965. leta, pripravili predvsem zato, da bi rejce spodbudili k zamenjavi cikaste pasme z lisasto, simentalsko. Sedanja direk- torica škofjeloške zadruge Anica Frelih je pohvalila prireditelje razstave in poudarila, da so rejski uspehi posledica prizadevanj kmetov in strokovnih služb. Navzoče je spomnila, da bo 1999-leta minilo sto let od ustanovitve mlekarke zadruge- Franci Pavlin iz gorenjske kmetijske svetovalne službe je med drugim opozoril, da opuščanje reje govedi na gorsko višinskih območji pomeni prvi korak k zaraščanju travnikov in pašnikov. Če država v prihodnjih letih ne bo bistveno bolj pozorna na ta problem, bo za marsikateri laz, pašnik in košenino že prepozno. Prirediteljem in razstavljalcem, še posebej pa rejcem najbolje ocenjenih krav, je čestital tudi Jože Bogataj, župan občine Gorenja vas - Poljane. • C Zaplotnik Razpis ministrstva za kmetijstvo Denarna podpora za ureditev pašnikov Državna podpora je namenjena za usposobitev novih ter za popolno obnovo najmanj deset let starih pašnikov* Ljubljana - Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pred kratkim v Uradnem lisu Republike Slovenije objavilo javni razpis za dodelitev subvencij za spodbujanje usposabljanja pašnikov. Do podpore so upravičeni posamezniki (kmetje) in pravne osebe (podjetja, zadruge itd.), ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in izpolnjujejo z razpisom določene pogoje. Ministrstvo bo za subvencije namenilo toliko denarja, kot ga bo določil zakon o letošnjem državnem proračunu. Za hektar od 45 do 75 tisoč tolarjev Za pašnike na gorsko višinskem in kraškem območju ter na območju strmih kmetij znaša podpora 50 točk za hektar urejenega pašnika, kar ob predvideni vrednosti točke 1.500 tolarjev znese 75.000 tolarjev. (Ministrstvo bo vrednost točke uskladilo glede na razpoložljivi za isti pašnik že uveljavljali denarno podporo za urejanje pašnika iz sredstev za agromelioracije in podporo za planinsko pašo. Pogoj: velikost in "obtežba" pašnika načrtom kmetijske svetovalne služb?-načrt pašnika s tehničnimi rešitvam*' popisom del in materiala in opis0*1! tehnologije paše ter zemljiško knjtff' izpisek, v primeru, da prosilec ni lastn*K zemljišča, pa tudi pogodbo o najemu $ najmanj dese let. Če pašnik posega ^ Pri pašnikih, za katere bodo upravi- gozdno zemljišče, je treba priložiti p°tf čenči uveljavljali podporo, je pogoj, da so veliki najmanj 2,5 in največ 30 hektarjev. Razpis določa tudi obremenitev pašnika s številom glav velike živine (GVŽ) na hektar: na gorsko višinskem in na gričevnato hribovitem območju ter na območju strmih kmetij je najmanjša "obtežba" 0,7 GVŽ na hektar in največja 2,5 GVŽ, na nižinskem območju pa najmanj 1,5 in največ 2,5 GVŽ na hektar. Krava in konj predstavljata eno celo GVŽ, govedo, ki je starejše od enega leta, 0,5 GVŽ, govedo mlajše od enega leta 0,25, drobnica (ovce, koze) 0,1, dilo, da je izdelan v skladu z gozdnol jitvenim načrtom. Prednost pri dodej*tV državne podpore bodo imeli tisti, ki f pašnik uredili na novo, na težjih obm° jih ali tako, da ga uporablja večje štev*1 koristnikov. • C. Zaplotnik denar in število vlog.) Za pašnike na žrebeta 0,4 GVŽ, jagnjeta in kozlički gričevnato hribovitem območju in na 0,05 in damjaki 0,15 GVŽ. drugih območjih z omejenimi naravnimi možnostmi za kmetovanje je višina podpore 40 točk oz. ob predvideni vrednosti točke 60.000 tolarjev za hektar urejenega pašnika, za pašnike v nižinskem območju pa 30 točk oz. 45.000 tolarjev na hektar. Do subvencije niso upravičeni lastniki oz. uporabniki, ki so Rok za prijave je 30. september Prijave za dodelitev podpore je na posebnem obrazcu treba poslati na kmetijsko ministrstvo najkasneje do 30. septembra letos. K prijavi je treba predložiti še izjavo prosilca, da je pašnik urejen in da je v uporabi v skladu z Kmetijska svetovalna služba Tečaj iz higienskega minimuma Skofja Loka - Kmetijska svetoval' na služba zbira prijave za osnovni m obnovitveni tečaj higienskega m*?1' murna. Čas in kraj tečaja bo določuj potlej, ko bodo znane prijave, ki j}*1 do 23. septembra sprejema kmetij9' ka svetovalka Vanja Bajd (tel 620-580). Cena osnovnega tečaja j« 16.920 tolarjev, obnovitvenega Pa 12.075. • CZ. KOLESA ROLLERJI Velika izbira koles SCOTT, MARIN, SCHVVINN - popravilo koles, rezervni deli in oprema - vzmetne vilice različnih znamk Del. čas: 10.-12. ure, 15.-18. ure, sobota 9.-12. ure VALY-ZAGAR, Cesta na Brdo 52, Kranj, Kokrica, tel. 245-007 UREJA: Vilma Stanovnik AIR SYSTEMS d.o.o. Kranj proizvodnja jadralnih padal in šola letenja Letence 16, 4204 Golnik tel.: 064/461-211 fax: 064/461-997 S Y $ T E H S d., Mednarodno rolkarsko tekmovanje med Tržičem in Lomom "ŠTEFKA" KRALJUJE NA TRŽIŠKI PROGI Italijanska šampionka Stefania Belmondo je vnovič zmagal med dekleti, med fanti pa je bil prvi v Lomu Avstrijec Christian Hoffman. Tržič, 9. septembra - V soboto je bila na Progi med tovarno Peko v Tržiču in Lomom ponovno odlična rolkarska tekma z ugledno Mednarodno udeležbo in skupno 216 tek-mujočimi. Bila je že peta po vrsti in vedno Več je pobud, da bi bila na tej progi tudi tekma za svetovni pokal v rolkanju, vendar hi morali Tržičani na nekaterih delih ceste Efoti Lomu popraviti načeti asfalt. Šlo naj j za okrog 2 kilometra cesta, kar ne bi smel hiti problem, sodijo organizatorji tekem. Predvsem pa so se v soboto v Tržiču in Lomu hudovali, ker na tekmo ni bilo slovenske državne reprezentance v biatlonu« čeprav sta dva najboljša biatlonca, Grašičeva in Globočnik, Tržičana in je datum tekme stalen in vnaprej določen. Zaradi odgovornosti do domače tekme in domačega kraja je iz 720 kilometrov oddaljenega Oberhofa, kjer so biatlonci na Pripravah, prišla le Andreja Grašič. Udeležba je bila imenitna. Med ženskami je bil pričakovan dvoboj med italijansko sampionko v teku na smučeh in že zmagovalko tržiške tekme Stefanio Belmondo in Andrejo Grašič. Štefka je tudi tokrat kraljevala na cesti v Lom in zmagala, Andreja pa je bila peta. Zelo dobro se je odrezala naša tekačica, starejša mladinka Ines Hižar, sploh pa je bila med dekleti imenitna udeležba, saj so Čehinja Razlova, Slovakinji Mihokova in Kutlikova |er Italijanka Valbusa med najboljšimi ^kačicami na smučah na svetu. Belmon-s?Va Je po tekmi povedala, da je utrujena, zat S° Za mo zantevne priprave v Ramsau, r. 0 odhaja sedaj za en teden domov na Krajši počitek, nato pa se vrača na sneg. Če 00 le mogoče, bo prišla v Tržič tudi prihodnje leto. Andreja Grašič pa s tekom in uvrstitvijo ni bila zadovoljna. Tekma pa je bila dobra zanjo zato, ker ve, kakšna je trenutno njena forma. Lani ta čas je bila holjša, vendar tudi za letos še ni nič zamujenega. Kasaške dirke na Brdu Stefania Belmondo Moški, starejši mladinci, juniorji, člani in veterani, so tekli na 8,5 kilometra dolgi progi. Italijan, svetovni prvak v teku na rolkah in tudi že zmagovalec Tržiča Alfio Di Gregorio je kmalu zaostal, presenetljivo pa je pobegnil Avstrijec Christian Hof-famn, za petami pa sta mu bila naša Joško Petkovšek in še junior vasja Rupnik. HofTamnu je uspelo pobegniti in zanesljivo zmagati, Rupnik m Petkovšek sta bila Christian Hoffman drugi in tretji, Avstrijca VValher in Sumann pa četrti in peti. Avstrijci so tekli odlično, saj so bili od srede dalje na treningu v Lomu. Christian Hoffamn, 22-letni vojak iz Linza, je žarel od veselja. Hvalil je progo in okolje, v katerem poteka. Povedal je, da je član avstrijske reprezentance v teku na smučeh, rolkanje pa mu je užitek in dober trening. Upa, je dejal, da prihodnje leto spet pride. • J.Košnjek, slike T. Doki DVE ZMAGI LOJZETA GORJANCA zadnja dirka je dvignila na noge nad 2000 gledalcev na hipodromu Brdo. Za zmago sta se parila Express Bar in Meadovv Meritime, ki sta ju vodila Marko Slavič mlajši in Lojze Gorjanc. Zmagal je slednji in tako dosegel 95. kasaško zmago. Nesreča Zvoneta Vidica. Brdo, 9. septembra - V *adnji, osmi dirki ie šlo na nož. £°ulman na vajetih Janka Ma-Koterja iz Ljutomera je povedal, vendar sta kmalu prevzela favorita Slavič, ki je evropski amaterski kasaški prvak, in Lojze Gorjanc, ki je skušal doseči drugo dnevno zmago in 95. zmago v kasaštvu nasploh. Skozi cilj je prvi pritekel Meadovv Meritime z Lojzetom Gorjancem, tik za njim pa Express °ar Marka Slaviča. Med vozni-*J in občinstvom, ki je ploskalo gorjancu, je bilo veliko razbur-le.nJa. Vrstili so se protesti: glavič je očital Gorjancu ovir-Su - mec* vožnJ0. Gorjanc pa (jjg^u galop skozi cilj. Razso-jan ^e zma8° prisodilo Gor-q"cH, Slaviča je diskvalificiralo, , 0r]anc pa bo moral plačati d2en zaradi oviranja. To je bil vrhunec osmih nedeljskih dirk in zmagoslavje Lojzeta Gorjanca. Ta je pred tem v drugi dirki z dveletnim Leifom B zmagal v dirki 2-letnih kasačev, začetnikov. V tej dirki je bil Roman Jerovšek (KK Brdo) z žrebcem Condrenom tretji. Izredno napeta je bila tudi 6. dirka. Brdski žrebec Lepi B je z voznikom Zvonetom Vidicem zanesljivo tekel zmagi nasproti. Tik pred ciljem je zagalopiral in zapravil zmago, Vidica pa je prevrnilo, tako da so mu morali nuditi zdravniško pomoč. Veteran med vozniki je imel veliko sreče. Če bi padel sredi gruče konj, bi bile posledice lahko hujše. To tekmo je potem dobil Jard II z voznikom Francem Cetinom iz Krškega, najboljši Gorenjec v tej dirki pa je bil Viktor Marinšek (Brdo) z Dor- KOLESARSTVO Z.MAGA ZAJCA V ZAGREBU »i» 9. septembra - Zmagovalec dirke za Veliko nagrado Zag il Gregor Zaje Sava Kranj. Zmago sem si zagotovil z begom Kran ie Posta Zagreba od 8 GORJANCEV JUBILEJ Lojze Gorjanc, veteran med vezniki kasačev, je jubilant. V nedeljo je na Brdu slavil 95. zmago. Prav tako pa poteka 40 let, ko je pri Habjanovih kupil prvo kobilo Gordo. Prvega konjiča pa je kupil oče. Sploh so konji velika Gorjančeva ljubezen. Bil je galoper in preskakoval je zapreke, vendar je bil za oboje prevelik in preteiak. Uživam, ko zmagam, je dejal, tudi zato, ker vem, da so mu nekateri zelo nevoščljivi. Lojze Gorjanc zmaguje z Leif B. Foto: G. Šinik lrm - "•^5"i i-,ay* java iskiiij. "»ofi" "*™ ""to-------iT,0"."" —,~ JuL dalJe skuPaJ s klubskima kolegoma Urošem Silarjem in ne^et0m Kavčičem: za zmago se moram zahvaliti predvsem njima in ne. ;^vtičem: za zmago at uiuiam . ,-----......-j—■— Q!>C0,Cni pomoči cele ekipe, je na cilju dirke povedal zadovoljni kat?°r" UsPeh ie dopolnil Klemen Tušek z drugim mestom. Skupaj s ju'^onjo elite so tekmovali tudi starejši mladinci, med katerimi je miaH- aVČič zasedel drugo mesto Marko Žepič pa tretje. Med mlajšimi «Lainci je Savčan Drejc Kozjek osvojil tretje mesto. TtiSfS"* e,ite <117 39»7 kmfh)' L ZaJc Gre8°r (Sava, K£ntf' \ Star«-x- ,Cmen (Sava KranJ)> 3- Baloh Mark0 m,adincj (U7 km, 39,6 km/h): 1. Podgornik Dejan (Stefanelli tnlail' • ,Kavčič Jure (Sava Kranj), 3. Žepič Marko (Sava Kranj); žifiV m adinci (47 km, 39,3 km/h): 1. Kvasina Vlado (Zagreb), 2. erna Lovro (Lenart), 3. Kozjek Drejc (Sava Kranj). • M. Kavaš isom MS. V ostalih dirkah so bili najboljši: Ita Rina z voznikom Dragom Lesom iz Šentjerneja med dveletniki začetniki, Igu s Komende z voznikom Uijo Rezačem med 3 do 5 letnimi kasači (Gorjanc z Bigvjem B tokrat ni imel sreče), Feliks Lobell z voznikom Milanom Kukoljem iz Ljutomera med 3 do 12 letnimi kasači, Senna z voznikom Marjanom Žanom iz Ljubljane med 3 do 7 letnimi kasači (Tine Jagodic z Brda je bil s Sonjo B tretji), v sedmi dirki 3 do 12 letnih kasačev pa je zmagal Koran Kevstone z Marjanom Tramškom iz Ljutomera, Andrej marinšek (Brdo) z Armeno pa je bil tretji. Brdo že 16. leto organizira kasaške dirke, Sprva je bila le ena letno, zadnja leta pa sta dve, s tem da je druga tradicionalno prvo nedeljo septembra. • J.Košnjek Svetovno prvenstvo v veslanju BLEJSKA ČOLNA STA BILA ČETRTA Četverec je bil za las ob bronasto kolajno, vendar je dirkal odlično, četrto mesto Čopa pa je po letošnjih pomembnih zmagah razočaranje. Svetovni prvak med enojci je American Koven, med četverci pa Angleži. Bled, 9. septembra • Blejski veslači, udeleženci svetovnega prvenstva v Franciji, so že doma. Čeprav ostajajo veslači v četvercu Milan Janša, Jani Klemenčič, Denis Žvegelj in Sadik Mujkič in veslač v enojci Iztok Čop med najboljšimi veslači na svetu, kolajne tokrat na Bled ni bilo. Oba čolna sta bila četrta, vendar je bil četverec zelo blizu kolajne in je v finalni tekmi dal maksimum, Iztok Čop pa je v enojcu po letošnjih blestečih zmagah razočaral. Naš četverec, ki je le za dobre štiri desetinke sekunde zaostal za tretjimi Romuni, je bil nesrečen tudi zato, ker je najprej na semaforju pisalo, de je tretji, nato pa so ga postavili na četrto mesto. Finiš Blejcev je bil silovit, vendar ni prinesel kolajne. Kljub temu je četverec na prvenstvu povsem zadovoljil. Manj pa Iztok Čop v enojcu, ki ni ponovil nekaterih letošnjih odličnih voženj. Tekmeci so mu ušli, Iztok pa ni našel moči, da bi jih ujel. S svetovnim prvenstvom se letošnja, za blejsko veslanje ponovno zelo uspešna sezona, ki ji je manjkala le krona, kolajna iz Francije, končuje. * J.Košnjek Na Bledu so ribiči tekmovali v castingu STO TEKMOVALCEV NA EVROPSKEM PRVENSTVU Casting ie tekmovanje v ribiških veščinah na suhem. Ribiška družina Bled ima ena redkih v Evropi svoj center. Uredila ga je v Ribnem, kjer se je v soboto končalo evropsko prvenstvo. Bled, 9. septembra - Na Bledu imajo z organizacijo velikih tekmovanj v castingu že izkušnje. Eni redkih v Evropi imajo svoje središče v Ribnem in tam je bilo pred dvema letoma evropsko mladinsko prvenstvo, tokrat pa člansko za članice in člane, na katerem ie sodelovalo nad 100 tekmovalcev iz 15 držav. Zdravko Štibitj, predsednik Ribiške družine Bled in predsednik organizacijskega odbora za prvenstvo pojasnjuje, da je sedaj Bled vodilni v castingu, ki so ga začeli ponovno gojiti pred 12 leti. Casting je zahteven šport in tudi drag, saj terja posebno opremo, najbolj pa je razširjen v Nemčiji, v Vzhodni Evropi in Skandinaviji. To je šport, v katerem se tekmuje v ribiških veščinah na suhem, disciplin pa ie precej. Na evropskem prvenstvu, ki sta ga pripravili in izvedli Ribiška zveza Slovenije in Ribiška družina Bled, so tekmovali v disciplinah muha cilj, obtežilnik natančnosti, obtežilnik cilj, muha daljava, obtežilnik daljava in obtežilnik multi in muha dvoročno, moški pa imajo ob tem še muha enoročno z veliko palico in obtežilnik 18-gramski dvoročno.Tekmovanja so zanimiva. V muha cilj se meče iz petih položajev v razdaljeh od 8 do 18 metrov, cilj pa je posoda, napolnjena z vodo premera pol metra s 5-centimetrskim robom. Obtežilnik natančnosti predpisuje 7,5-gramski obtežilnik na vrvici, cilj pa je na platneni tarči s krogi. Nekatere discipline so časovno omejene in tudi fizično zelo naporne. Med ženskami so bile najuspešnejše Nemke Jana Maisel, Tina Gerlach in Kathrin Gerlach, Čehinja Hana Tupa in Avstrijka Alena Zinner, naše Nives Fon iz Tolmina in Metka Bremec ter Jožica Ambrožič (obe Bled) pa so proti koncu lestvice. Med moškimi pa so bili najboljši Nemca Jens Nagel in Thomas Maire, Čeha jan in Josef Luxa, Avstrijca GerhardLav in Henrik Oesterberg, Švicar Markus Schwarz in Norvežan Frode Semb. Za Slovenijo pa so tekmovali Borut Furlan (Nova Gorica), Peter Kovačič (Tolmin), Bruno Zorko (Koper), Dušan Stevanovič iz Nove Gorice, Blaž Hrast z Bleda in Tomo Sotenšek (Tolmin). • J.Košnjek GOLF ALEŠ GREG0RIČ NOVI DRŽAVNI PRVAK Bled, 9. septembra - Zmagovalec je postal 21-letni Nizozemec Ralph Miller iz Schroola, član Nordhoandese golf kluba, ki je svoje življenje posvetil golfu. Njegova največja želja je postati profesionalni igralec golfa in že prihodnji teden bo poskusil srečo na kvalifikacijah v Manchestru za vstop v evropsko profesionalno ligo. Po mnenju glavne sodnice Zofije Klemen Krek bo te nekoliko težko opraivl, ker igra še negotovo in precej na silo. Enake ambicije imata tudi drugo in tretjeuvršče-na Italija: 22-letni Alfredo Da Corte iz Bologne in 19-letni študent ekonomije Massimo Pelliccetti iz Trsta. Nov državni prvak je postal 19-letni Aleš Gregorič iz Smokuča pri Žirovnici, član GC Bled, ki je v skupni razvrstitvi dosegel 5. mesto. Bodoči študent fakultete za organizacijo v Kranju je bil s svojo igro v povprečju zadovoljen, saj je po njegovi oceni že ves avgust v zelo dobri formi. Naslov je prevzel svojemu bratu dvojčku Urošu, ki je bil letos manj uspešen in je končal tekmovanje na 6. mestu. Oba sinova na pomembnih tekmovanjih vedno spodbujata starša, ki prevzameta vlogo cadvjev. Na drugo mesto se je povzpel že skoraj veteran Anton Stiherle, lastnik gostilne Kunstelj v Radovljici. Med ženskami je v skupni razvrstitvi že četrtič zapored zmagala 27-letna Čehinja Martina Dornikova, sekretarka češke golf zveze, pred mlado Nemko Kerstin Honisch, ki se je od razočaranja bridko - razjokala. Najboljša Slovenka in nova državna prvakinja je postala izkušena tekmovalka Katarina Kraljic Bogataj. • Darja Kiirner NOGOMET Druga državna nogometna liga KRANJČANI ZMAGUJEJO TUDI NA TUJEM ZAGORJE : TRIGLAV TELE TV KRANJ 0 : 2 (0 : 0), strelec golov za Kranjčane Jožef v 48. in 72. minuti. Kranj, 9. septembra - Mlado kranjsko nogometno moštvo je očitno v odlični formi. Čeprav oslabljeni, brez poškodovanih Čustoviča in Dejana Marklja, Zupančič pa je igral bolan, so zmagali tudi na gostovanju v Zagorju in se tako povzpeli na prvo mesto v drugi ligi. Kranjčani so tekmo v Zagorju začeli nekoliko slabše kot običajno. Niso igrali tako, kot smo se dogovorili. Žogo so usmerjali preveč po zraku, ne pa po tleh. V drugem polčasu smo zaigrali bolje in zmagali, je povedal po tekmi kranjski trener Janez Zupančič. Strelec obeh golov za Kranjčane je bil Jožef, ki sicer veliko igra, v zadnjih tekmah pa tudi zadeva. Uspehi niso razlog za evforijo, poudarja Janez zupančič. Moramo biti realni in vsako tekmo, tudi z nedeljsko z Aluminijem, vzeti resno. Računamo na polne tribune. Mlademu moštvu je treba pomagati, pravi trener in poziva na tekmo tudi še vedno nejeverne Tomaže. Za Kranjčane so igrali Lalič, Ahčin, Alibabič, Pavlic, Krupič, Egart, Pokom (Durakovič), Jožef, Radosavljevič (Penč), Zupančič (Tigani) in Bogatinov. V tretji ligi zahod so gorenjsaka moštva zgubila. Casino Bled je doma zgubilo z Idrijo 0 : 3, Naklanci pa v Ankaranu s 3 : 1, Komenda in Litija pa sta igrali neodločeno 0:0. »J. Košnjek KADETI ZMAGALI, MLADINCEM TOČKA Kranj, 9. septembra - Kadeti in mladinci Triglava Megamilka so že v soboto dopoldne igrali z moštvoma Ljubljane iz Ljubljane. Kadeti so zmagali s 4 : 1. Polčas so dobili prepričljivo s 3 : 0, strelca za Kranjčane pa sta bila Vujovič in Plastovski, ki je zabil kar tri gole. Mladinci so igrali neodločeno 1 : 1. Gol za domače je sredi prvega polčasa zabil Miha Žnidaršič, izenačujoč gol pa so Ljubljančani zabili osem minut pred koncem. Po nepotrebnem, pravi trener Marko Trebeč. Njegovo moštvo lahko zaigra veliko bolje. • J.K. SAVA PRVA Kranj, 9. septembra ■ V gorenjski nogometni ligi so bili med člani doseženi naslednji izidi: Bohinj : Polet 0 : 2, Ločan : Sava 0:1, Britof : Železniki 4 : 3, Lesce : Zarica 0 : 1, Kondor : Alpina 5 : 4, Podgorje : Hrastje 2:1, Šenčur : Trboje 2 : 2, Bitnje : Preddvor 3 : 2, Visoko : Velesovo 0 : 2 in Podbrezje : Jesenice 5 : 3. Jutri in v četrtek se bo liga nadaljevala. V četrtek ob 17. uri bodo igrali dečki, razen tekme Jesenice : Ločan, ki bo 18. septembra. Člani bodo igrali jutri ob 17. uri, razen tekme Alpina : Podgorje, ki bo v četrtek ob 17. uri. • Dj.S. ŠPORTNI krog Rezultati žrebanja 20. kroga .6*.9*.....1997. IZŽREBANE ŠTEVILKE 1 3 5j 7 15 1720 22 23; 29| 30 31 32 33 35|404i;44;48:49: 52 55 56 58 / 7 7 v 777/177 Urednost prodanih srečk Shupna urednost dobithou: Dodatek neizplačanih dobithou: 16,827000,00 SIT 8,413.500,00 SIT 2.S02.978.00 SIT število dobitkov vrednost GLAVNI DOBITEK PRENOS 8.087.268,00 SIT KROG DOBITEK 1 I 2.104.119,00 SIT DOBITEK "DVE VRSTI" DOBITEK "ENE VRSTA" 1 11.270 341,00 SIT Dobitke za eno in dve pravilni vrstici lahko dvignete na vseh prodajnih mestih Pošte Slovenije, ki so s terminali povezani z centralo. Glavni dobitek in Krog dobitek bomo srečnežu izročili na sedežu Športne loterije v Ljubljani, Cigaletova 15/1, vsak delavnik od 8. do 12. ure. Zadnji dan za izplačila je: .«?•...1.1?.. 1997. NAGRADNA IGRA V dodatni nagradni igri so bile izžrebane naslednje številke in nagrade: V/ALKMAN TEHTNICA MEŠALNIH 3 6 4 0 Svojo srečko nam priporočeno pošljite na naslov: Športna loterija d.d., Cigaletova 151, p.p.211, 1001 Ljubljana Nagrado vam bomo poslali po pošti, lahko pa jo osebno prevzamete pri nas Zadnji dan za prevzem nagrad je: 5. 11. 1997 Žrebanje .2.1... kroga bo v soboto, .. 20*9* 1997 ob 16. v prostorih POP TV, Kranjčeva 26, Ljubljana. Televizijski posnetek bo v nedeljo ob 19. uri na POP TV Sklad za 21. krog bo povečan za 2.000.000,00 SIT Športno loterija d.d. Informacije: 061 9736. ROKOMET BALINANJI ZAČETEK LIGAŠKIH TEKEM TRATA ZMAGUJE Kranj, 9. septembra - Nova rokometna sezona se začenja v sredo, ko bodo v prvem predkrogu rokometaši začeli z nastopi v pokalu. Nastopili bodo tudi trije gorenjski predstavniki. Preddvor potuje v Kočevje h Grči, Chio Besnica v Radeče, Sava pa bo gostila Sviš. Ločani bodo v pokalu začeli kasneje, ker so se lani uvrstili v četrtfinale. Najmanj možnosti za napredovanje imajo rokometaši iz Besnice, ki potujejo v Radeče, ki so tudi v ligaškem tekmovanju zanje vedno neugoden tekmec. Seveda pa to še ne pomeni, da so že izpadli, saj povratno tekmo igrajo doma. V boljšem položaju so Preddvorčani, ker igrajo proti drugoligašu. So pa Kočevci prvi favorit za napredovanje v l.B ligo, zato srečanje ne bo lahko. Strašani gostijo tekmeca iz drugoligaške konkurence. Gumarji so sedaj že dovolj dobro pripravljeni, da si na prvi tekmi priigrajo dovolj veliko prednost, ki bi zadostovala za napredovanje (igra se jutri, 10. septembra 97, ob 19. uri v Stražišču) in kaj prinaša nova rokometna sezona. Nekaj novosti je. Kot prva je nanovo ustanovljena mladinska liga, saj prav mladinci niso imeli ligaškega tekmovanja. Liga je deljena v dve skupini, vzhod in zahod, v njih pa nastopa kar 18 ekip. Pri mladinkah igra 12 moštev. Pri mladincih od gorenjskih ekip igrata le Skofja Loka in Chio Besnica, pri mladinkah pa Planina Kranj in Sava. Ločanke ne nastopajo. Gorenjci ne bomo imeli predstavnikov v prvi moški in ženski ligi v vseh ostalih ligah pa bodo. V moški prvi B ligi bodo gorenjski ligaši krojili vrh in prav lahko se zgodi, da bomo v sezoni 98/99 Gorenjci imeli spet prvoligaša. Tudi drugoligaši in drugoligašice niso brez možnosti, Sava v moški ligi in Ločanke v ženski figi so kandidati za napredovanje. V Radovljici so dobili novo športno dvoranoo, kar bo pomenilo nov zagon radovljiškega rokometa. Naraščaja in zagnanosti jim ne manjka, zato tudi uspeh ne bo izostal. Končno je prišlo do obnove tudi v kranjski dvorani na Planini. Pri najmlajšem gorenjskem ženskem rokometnem ligašu, Planini Kranj, se pridno pripravljajo za novo sezono. V sezoni 97/98 bodo nastopili v tekmovanjih s tremi ekipami in sicer z ekipami mlajših in starejših deklic in z mladinsko ekipo. Pred novo sezono se je okrepil tudi strokovni štab, saj sta na Rogli trenerski izpit opravila dva trenerja. S pripravami so začeli v drugi polovici avgusta, pripravljajo pa se doma. V obnovljeni dvorani na Planini bodo igrali samo prvenstvene tekme, trenirati pa bodo žal morali v telovadnici OŠ Matije Čopa, ki jim tudi drugače veliko pomaga. Večina igralk prihaja prav iz omenjene OŠ. Če bo finančna situacija v prihodnosti boljša, pa bodo spet ustanovili člansko ekipo za igranje v enotni drugi ligi. Ob tej priložnosti se zahvaljujejo: slikarju samouku Boleslavu Čeru iz Kranja, Mlekarni Kranj, Sava Trade Kranj, Mika, d.o.o., Kranj, Henkel Maribor, Kora-C Tržič, Team Tour Kranj in vsem ostalim sponzorjem, ki pomagajo, da dekleta niso prepuščena ulici. • Martin Dolanc ATLETIKA MLADINCI PRVI V B SKUPINI, MLADINKE DRUGE V A Kranj - V soboto je bilo v kranjskem športnem parku ekipno državno prvenstvo za mladince in mladinke v A in B skupini. Zelo dobro organizacijo domačinov Atletskega kluba Triglav so polepšali uspehi mladih Triglavanov, ki so osvojili 1. mesto v B skupini, in mladih Triglavank, ki so se po lanskoletnem debiju in 3. mestu letos povzpele za eno stopničko višje v A skupini. Priznanje in čast za veliki trud AK Triglava pri zelo dobri organizaciji tekmovanja in za uspehe, ki so jih dosegli mladi atleti in atletinje, je bila prisotnost župana mesta Kranj Vitomirja Grosa, ki ie tudi uradno odprl ekipno državno prvenstvo. Mestna občina Kranj je bila tudi pokrovitelj tekmovanja. Državnega prvenstva se je udeležilo po pet ekip v moški in ženski konkurenci v A skupini ter tri moške in dve ženski ekipi v B skupini. Mladinci AK Triglav so v B skupini zmagali (6882 točk) pred AD Štajersko (6113) in AD Trgohladom (5445). Mladinke AK Triglav so zasedle 2. mesto v A skupini (11074 točk) za ŽAK Ljubljano (12153) in pred AL Olimpijo (10275); Kladivar Cetis (9673) in Krko Novo mesto (7920). K zmagi mladincev so prispevali: Rožle Prezelj, 1. mesto v skoku v višino (206) in 2. mesto v skok v daljavo (611), Denis Zadnikan 1. mesto v metu kopja (43,80), Gašper Zupna: 1. mesto v teku 110 m z ovirami (16.77) in 3. mesto v skoku v daljavo (586), Miha Skvarč: 3. mesto v teku na 1500 m (4:21,86), Bojan Traven: 4. v teku na 100 m (11.60), Marko Gril: v teku na 400 m (60,71), Aleš Traven: 5. mesto v teku na 100 m (12.13) in štafeta 4x100 m 1. mesto (45.30) v sestavi: Traven A., Unuk, Zupan, Traven B. Drugo mesto ekipe mladink so si priborile naslednje mladinke: Tina Carman: 1. mesto v skoku v daljavo (559) in 2. mesto v teku na 100 m z ovirami (15.35), Jana Zupančič: 1. mesto v troskoku (11.75) in 3. mesto v skoku v višino (155), Jovita Rajgelj: 1. mesto v teku na 1500 m (5:04.49), Suzana Jenko: 2. mesto v metu diska (37,06) in 4. mesto v metu kopja (30,24), Tina Bergant: v teku na 800 m (2:27.39), Špela Voršič 4. mesto v teku na 400 m z ovirami (75.15), Polona Kern: 4. mesto v teku na 1500 m (5:45.77), Noelle Nadišar: 4. mesto v teku na 300 m (14.00.53), Petra Bergant: 5. mesto v teku na 400 m (63.76), Nina Zupan: 5. mesto v metu krogle (7.71), Živa Krelj; 6. mesto v teku na 100 m (14.58), Mateja Pire: 6. mesto v teku na 400 m z ovirami (78.59), Bojana Stranjac: 7. mesto v teku na 400 m (65.67), Špela Mara: 7. mesto v teku na 100 m (14.65) in štefati 4 x400 m, 2. mesto (4:11.05) v sestavi Stranjac, Bergant T., Berhgant P., Zupanič ter 4x100 m 4. mesto (52.70) v sestavi Krelj, Voršič, Sedej in Čarman. Vika Obšteter iz ljubljanske Olimpije je dosegla pionirski državni rekord v metu diska, ki ga je Metka Papier, članica AK Triglav trdno držala od leta 1969. Uvodni del tekmovanja so popestrili najmlajši v teku na 60 m in 150 m. Rezultati po kategorijah: 60 m pionirji (82-83) 1. Tine Fakin (ŽAK), 2. Miha Cegnar (ZAK) in 3. Robert Godnič (Postojna); 60 m pionirji (84) 1. Matic Kranjc (Triglav), 2. Jure Hladnik (Triglav); 60 m pionirji (85 im ml.) 1. Peter Stare (Triglav), 2. Marko Prezelj (TriglavL 3. David Celar (Triglav); 150 m pionijri (84) 1. Matic Kranjc (Triglav); 150 m pionirji (85 in ml.), 1. Peter Stare (Triglav); 60 m pionirke (82-83) 1. Tina Murn (Triglav), 2. Andreja Išenič (Žak), 3. Neža Hafner (Ttriglav); 60 m pionirke (84), 1. Eva Prezelj (Triglav ), 2. maja Kalan (Tnglav) 3. Nina KOvačič (postojna); 60 m pionirke (85 in ml) Petra Arnal (Triglav), 2. Mojca Bešter (Triglav) 3, Anja Likozar (Triglav); 150 m pionirke (82-83) 1. Nika Jakšič (Triglav), 2. Neža Hafner (Triglav), 3. Nina Tušek (Triglav); 150 m pionirke (84) 1. Maja Kalan (Triglav) 2. Špela Bizjak (Triglav); 150 m pionirke (85 in ml.) 1. Petra Arnal (Triglav) 2. Anja Likozar (Triglav), 3. Nina Brešar (Triglav). Kranj, 9. septembra - V balinarski super ligi so odigrali dvojni spored. Trata je bila ponovno uspešna. Najprej je premagala Balinček s 14 : 10, nato pa še Terminal s 17 : 7. Trata MC Sara Prepričljivo vodi s 33 točkami. V prvi ligi so igrali Huje : remogovniki Velenje 14:10, Jesenice : Javor Pivka 17 : 7. Huje in Jesenice vodita s 30 točkami. V drugi ligi vzhod sta Bistrica in Radovljica igrali 10 : 6, Zarja : Primskovo 9 : 7, Center : Svoboda 12 : 4 in Megrad : Tržič 13 : 3. • J.K. DVA V FINALE Tržič, 9. septembra - Na baliniščih v Bistrici pri Tržiču in v Tržiču je bilo danes polfinalno tekmovanje za dečke posamezno vzhod, nastopilo je 16 najboljših igralcev iz območnih zvez. Največ uspeha so imeli mladi balinarji iz Bistrice, saj sta se dva Dejan Hervol s prvim mestom in Klemen Valjavec kot drugi uvrstila v finale državnega prvenstva, ki bo v Pivki. Poleg omenjenih dveh Bistričanov sta se z Gorenjskega uvrstila na državno prvenstvo še Ismet Hujezirovič z Jesenic in Ljubljančan Grega Popit. • N. A. KARATE KRANJČANI NA JAPONSKEM Kranj, 9. septembra - V kraju Naha, ki je glavno mesto japonske prefekture Okinava, je bil od 22. do 24. avgusta prvi svetovni turnir v okinavskem karateju in kobudu. Kot je bilo pričakovati je bila udeležba izredna. Tekmovanja se je udeležilo 1700 tekmovalcev iz 51-ih držav. Seveda so največjo delegacijo poslale Združene države Amerike - kar 413 tekmovalcev. Dosti niso zaostajale niti Argentina (223 tekmovalcev), Brazilija (113 tekmovalcev), Indija (102 tekmovalca), Francija (103 tekmovalci), Avstralija (88 tekmovalcev). Tudi domačini so se tekmovanja udeležili z veliko ekipo, 137 tekmovalcev. V taki številčnosti je Slovenija s štirimi tekmovalci in vodjem kar poniknila. Ob takem številu tekmovalcev je največji problem seveda organizacija, vendar pa je bila odlična. Otvoritvena slovesnost, na kateri so se predstavile ekipe ter izvajale razne demonstracije in umetniške točke, je trajala več ur. Tekmovanje samo je potekalo v popolnoma novi dvorani, v kateri je poleg tribun, prostora še za devet borišč (za informacijo - borišče je veliko 8 krat 8 metrov). Slovenske barve so zastopali Igor Prašnikar, Stane Nadižar, Jaka Šarabon in Helena Markuta, kot trener in snemalec pa je n? Okinava odšel Mito Gabrovec. Ob tej priložnosti bi se tudi rad1 zahvalili OŠ Franceta Prešerna, ki je omogočila ekipi vadbo v telovadnici julija in avgusta. Stane Nadižar in Helena Markuta sta nastopila v katah v kategoriji 18 do 40 let. Helena se je med 104 Članicami uvrstila na 40. do 45. mesto. Stane je imel v svoji kategoriji precej številčnejšo konkurenco, kar 261 tekmovalcev. Kato je začel odlično in vse je kazalo na uvrstitev v polfinale, vendar pa je zaradi izgube ravnotežja med izvajanjem dobil tolikšen kazenski odbitek točk, da je moral tekmovanje končati v prvem krogu. Jaka Šarabon je edini nastopil v borbah. Kot zanimivost je potrebno povedati, da kategorije tu niso bile razdeljene V težnostne razrede, temveč v višinske razrede. Jaka je pri članih nad 170 cm telesne višine nastopal v konkurenci 215 tekmovalcev. Začel je odlično: v prvi borbi je premagal 6:1 Fernanda di Arca iz Argentine, v drugi borbi Rogerja Duponta iz ZDA s predajo, v tretji s 6:0 Andrea Favero iz Italije, v četrti borbi pa tesno izgub'1 4:3 proti Luisu Vasquesu iz Argentine. Tako se je uvrstil na 17. do 32.mesto. Najboljši uspeh je dosegel glavni trener kluba Igor Prašnikar, 1? je nastopil v kategoriji kate, člani nad 40 let. Med 100 tekmovalci-večinoma nosilci višjega mojstrskega pasu, se je najprej uspešn0 kvalificiral v polfinale med 16 najboljših in v drugem nastopu z ?' tim mestom za las zgrešil finalni nastop. Kot zanimivost veli? omeniti, da ie 8. mesto osvojil njegov dolgoletni okinavski učitelj-Yukinobu Shimabukuro, 7.dan. Na sliki: Stane Nadižar KEGLJANJE KRANJČANI V ZAGREBU Zagreb, 9. septembra - S prijateljskim dvobojem v glavne^! mestu Hrvaške so kegljači Iskraemeca preizkusili svoje znanje, & so ga pridobivali zadnja dva meseca. Viceprvaki HrvaŠke ' Grmoščica, so bili odličen sparing partner in že po tradiciji ? bili Kranjčani deležni lepega sprejema in prijateljskega vzdus|a: Domačini so bili sicer oba dneva boljši, vendar so tudi aktual° državni prvaki, v nekoliko spremenjeni postavi, pokazali neK^J vrhunskih iger. V soboto je bil rezultat 5696:5473 podrtih keglje*j pri Iskraemecu je največ pokazal Vane Oman (952), solidna s1 bila še Anton Šemrl (916) in Zdravko Štrukelj (913). V nedeljo so bili Kranjčani še bolji, Grmoščaki pa so jim odgovorih neuradnim ekipnim rekordom - rezutat je bil 5862:5629 p°dftl kegljev. V vrstah Gorenjcev je spet največ podrl Vane.Oma (980), odlično pa so rušili keglje še Zdravko Štrukelj (978), Mar*" Oman (956) in Anton Založnik (934). • V. O. 175417 Kolesar Save Rajko PETEK MOJI USPEHI SO GARANJE Rajko Petek je zmagovalec kriterija slovenskih mest. Želi dirkati še vsaj pet let. Kranj, 8. septembra - Rajko je zmagal na dirki na Hrvaškem v Ivanjič Gradu, nato pa je tekmoval v St. Johannu na Tirolskem, kjer ob koncu veteranskih svetovnih prvenstev dirkajo tudi člani. "Na 240 km dolgi dirki sem osvojil 5. mesto. Od Slovencev je bil boljši Sandi Papež na drugem mestu. Na okrepni postaji, ko sem jemal hrano in pijačo, sem zaostal dobrih 50 m in do vrha klanca nisem mogel več ujeti vodilne trojice. Pogoji so bili zelo težki, saj nas je na začetku dobrih 170 km pral dež, na koncu je k sreči zasijalo sonce. Veliko je bilo odstopov," je povedal Rako, doma s Kriza Pri Komendi. . Uspelo ti je zmagati v kriteriju slovenskih mest. Kako kaže v slovenskem pokalu cestnih dirk? "Cilj je zmaga tudi v pokalu, kjer sta do konca še dve dirki, na Ptuju in v Radenich. Lani Sem bil drugi v slovenskem Pokalu z enakim seštevkom točk kot zmagovalec, ki je imel več boljših uvrstitev. Veliko Možnost imam tudi v seriji tekmovanj za Rogovo zlato kolo, kjer sem bil lani peti. Žal Velja, da mora skoraj vedno zmagati Rogov kolesar. Če ne bi zmagal, bi tekmovanja izbir-an še do novega leta, do takrat Pa bi Rogovec že vodil in zmagal. Zaradi tega med kole-SarJi nima visoke vrednosti." Kakšni so bili tvoji začetki? "Pobudnik je bil oče Rajko. £upil si je novo kolo, staro Rogovo kolo maraton pa mi je P°nudil pod pogojem, če se ^m vozil z njim. Z bratom .aijažem sva začela trenirati Pri ljubljanskem Rogu. Prvi trener pa je bil Danilo Pertot. V Rogu sem treniral 11 let. Pri starejših mladincih sem zmagal 14 dirk. Od moje generacije tekmuje le še Eržen v Krki. Leta 90 sem bil v vojski, kjer sem imel slabe pogoje za tren-lng v Tolminu in Kranju, zato Sem se naslednjo sezono čisto !zgubil. Dlje časa sem opravljal le vlogo delavca. Pomagal sem emona merkur il Nk glavnim v ekipi Roga. Pri Rogu sem prvi dve članski sezoni dirkal brez plačila. Potem sem dobival 700 mark na mesec s tem, da sem si sam plačeval socialno zavarovanje. Ker v Rogu nisem videl napredka, sem prestopil v Savo takrat kot Martin Hvastija. Primer je takrat reševala arbitražna komisija in s pomočjo odvetnika sva zamudila le 3 dirke v začetku sezone. Že prvo leto sem na prvi dirki pod Urhom dosegel prvo zmago. Sedaj sem zaposlen kot preiskuševalec Veleplaščev v Savi. Imam status kapetana v ekipi." Vedno si pri vrhu, vendar prav na vrh ti ne uspe. Zakaj? "Nisem talent kot Rovšček, Hauptman ali Valjavec. Vse, kar sem dosegel, sem dosegel z delom, treningom. Moja slabost je, da nisem najboljši v nobeni izmed panog. Ne izstopam ne v vožnji v klanec, ne v Sprintu in ne na kronometer. Vendar sem povsod pri vrhu. Lani sem osvojil 23 UCI točk, kar je bilo peto mesto med našimi kolesarji." Kako se je začela letošnja sezona? "Že osmo sezono dirkam med člani. V začetku sezone sem naredil napako, ker sem bolan dirkal na dirki Kralja Nikole po Črni gori in Italiji. Izredno slaba organizacija je bila. Še voda je bila zanič." Na dirki v Kranju si osvojil 4. mesto. "Savska dirka po ulicah Kranja je največja dirka v Sloveniji, zato sem na njej želel na vrh. Žal sem zamudil beg Hvastije. Malce sem tudi psihično pregorel, ker sme želel preveč. V bistvu smo v Kranju dirkali le, redki; Hvastija, Štan-gelj, Koroški Slovenec Peter VVrolich, Čeh Konečnv. Dirkalo nas je pet izmed 25, kolikor nas je v zadnjem delu ostalo v skupini. Dirkati ne pomeni startati in odstopiti. Dirkati pomeni boriti se za vrh." Ni te bilo na sredozemskih igrah? "To je velika krivica. Na dirki v Novem mestu, ki je bila teden pred SI, sem bil najbolje uvrščeni slovenski kolesar na 6. mestu, razen Derganca, ki tekmuje za italijansko ekipo. Ker je selektor trener Roga Penko, je nastopilo pač več kolesarjev Roga, iz Save pa naj bi nastopil le eden. Žal se vse prevečkrat dogaja, da obvelja ime kolesarja in stare zasluge in ne trenutna forma kolesarja." Sledilo je državno prvenstvo v Novi Gorici? "Še sedaj ne razumem, kako je lahko državno prvenstvo brez doping kontrole, kar sem izvedel 10 minut pred startom. Takoj mi je bilo jasno, da nimam prav nobene možnosti za osvojitev najvišjega mesta. Znano je, da brez medicine v kolesarstvu že dolgo časa ne gre, saj so vitamini in minerali nujno potrebni za dobro dirkanje, če pa ni doping kontorel, obstaja večja možnost uporabe nedovoljenih substanc, ki so Eozitivne in ugotovljive le ne-aj dni." Kakšna je razlika med dirkanjem v Italiji in pri nas? "Sistem dirkanja v Sloveniji je veliko drugačen kot v Italiji. V Sloveniji se na celi dirki išče samo prava kombinacija tekmovalcev v ospredju. Ko se to zgodi se dirka večinoma konča, vendar ta sistem ne prinaša uspehov v tujini. Zadnje tri leta se dirke v Sloveniji niso odvijale, da bi pobegnili brez mene, kar pomeni, da sem med zelo aktivnimi slovenskimi kolesarji. V Italiji se dirka Čisto drugače. Roke na krmilo, glavo dol in poganjanje na mrtvo." Kaj pa profesionalno kolesarstvo? "Kljub temu da sem želel med profije skupaj s Hvastijo in Rovščkom, me direktor Hvasti ni pustil med profesionalce, rekoč, da Še nisem dovolj dober za to konkurenco. Če bi takrat odšel med profije, bi gotovo še sedaj dirkal in ne bi končal kot Rovšček." Ker je kolesarstvo ekipni šport, zmagovalci pa so posamezniki, me je vedno zanimalo, kakšen je sistem razdelitve nagrad, ki jih dobite za uspehe na dirki? "Nagrade so drobiž. Pri Savi delimo nagrade na enake dele. Pri Rogu pa je bila praksa, da je zmagovalec - nagrajenec dobil 50 odstotkov nagradnega sklada, ostali, ki so mu na dirki pomagali, pa so dobili ostalih 50 odstotkov. Še ko sem tekmoval pri Rogu, se ni zgodilo, da ne bi dobil svojega deleža, kar pomeni, da sem bil dober pomočnik. Dobri pomočniki so v profesionalnih ekipah prav tako visoko cenjeni, kot šampioni, saj brez njih ni zmag." Želiš med profesionalce? Kako komentiraš izjavo državnega prvaka Saša Svibna: Že mi smo norci, ampak profesionalci so pa še dvakrat bolj? "Najboljši profesionalci imajo dve prestavi več kot amaterji. Primer: Na dirki v Italiji (lani) je merilec srčnega utripa svetovnemu prvaku Johhanu Mu-seuwu kazal 93, Martinu pa 160 udarcev na minuto. Moj cilj ni prestop med profesionalce za vsako ceno. Želim pa dirkati še najmanj 5 let. Obstaja Še ena možnost. Če Martin Hvastija zmaga Vuelto, bom njegov pomočnik med profesionalci. Gotovo bi bil dober pomočnik." • M. Močnik JADRALNO PADALSTVO GORSKI TEK Vodice in kamnik uspešna hižarjeva in Šalamun v2] erklje, 9. septembra - Grad pri Cerkljah na Gorenjskem, z tret l^em na Ambrožu P°d Krvavcem je bil prizorišče devete ekrne slovenskega pokala v jadralnem padalstvu v točnosti Potanka. Odlična organizacija DJP POLET iz Kamnika in Pomoč domačinov sa omogočili, v zelo dobrih vremenskih jazmerah, udeležbo 177 tekmovalcem iz več kot 30 klubov iz Slovenije. Jadralni padalci so vzletali z nadmorske višin 1300 metrov. Vremenske razmere z rahlim zahodnim vetrom pa so bile Prav ugodne za nastopajoče, saj so omogočale zelo dobre jezultate. Največ uspeha sta imela Drago Avguštin (KANJA nol. Toplice) in Lucijan Štucin (VIHARNIK), ki sta si razdelila Prvo mesto brez kazenskih centimetrov, tretje mesto je osvojil Marko Bezlaj (LESCE - BLED) s 7 kazenskimi centimetri, četrto mesto Franc Škerl (VOLTA) z 8 kazenskimi centimetri, peto mcsto pa je osvojil Slavko Skoda (KAVKA) s 14 kazenskimi ^ntimetri. Med dekleti pa se je najbolje odrezala Jasna Šivec |,**ACE) z 278 kazenskimi cm, drugo mesto je osvojila Vlasta /^onkar (IKAR) s 461 kazenskimi cm, tretje mesto pa Mojca Rus lv^HNIKA) s 605 kazenskimi cm. v^ekipnem delu tekmvoanja pa so se najbolj izkazali tekmovalci J^NJE iz Dolenjskih Topic s 175 kazenskimi cm, drugo mesto je j^ala ekipa POLETA iz Kamnika s 389 kazenskimi cm, tretje štev i° Pa ekipa KIMFLY iz Vodic s 440 kazenskimi cm. S pomočjo u Vlmih pokrovitelje so organizatorji pripravili tudi priznanja in DJ?ate praktične nagrade, katere je najboljšim jadralnim Hdaalcem podelil župan mestna Cerklje Franc Čebulj. • U.Č. Pungert pri Škofji Loki - Na šestem teku iz Pungerta na Osolnik (898 m) je med 120 tekači z novim rekordom proge iz vasi Pungert zmagal Mariborčan Igor Šalamun. Tudi drugo in tretjeuvrščeni Kamničan Ivan Urh, ki je zmagal med veterani in Stojan Melinc iz Kobarida sta bila hitrejša od dosedanjega rekorderja (23.31) Lada Urha, ki se je po poškodbi vrnil na tekmovanja kot četrti. Osmi je bil v cilju najhitrejši mladinec Matej Jakša, smučarski tekač iz Logatca, med starejšimi veterani pa je bil najhitrejši Peter Bertoncelj (Kondor). Med ženskami je državna prvakinja v gorskih tekih gor -dol Ines Hižar in hkrati najboljša Slovenka tudi na sobotni rolkarski tekmi v Tržiču za več kot tri minute popravila čas (31.30) Renate Podviz, tokrat tretje tekačice v cilju. Skupaj z razglasitvijo teka na Osolnik je bil tudi zaključek akcije "Prijatelj Osolnika" vseh tistih, ki se z lastnimi močmi, peš ali s kolesom povzpejo na ta vrh nad Soro. Tisti z največ vzponi so bili na Osolniku domala vsak dan v letu in se na tem razgledniku počutijo kot doma, kot vsi tisti, ki dvakrat na leto tekmvalno tečejo (hodijo) na ta vrh, saj sta obe tekmvoanji tako iz Pungerta kot Godešiča med najbolje organiziranimi tekmovanji v gorskih tekih pri nas. • M. Močnik ROLANJE TABOR ALPINIZEM . ZA PERSPEKTIVNE ALPINISTE Ul7AD,Jana' 5. septembra - Mednarodna planinska organizacija za mi 0r8anizira septembra in oktobra enomesečni himalajski tabor tudi ,de Perspektivne alpiniste. Med 18 udeležencev so se uvrstili konf Je slovenski alpinisti, ki so se predstavili na četrtkovi tiskovni ^ »erenci v prostorih PZS. V tabor odhajata poleg Andreja 'z An £ča iz A0 Novo mesto tudi Andrej Brajnik in Miha Marenče Tibet anJ-Tabor 00 v pogorju Chola San na meji med Sečuanom in devi«Tm- V Pogorju, ki je alpinistično malo obdelano, je še veliko Tabo • Vrhov' večina Pa presega 6000 metrov nadmorske višine. sodelnJC Pomemben tudi zaradi izmenjave izkušenj, medsebojnega Pravpol3 1Judi iz različnih držav pri skupnem cilju in razvijan a zvezi li °dnosa do domačinov, je ocenil načelnik KOTG pri Planinski Slovenije Tone Škarja. • S. Saje TJASA OBLAK DRUGA Kranj, 5. septembra - Na minulem tekmovanju v hitrostnem rolanju v Szombathelvju na Madžarskem so bili predstavniki slovenskih klubov uspešni. Tekmovanje je potekalo na poseben način, saj so v skupno uvrstitev šteli nastopi na treh različnih razdaljah. Od gorenjskih predstavnikov sta se v posameznih kategorijah najbolje odrezala Tjaša Oblak in Jaka Vinšek (oba ASA Naklo), ki sta na 500 m dolgi progi zmagala v svoji kategoriji. Najboljši skupni rezultat pa je dosegla Tjaša Oblak z drugim mestom med mladinkami. Zelo dobro pa nastopili še: starejši dečki: 3. mesto: Urban Markič, kadeti, 3. mesto: Jaka Vinšek, mladinke: 2. mesto: Tjaša Oblak, mladinci: 4. mesto: Sašo Bojanič (vsi ASA Naklo), člani: 3. mesto: Miha Rehberger (iz Kranja, ki tekmuje za ŠD Piran), 4. mesto: Gros Aleksander (ASA Naklo). • A. Gros ŠPORTNO PLEZANJE IZVRSTEN NASTOP MARTINE ČUFAR V COURMAYEURJU Na prvi tekmi letošnjega svetovnega pokala v športnem plezanju Mojstrančanka osvojila 2. mesto Courmaveur - Sicer bolj znano zimsko središče na italijanski strani Mt. Blanca je bilo minuli konec tedna prizorišče prve letošnje tekme svetovnega pokala v športnem plezanju. Zelo dobro si jo bo prav gotovo zapomnila naša prvakinja Martina Čufar (Inntal, Zavarovalnica Triglav, Five-Ten), saj je v izredno razburljivem finalu vnovič pokazala svojo vrhunsko kvaliteto in z 2. mestom dosegla doselj svoj najboljši uspeh. Številnim uvrstitvam pri vrhu je sedaj dodala še zmagovalne stopničke. Finalni nastop, v katerem so bile tri Francozinje, Rusinja, Američanka, Belgijka, Korejka in Slovenka, je bil zelo razburljiv. Dolga in zelo zahtevna smer je od deklet zahtevala natančno in vzdržljivostno plezanje, smer, ki ni dovoljevala napak. Čufarjeva je plezala zares mojstrsko in na koncu je bila pred njo samo Belgijka Muriel Sakanv. V zadnjem času večno druga Muriel je tako prišla končno do svoje prve zmage v svetovnem pokalu. Pri moških je prav tako svojo prvo zmago slavil ruski plezalec Evgenij Ovčinkov, spet drugi je bil domačin Brenna in trejti Francoz Francois Petit. Courmaveur je torej mesto, kjer francoski plezalci po dolgem času niso zmagali. Tudi to je za plezalski šport vsekakor pozitivno. V Italiji so nastopili tudi naši ostali reprezentantje, čeprav je treba povedati, daje bil moški del zaradi poškodb nepopoln. Od deklet sta poleg Cufarjeve nastopili še Štremfljeva in prvič na SP tudi Saša Truden. Ob sta prišli v polfinale in na koncu dosegli solidno 17. oziroma 20. mesto med 42 tekmovalkami. Pri moških je samo Aljoši Gromu (Sled, Nokia) uspelo priti v polfinale, kjer je osvojil 29. mesto. Naslednja tekma svetovnega pokala je na sporedu 25. oktobra v Pragi, kmalu zatem pa bo že pri nas v Kranju (7. do 9. november). Do Prage pa imajo še najboljši iz svetovne lestvice na sporedu tretji letošnji Master, ki bo že naslednji konec tedna v italijanskem Arcu. Na tem "plezalnem V/imbeldonu" od naših nastopa le Martina Čufar. Rezultati iz Courmaveurja: ženske: 1. Muriel Sarkanv (Bel), 2. Martina Čufar (SLO), 3. Stephanie Bodet (FRA), 17. Katarina Štremfelj, 20. Saša Truden (SLO); moški: 1. Evgenij Ovčinikov (RUS), 2. Christian Brenna (ITA), 3. Francois Petit (FRA), 29. Aljoša Grom, 45. David Stepanjan, 57. Franci Jensterle (vsi SLO). • Tomo Česen SMUČARSKI SKOKI TOMAZIN IN Z0RK0 ZMAGALA Eisenerz - V tem smučarskem središču v Avstriji je bila druga tekma osmega pokala Alpe Jadran, na kateri je nastopilo več kot 70 smučarjev skakalcev. Tekmovali smo v treh kategorijah: dečki do 15. leta, mladinci do 16. leta in mladinci do 18. leta. Slovenijo so zastopali tekmovalci iz štajersko-koroške in gorenjske regije. Pri dečkih do 15. leta je zmagal mladi in perspektivni komaj 13-letni Jan Tomazin iz Žiganje vasi, sicer pa član tržiškega Trifixa, ki je skočil 73 in 72,5 m. Ostali naši: Tomaž Kos četrti in Luka Jošt peti. Med 16-letniki je zmagak Korošec Martin Kos, Uroš Kočnik štajerska-koroška regija je bil drugi, Gaber Šoren (Gorenjska) pa tretji. V skupini med mladinci do 18. leta je premočno zmagal Marko Zorko (štajerska-koroška), 2. Anže Urevc (Gorenjska), 3. Bojan Hriberšek (Štajerska Koroška). Marko Zorko je izenačil rekord skakalnice 77 m. Jan Tomazin in Marko Zorko sta tudi skupna zmagovalca tekmovanja Alpe Jadran v Velenju in v Avstriji. • N. A. MEMORIAL MARTINA ŠKERJANCA Adergas, 9. septembra - ŠD Adergas je s pomočjo SK Triglava organiziral prvi memorial Martina Škerjanca. Skoraj pred enim letom je na podobnem tekmovanju za vedno zapustil sodniške in organizacijske vrste prizadevni smučarski delavec Martin Skerjanc iz Cerkelj. V njegov spomin so pripravili memorialno tekmovanje za dečke do 11 in 13 let. Obenem so organizatorji pripravili še tekmovanje za pokal Gorenjske in tekmovanje za prehodni pokal občine Cerklje. Tekmovanja se je udeležilo 77 mladih skakalcev, ki so se pomerili na K 28 M. Najbolj uspešni so bili Gorenjski predstavniki, ki so osvojili vsa prva mesta. Pokale za najboljše je podelil sin Martina Škerjanca, prehodni pokal občine Cerklje pa je podelil župan Franc Čebuli. Nagrade za najboljše so prispevali: Živila -blagovnica Cerklje, Lincer - proizvodnja slaščic Kokrica, Trgovina Jaka Cerklje, pizzeriji Botana LahovČe in Karantanija Drulovka, Assa Naklo in KGK Fleur cvetlični vrt Cerklje in občina Cerklje. Rezultati - dečki 11 let: 1. Matevž Šparovec (Triglav) 229,4 2 Domen Ropret (Trifx) 221,4, 3. Žiga Pelko 220,9, 4. Jure Jane (oba Triglav) 209,3, 5. Miha Arh (Stara Fužina Bohinj) 200,5, 6. Miha Jošt (Triglav) 200,4. Dečki do 13 let: 1. Mitja Oranič CTrifix Tržič) 228,5, Jure Tratar 213,1, 3. Janez Tolar (oba Stol Žirovnica) 211,2, 4. Gašper Mlinar (Alpina) 209, 6, 5. Jure Bogataj (Triglav) 208,8, 6. Rok Benkovič (Servis Debevc Mengeš) 204,2. Pokal Cerkelj: 1. Triglav 1251,4 T v postavi: Šparovec, Pelko Jane, Bogataj, Kern in Uršič, 2. Trifix Tržič 1223.6T, 3. Stol Žirovnica 1134,9 T • J. Bešter Proračun z brado Branko Grims, zunanji sodelavec PREJEU SMO Zarečenega kruha se največ poje. Ko se je oblasti lani tako zelo mudilo razpisati volitve (in s tem prehiteti molni razpis referenduma za neposredne in poštene volitve, pa takšne "malenkosti", kot so človekove pravice gor ali dol), je predsednik države g. Kučan opravičeval hitenje z razpisom volitev s tem, da bo "le tako lahko nova vlada še v letu 1996 in torej pravočasno sprejela proračun za leto 1997". Enake besede so driavljani slišali tudi iz vladnih vrst, skupaj z opozorili, da je proračun najpomembnejši akt za normalno delovanje in razvoj dr lave ter da brez proračuna ne gre. Desetega septembra 1997 (več kot pol leta po njenem imenovanju...) bo vlada na izredni seji šele seznanila (?!?) drlavni zbor s proračunom za letošnje leto. Po sklepu kolegija predsednika državnega zbora naj bi se o njem poslanci (prvič) odločali konec meseca. Napovedi o tem, da bo Drlavni zbor dokončno odločal o proračunu nekje konec novembra se zato zdijo dokaj verjetne. Cas vse postavi na svoje mesto. Za lase privlečena opravičila ob hitenju z lanskoletnimi volitvami so le zdavnaj na smetišču zgodovine. Swift je sicer nekje zapisal: "Valno je, da te razglasijo za modrega, potem lahko govoriš neumnosti drugo za drugo," ampak (pre)poceni izgovore ob lanskem dogajanju bi verjetno njihovi avtorji z veseljem pozabili. Volitve so bile razpisane precej pred zadnjim molnim rokom, referendum je bil več mesecev (protiustavno) blokiran, proračun pa ima kljub vsemu temu političnemu rokovn-jaštvu več kot leto dni zamude. Vlada se je ob očitkih o zavlačevanju pri pripravi proračuna izgovarjala na izgubljeni čas ob sestavljanju nove vlade. Ker je minilo pol leta od njenega imenovanja, preden je predlog proračuna zagledal luč sveta, je na dlani, da je tak izgovor vreden manj od papirja, na katerem je napisan. V resnici je bilo v ozadju prerekanje ob delitvi proračunskega denarja. Na koncu so najkrajšo potegnili davkoplačevalci, saj je vladni predlog proračuna izjemno visok. Po vladnem predlogu bodo davkoplačevalci iz svojega lepa prispevali kar za petino več denarja kot lani. Uradno ugotovljena inflacija še vedno ne presega deset odstotkov, zato je očitno, da bo obdavčitev bistveno večja kot lani in da bo treba dati drlavi v resnici za desetino več. Pravzaprav bo vlada le obdrlala tisto, kar le vleče iz lepov drlavlja-nov. Zakaj pa mislite, da se v zadnjem času toliko močno obdavčenih dobrin (lep primer je bencin) drali le s prav svetlobno hitrostjo? Realno - ne le nominalno - so vladni graščaki po tihem le uvedli novo desetino. Drlavni zbor bi tako visoko realno povečanje proračuna lahko tudi zavrnil, toda glede na število poslancev vladne koalicije se zdi, da je v tem trenutku več molnosti za olivitev dinozavrov, kot pa bistvene spremembe vladnega predloga proračuna. Kaj bo tak proračun pomenil za le sicer preobremenjene izvoznike in predvsem za drulinske proračune, si lahko v tem trenutku le mislimo. Za povrhu pomeni nepotrebna zamuda pri sprejetju proračuna kup skoraj nerazrešljivih telav po občinah. V zadnjih dneh smo bili tako na Gorenjskem priče številnim otvoritvam novih šol in vrtcev, lal v vseh primerih z enim skupnim imeno-valclem: drlava ni prispevala obljubljenega denarja, ali pa ga je prispevala v zanemarljivi količini glede na dane obljube. Razlog je preprost: ni proračuna. Občine zato čarajo vsaka po svoje, po molnosti nekje na meji zakonitega in nekatere manjše občine so se zaradi tega pri (razumevajočih) izvajalcih krepko zadollile. Nobeno posebno znanje ni potrebno, da ugotovimo, da bodo nastalo škodo in morebitne zamudne obresti plačali na koncu znova davkoplačevalci. Predlagani proračun je nevzdrlno visok, zaradi neodgovornih iger s proračunom je izgubljeno le celo leto, oblast pa še vedno poskuša dajati vtis, da je vse v najlepšem redu in da je časa za sprejem proračuna še dovolj. Filozof Leopardi je zapisal: Kolikor bolj nerazumno porabimo Čas, toliko bolj se nam zdi, da ga imamo še na pretek. Branko Grims je član SDS Naše reke Nazaj k naravi I. del Danes tako priporočljivo geslo "vračanje nazaj k naravi" se zelo, zelo počasi vrača in prilagaja. Živimo v tehnološko in zlasti prometno v zelo razvitem času, kaj šele po izgradnji vseh predvidenih avtocest in lelezniških prog. Človek je že osem in več ur vključen v živčno napet tehnološki sistem, s slabimi medsebojnimi odnosi. Če razmere še doma niso urejene, zlasti stanovanjske, traja napetost 24 ur na dan. Hranimo se z zdravstveno in nenaravo oporečno hrano. Od tod toliko bolezni, šokov in smrti. Toliko le za uvod v potrditev naslovnega gesla. Obdelam le ožje območje škofjeloškega vodnega režima, porečja naših treh Sor. Še ne tako dolgo nazaj (posežem le v 19. in 20. stoletje), so se na rekah zgradili zaradi dodelitve koncesij oblasti mlinov in žag sledeči jezovi. Selška Sora: Krevsov, Koširjev, Šeširjev in Okornov jez, Poljanska Sora, Hafnar-jev jez na kopališču Puštal. Obstale vodne kaskade me ne zanimajo. Prebivalci, zlasti obeh bregov, s pritoki so v zgodovini že (ob daljšem deževju in nalivih) večkrat trepetali in bili zaskrbljeni z naraščanjem voda. Le-to se skoraj vsako leto ponavlja spomladi in jeseni. Največja povodenj je nivojsko označena v Puštalu na Poličarjevi hiši v letu 1926. To se gotovo ne bi zgodilo, če ne bi bilo vzdolžnega dolgega jezu, ki je od takrat gotovo zaprti zapornici preusmeril tok reke v laguno pri Poličarju, oz. je upočasnil tok reke v smeri vodotoka. Matica reke bi gotovo bila drugje, dno pa globlje. Vlaganja v vzdrževanje jezu so tako dvomljiva. Parcele ob vodi od sedanjih zapornic bi celo pridobila nova zemljišča za vrtove, ki naj bi se oblastno pravično delila. Bližnji starejši občani imajo gotovo zapiske, kolikokrat in kdaj so bili še poplavljeni ali neposredno v nevarnosti. Točasno najbolj prizadeti pa so prebivalci oz. hiše v Jegorovem in Demšarjevem predmestju. Preživljajoči svojo jesen življenja se gotovo spominjajo koliko strahu, zavarovanja in dela so imeli od prizadetosti dosedanjih poplav. Ti jezovi so sedaj v slabem stanju in jih vzdržujemo vsi z vodnim prispevkom (obrati in tovarne toliko več), nekoč pa so bili investicijsko vzdrževani stroški lastnika mlina, žage ali tovarne. Zlasti velik strošek je predstavljal jez na Poljanščici (kopališče), katerega kopališki objekt so umni Ločani zgradili na kolih 1 m nad obalnim terenom, tega danes ni več. Nekoč nazaj, ko še ni bilo nobenega jezu, so reke imele povsem drugačen tok z matico v globokem kanjonu, kot ga je izdolbla Selščica, sedaj viden pod Kamnitim in peš mostom pri Avtobusni postaji Skofja Loka. Manjši kanjon je gotovo bil tudi na Poljanščici, kjer je naravna reka bila najbolj prizadeta z zapornicami in dolgim diagonalnim jezom. Morala se je spopasti z nastalimi naravnimi ovirami pod Hudičevo brvjo: desna večja otočna skala (kapelica), ki je gotovo nastala tako, da si je poiskala bajpas (dodatno) strugo (rokav) okrog te skale na Poličarja in nato Šturma, kjer jo je smerni tok zaradi brzine težko usesaval in vključil v svoj normalni prvi tok. IL del Slišati je bilo, da se bodo nekateri jezovi (Krevsov in Seširjev) znižali, da se bo tako pospešil pretok. Farški potok je bil ob gradnji na Podnu (šola, Hala, šolski center) reguliranin pravokotno vključen v reko, tudi tega deroča voda ni potegnila s seboj, zato je bila pred kratkim velika poplava tega potoka v centru Stare Loke. Temu so botrovali kratki roki izgradnje in usiljenost strokovnjakom manjšo ceno. Prej je to bilo, kot omenjeno, že pravilno urejeno, režim, kakršen je že bil, pa je šel na HO-RUK. Naj bo dovolj opisovanja stanja, ki se je ravilo podjetniško in legalno z vsemi dovoljenji, ker je bilo moč vode potrebno izkoristiti v gospodarske namene. Sedaj, ko ti jezovi ne služijo več gospodarskim namenom, pa bi se vrnil nazaj h geslu "NAZAJ K NARAVI". Se pravi, besedo naj dajo vodni strokovnjaki, predvsem za nekatere morda banalen predlog, da se le-ti objekti povsem porušijo. Reke bodo našle svoje nekdanje stare struge in matice s tem, da jim prej pomagamo zlasit na Poljanščici z dovozom naplavine dna. Biti pa je vsekakor previden, ker se je sistem jezov vklopil v naravo rek. Že znižanje bo imelo posledice hitrejšega pretoka, kaj šele popolna odstranitev. Zanimiv bi bil preizkus z odgovarjajočo maketo. Strokovnjaki naj imajo zadnjo besedo. Soro nizvodno od Sovodnja bo potrebno urediti, kot smo Že brali v tisku, vsekakor pa tudi s poglobitvijo struge. Da bi mislili, da vzpostavimo vse tri reke v I. razred čistoče, da bi bile neoporečne tudi za kopanje, ni za misliti, s predpostavko, da vsi uzvodno ležeči kraji, vasi in zaselki zgradijo svoje CN, ki vode očistijo (če neoporečno delujejo), le med 80- 90 %. Niso pa zajeti še vsi vplivi, ki še onesnažujeo reke, kot gnojnica, izpiranje cestišča, umetna gnojila, fungicidi in pesticidi, ter tudi dolgodobni vpliv rudnika urana. Mislim, da je že dovolj, da že danes na vodovodni pipi ne pijemo vode prijetnega okusa, ki ga ima zaradi nujno prepotreb-nega kloriranja in drugih kemikalij. Naj bo dovolj, morda se bo še kdo oglasil. Naloga mero-dajnih pa seveda ostane, da se zgradijo varovalni nasipi oz. zidovi z regulacijami bregov za Jegorovo in Demšarjevo predmestje (zlasti Poljanščice na Sovodnju in Sore nizvodno). Članek pa naj bo sprejet v smislu poante razmišljanja, kot jo nosi naslov in v smislu varčevanja vzdrževalnih stroškov. Američanom je lani reka Mississippi z ogromnimi poplavami pokazala napačna človekova dejanja, ki so jo hotela prisilno z nasipi utiriti po umetno določeni strugi. Za kopanje pa je usiljeno dano reševanje s pokritimi bazeni, katerim naj se doda tudi novo pokrita športna hala z umetno ledeno ploskvijo, kar vse Loka pereče rabi. Idealna lokacija se nudi ob telovadišču vojašnice, ki je najdragocenejši prostor in ga je izkoristiti programsko in ekonomsko optimalno. Celoten kompleks vojašnice je od ministrstva za obrambo pridobiti v občinsko last, izplačati vse bivše lastnike, ki jim je bilo v socializmu dodatno nacionalizirano oz- odvzeto in slabo plačano, razliko do današnje tržne cene doplačati. Južno obvoznico skozi Škofjo Loko pa je urediti uporabno možno s 5 priključki (grafično obdelano)in opustiti edino zvelčavno podedovano traso s predorom pod Stenom. R. Kalan Kako še naprej graditi MHE Slovenija je majhna, njena konfiguracija ozemlja pa vet ali manj hribovita, še zlasti njen severno - zahodni del. In se skriva pravo bogastvo izvirov voda, ki so jih že naši predniki s pridom izkoriščati za svoj eksistenčni obstoj-Vode so tako zvane narodna dobrina, do katere ima vsak človek pravico. Za izkoriščanje voda v komercialne zamene pa obstoja neka zakonitost, ki jo je treba upoštevati. Tako je na prvo mesto vsekakor postavljeno izkoriščanje vode za potrebe v gospodinjstvih, torej za osnovne življenjske potrebe. Na drugo mesto se uvršča potreba v kmetijske namene, torej namakanje, vrtnarstvo itd-Šele zatem pa pride izkoriščanje vode v komercialne namene, za pogon raznih obratov, v sedanjem času predvsem za pogon turbin pri hidroelektrarnah in MHE- Dandanašnje življenje si težko predstavljamo brez električne energije, ki pa jo V Sloveniji še vedno nimamo dovolj. Kako izkoristiti ta vodni potencial, ki nam je na voljo, pa je drugo vprašanje in sicer zelo delikatno. V zadnjem času se pojavljajo tako imenovane MHE, ki jih graditelji postavljajo ob potokih, rekah ali nekdanjih mizarskih in žagarskih obratih. Vsekakor je to zelo spodbudno vse nas, saj so ti obrati M^ okolju prijazni in ne onesnažujejo ne vode, ne traka-Pogoji gradnje so različni, kot je različen potencial vode. Nekateri imajo na voljo večjo količino vode drfg1 spet manjšo. To so standardne rečne vode ali manjši hudour' niški potoki, zato je tudi naĆffl gradnje različen. Niso Pa različne težave, na katere naletijo pri gradnji graditelj1 Poleg finančnih težav je $e vrsta drugih in sicer imajo, ah jo hočejo imeti narav ovarstve-niki, vodarji, ribiči, občine i" drugi. Velikokrat se zataktf tudi pri domnevi, da te MH" delajo v okolju preveč hrup0' Nadaljevanje na 29. strani 182 Sabina USODE Piše: Milena Miklavčič Ko je Sabina v Gorenjskem glasu prebrala usodo mladega motorista, Lamovcovega Borisa, me je nemudoma poklicala. "Rada bi mu pomagala," se je začel najin pogovor, ko je želela izvedeti njegov naslov. Potem mi je povedala, da je že nekaj let invalidsko upokojena in da ji je doma dolgčas, pa hodi okoli bolnikov in nepokretnih ter jim lajša čas in težave. Zdelo se mi je skoraj neverjetno. "Nikar še vi ne začnite s tem!" me je prekinila. "Moji domači, sosedje in sorodniki me že tako ali tako imajo za malo "odštekano", ker se ne obnašam tako kot od mene pričakujejo. Toda kaj mi mar! Otroka sta že odrasla, mož je stalno službeno odsoten (za kar sem mu velikokrat nevoščljiva!). Ali naj sedim doma, in čakam, da se po omarah nabere prah?!" Ko sva se peljali k Borisu, je imela pri sebi cel kup daril zanj. Denar, pravi, ji ne pomeni veliko. Ima ga več kot dovolj, saj je tudi takrat, ko je bila še v službi, dobro zaslužila. Zase pa ne porabi nevemkaj. Vso pot je govorila kot "pretrgan dohtar". Besede so se vsuvale iz nje in moralo je biti res kritično, če skoraj nisem mogla priti do besede. "V življenju me je marsikaj motilo. Predvsem sebičnost, vase zagledanost, trdosrč-nost. Zmeraj, ko smo zbirali kakršnekoli prostovoljne prispevke, so moji kolegi jamrali, kot bi jim kdo vlekel zadnje gate z riti. Pa so imeli vsega dovolj! Zrasla sem v blazno revni družini. Mama je ostala sama s petimi otroki, oče je med vojno padel kot domobranec in potem se ve, kakšne možnosti smo imeli. Nikakršne! Vseskozi so nam metali pod noge polena. Ko smo se otroci šolali, smo bili brez štipendije. Kako smo zmogli, mi še danes ni povsem jasno. Vsi smo dosegli višjo izobrazbo, brat, ki je v Ameriki, pa ima celo doktorat. Joj, kako sem sovražila ljudi, ki so mi želeli izkazovati miloščino in me s tem poniževati! O tem, kakšno je bilo moje počutje v šoli raje ne govorim. Spominjam se samo profesorja za matematiko, ki pa je vojno, očitno, preživljal na "rdeči" strani in mi je moje poreklo z ustreznim komentarjem zmeraj podrobil. In prav zaradi tega sem morala znati več kot ostali, kar se mu je pozneje - kako naj rečem - ha, ha, ha -maščevalo! Na maturi sem zablestela prav v tem predmetu in stavit grem, da si tega ni odpustil do konca svojega življenja! Madona, še danes se vidim, kako sem takrat zmagoslavno uživala!" Sabina je več let delala kot socialna delavka, vendar je ta poklic pustila, ker jo je dušil. Karkoli dobrega je želela narediti, je naletela na zakonske ovire. Ves ljubi dan je morala sedeti v pisarni in se "iti papirnato vojno". "Pustila sem službo in si poiskala drugo. Na Šoli, kjer sem pristala, je bilo vsaj malo drugače. Za učence sem skrbela, kot bi bili moji. Koliko tragičnih usod ta uboga bitja nosijo v sebi! Mi, odrasli se premalo zavedamo, kakšno krivico jim delamo, ko se nočemo ali ne znamo poglobiti v njihovo dušo. Vsi domači prepiri so se ponavadi odražali na njihovem znanju. Vsak nepričakovan neuspeh je v ozadju skrival bolečino. Nekateri starši s svojim ravnanjem naravnost pehajo svoje otroke od doma. Spominjam se dekleta, ki so jo doma napodili od hiše vsakič, ko je dobila slabšo oceno. Še pri osemnajstih so jo telesno kaznovali zaradi tega. Seveda, bili so znana družina, kjer neuspeh ni imel svojega mesta. Če slučajno ne bi na sprehodu naletela nanjo, da je dekle potem prenočilo pri nas... ne, raje ne mislim več na to!" Sabina je morala prvič iti na operacijo ie pred štiridesetim letom. Imela je "ženske" težave. "Če me kdo vpraša, kaj mi je bilo, pravim, da so mi "vse ven pobrali", pa je. Ne razmišljam, kaj je bilo in danes, ko je že toliko let minilo, me niti ne briga več. Toda v invalidski pokoj sem šla zaradi hrbtenice. Kakšne bolečine so to bile! Imela sem več operacij - težkih, ko so mi napovedovali, da bom lahko celo hroma. Toda sama pri sebi sem se smejala. Ja, kako si upajo kaj takega reči, saj niso še niti zarezali v moje meso! V sebi sem bila zelo močna in odločna. Vedela sem, da moram ozdraveti, ker sem imela še toliko neizpolnjenega pred seboj. In zaklela sem se, če se operacija posreči, da se bom "tistemu zgoraj" odkupila tako, da bom naredila veliko, veliko dobrega. Tako vidiš, ima vsak malo zaslug za to, da se sedajle vozim s teboj!" Gledala sem jo, opazovala njene živahne, tople oči, ki so se kar naprej smejale. Ko j* govorila, je mahnila z rokami in, Če verjamete ali ne, tudi ob poti, po kateri sva se vozili, ji ničesar ni ušlo. Opazila je skupino dreves sredi polja, in jih občudovala, nebo, ki je bilo brez oblačka in ljudi, ki so pobiral krompir. "Prvič sem se preizkusila, ko sem, skupaj Z invalidi, romala na Brezje. Dodelili so me skupini, v kateri je bil fant, Ladek so mu rekli; Bil je nepokreten, in zdelo se mi je, da je bil tisti voziček tisočkrat prevelik zanj. Navajen je bil, da je bila z njim mama, toda prav takrat je zbolela. Gledal me je izpod čela in njegove mehke, nežne ročice se niso niti zganile, ko sem ga pozdravila. Toda beseda je dala besedo - kar govorila sem, čeprav se mi je zdelo, da mu ni kaj dosti mar zame. Počasi se je začel tajati, le takrat, ko sem mu pomagal pri osebni negi, mu je bilo malo nerodno. Toda na Brezjah sva postala velika prijatelja. Če so me pozneje vprašali, koga imam najraje sem zmeraj rekla: otroke, moža in Ladeka. Joj> koliko sva se pogovarjala! O smislu življenja, o smrti, o bolečini, ljubezni... o vsemogočem-Imeli so svojo hišo in s pogovorom sem dosegla, da so vgradili preprosto dvigalo, »x je potem pomagalo, a je sončne dneve preživljal na prostem, v naravi, ki jo je tako ljubil." (konec prihodnjič) Nadaljevanje z 28. strani da neupravičeno odvzemajo vodo, da nimajo koncesij itd. Na ta vprašanja je največk-fat en sam odgovor...! Kar se tiče hrupa, lahko trdimo, da ne bi smelo biti ovir. Kaj pa tisti, ki iivijo ob železnici, avtocesti ali pri letališčih? Kam naj se pritožijo? Vse to Moramo imeti, pa tudi elektriko moramo imeti. Pa tudi tisti, ki menijo, da se dela Skoda pri potokih in rekah, laradi gradenj MHE. Pri izkoriščanju vode za pogon turbine, se ne izgubi niti kapljica vode, ampak ta voda nadaljuje svojo pot veliko bolj čista in je ponovno uporabna. Pa tudi naravnovarstveniki bi bili lahko bolj širokogrudni Pri izdajanju soglasij, saj se Vendar ob vodi ne gradijo "Joki, visoki dimniki in podobno, tu nastajajo majhne hišice, strojnice, ki pa so tahko okolju prijazne. Skratka treba se bo zamisliti ali kaditi atomske centrale, elektrarne na premog in še naprej P°Šiljati v - že tako onesnažen ' Zrak še več žvepla. Morda bi SJ v tem pogledu lahko zgledovali pri naših sosedih v Avstriji in Italiji? Kot vemo, latn graditelji MHE naletijo Pri oblasteh, na veliko razumevanje in jim dajejo velika lnMgodna posojila. V Sloveniji obstajajo regijska društva MHE, ki se trudijo Pomagati pri zbiranju dokumentacije graditeljem in jim letujejo tudi v tehničnem Pogledu. Da pa bodo ta društva zaživela, jih čaka še Veliko dela. S spoštovanjem Ciril Zupan Rogeneracija -s°časna P^izvodnja toplotne električne energije v Sloveniji V Sloveniji je že dalj časa Pripravljeno in izdelano ne-kaJ projektov - študij eko-n°mske upravičenosti lnvesticij za nabavo in montažo opreme za sočasno Proizvodnjo toplotne in elek-rrtne energije. 'z izdelanih projektov je *zvidno> da investitorji plavajo vgradnjo opreme v S"' instalirani moči 75 enal ^avedena moč bi bila Vn , moči dveh elektrarn na *Po/nji Savi. ne P tetn Pa Je naJpomemb-yse, da se za navedeno moč e poveča poraba primarne energije (zemeljski plin, lahko kurilno olje), investitor pa bi proizvedeno toplotno energijo v celoti porabil za lastne tehnološke postopke in za ogrevanje, del proizvedene električne energije, kar pa je ne bi sam porabil, pa bi oddal v javno omrežje. Pri iskanju razloga s skupnim imenovalcem, zakaj projekti stojijo, sta se pojavljala dva odgovora: - nezainteresiranost elektro-distribucijskih podjetij za odkup presežkov produkta električne energije, v enem primeru nezmožnost dogovora z ELES-om o prevzemu električne energije - donedavno prenizka cena električne energije - in kot tretji razlog nezainteresiranost državne uprave (Ministrstvo za gospodarstvo - energetika) za intenzivno delo na tem področju. Republika Slovenija je podpisala Pogodbo o energetski listini in Protokol k energetski listini v Lizboni 1994, kjer se je obvezala v 8. členu Protokola, da bo podpirala in spodbujala sočasno proizvodnjo elektrike in toplote, posebej v sistemih daljinskega ogrevanja in industriji. Na podlagi trenutne zakonodaje lahko slovenski investitorji gradijo in vgrajujejo opremo z instalirano močjo do 10 MW pod enakim pravnim statusom kot graditelj malih hidroelektrarn. To pomeni, da imajo zakonsko zagotovljen odkup presežkov proizvedene energije, kakor tudi garantirano oodkupno ceno. Cena je stimulativna za naravovarstveno dopadljive proizvajalce električne energije. Odprto pa je vprašanje medsebojnih pogodbenih odnosov in s tem ekonomske cene na nivoju ELES-a investitorjev v kogeneracijo večjih moči (nad 10 MW), kar Zgovorno priča dolgotrajne proces v TO Mu Maribor, kjer se tovrstna pogajanja ne premaknejo kvalitetno z mrtve točke. Kaj storiti? Zaradi izpolnjevanja podpisanih pogodbenih obveznosti, učinkovite rabe primarne energije, zmanjševanja emisij v okolje in povečanje konkurenčnosti posameznih industrijskih panog, je po naši oceni potrebno v okviru države storiti naslednje: - v okviru sekretariata za energetiko (Ministrstvo za gospodarske dejavnosti) takoj zaposliti ustreznega človeka, ki bo potencialnim investitorjem preprosto povedano pomagal urejati potrebno dokumentacijo, jim pomagal z ustrezno svetovalno dejavnostjo ter opravljal ustrezno koordinacijo med investitorji in elektr o distribucijskimi centri. To delo lahko opravlja tudi neka zunanja institucija za naročnika. Po že citirani pogodbi je država dolžna zagotoviti za tako opravljeno delo ustrezna finančna sredstva. - takojšen pristop k pripravi ustrezne zakonodaje, pri čemer se je treba opredeliti ali čakati na krovni zakon o preskrbi z energetiko ali pripravi parcialni zakon, ki bo urejal status in proizvodnjo neodvisnih proizvajalcev električne energije, - že v proračunu za leto 97 vnesti finančna sredstva za sofinanciranje izdelave pre-dprojektov in za izvajanje promocijske dejavnosti za uvajanje kogeneracije, - državni sekretar g. Alojz Kovše mora takoj začeti z izvajanjem aktivne politike uvajanja kogeneracije ter se upreti lobijem (elektro, termo), ki nasprotujejo uvajanju kogeneracije zaradi lastnih interesov. Zgodovina in Evropska unija V Kranju je bila montirana prva oprema za sočasno proizvodnjo leta 1932 (proizvajalec orpeme PRVA BRNENSKA iz Češke) z močjo 1,2 MW, ki je obratovala do stečaja Tekstilindusa 1989. Zdravnik na dopustu mora priskrbeti zamenjavo V članku objavljenem v Gorenjskem glasu dne 14. avgusta 1997 pod naslovom "Zdravnik na dopustu mora priskrbeti zamenjavo" je bila P/S.: Slika je bila objavljena le kot ilustracija k članku in brez slabe- ga namena. Dr. Igorju Grošlju se objavljena slika zasebne Ordinacije za ušesa, nos in grlo dr. Igor Grošelj, Gosposvets-ka 10, Kranj, iz katere je razvidno obvestilo, kdaj je ordinacija zaradi dopusta zaprta. Pod objavljeno sliko je pripisan komentar z vpra- nrnvilnn" nli šanjem "Kaj pa obvezno "™y""U UU obvestilo, pri katerem nado-zdravniku lahko (Tršan in Janžekovič zahtevala odpravnine...) za svoje, "uspešno" delo še enkrat bogato poplačani. Kakor razkrivajo dokumenti, je Tršan septembra 94 zaprosil Upravni odbor za dovoljenje za ustanovitev lastne firme, namenjene izkl-juno nakupu podjetja (DAR -MAR les, kije kasneje izkazal 9 mio SIT izgube), novembra 94 pa je upravni odbor POHIŠTVA že obvestil, da je opravičujemo in hkrati zahvalju- podjetje zrelo za stečaj. Ne jemo za dodatne informacije. vem, kaj je takrat preprečilo Uredništvo bolnikih vzbudi zmotno mišljenje, da zasebna ORL ordinacija opravlja delo popolnoma po svojih pravilih, kar ima lahko negativne posledice glede zaupanja v delo določenega specialista. dr. Igor Grošelj Ordinacija za ušesa, nos in grlo Gosposvetska 10, Kranj "Tako je Po naših izračunih je tovrstnega potenciala na Gorenjskem z 50-60 MW instalirane električne moči z možnostjo letnega obratovanja 6000 - 8000 ur (za primerjavo HE Mavčiče in HE Moste 63 M W skupaj). V Evropi so najdlje prišli na Danskem (10 let vgradnja opreme z močjo 450 MW in v Švici 500 MW kljub trem jedrskim elektrarnam, ob državnem planu za prihodnje obdobje vgradnja še naslednjih 500 MW v 1000 enotah. Prihodnjič bomo prikazali še direktne ekonomske učinke. INŠTITUT ZA OBNOVLJIVE VIRE ENERGIJE Božo Dukič mestnem bolniki dobijo pomoč?" V zvezi s tem želim opozoriti, da je omenjeni komentar najverjetneje napisan zaradit-netočne informiranosti ali pa nepoznavanja zdravstvene ureditve. Tako zdravniki, zaposleni v javnih zdravstvenih zavodih kot zasebniki s pridobljenimi koncesijami se delimo na primarni nivo (izbrani zdravnik), sekundarni nivo (pooblaščeni zdravnik in bolnišnično zdravljenje) in tercialni nivo (klinično bolnišnično zdravljenje). Specialistična ORL dejavnost je vključena v sekundarni nivo pooblaščenega zdravnika, ki po dogovoru z ZZZS ni dolžan v času dopustov ali druge odsotnosti (strokovno izpopolnjevanje) iskati zamenjave za čas odsotnosti. Izbrani zdravniki namreč ne izdajajo napotnic s pooblastili za določenega specialista, temveč za določeno specialnost (npr. ORL), bolnik pa se kasneje samostojno odloči, h kateremu specialistu želi priti na pregled. V času dopustov je večina zdravnikov preko vodstev zdravstvenih ustanov obveščena, kdaj in koliko časa bo določeni specialist na dopustu, tako da v tem času bolniki lahko poiščejo pomoč pri kolegih, ki v tem času delajo. Tudi sam v času dopustov opozorim bolnike, pri katerih so potrebni pogostejši kontrolni pregledi, na katerega "To je gostinstvo" Z ženo sva se po sprehodu po Bledu odločila, da obiščeva tudi prelepi biser - sotesko Vintgar. Še preden sva šla v čudoviti kanjon, sva se ustavila v istoimenski restavraciji. Nemalo sva bila prijetno presenečena že ob vstopu. Zakaj? Strežno osebje nama je takoj ponudilo sedeža pri domači mizi. Eden od natakarjev nama je takoj ponudil cigareto, ko je videl, da nama jih je zmanjkalo. Šefica lokala nama je postregla s čokolado in pijačo na račun lokala. Neverjetno prijazna muzikanta, ki igrata za prijetno razpoloženje, sta nama igrala glasbo po želji. Po odličnem kosilu in enkratnem razpoloženju sta naju na poti domov peljala tudi naju domov. Še danes ne moreva verjeti, da je bilo to res in da so med gostinci take izjeme. Vedno se bova vračala v restavracijo "Vintgar". M. J. Mrhovinarji na pohodu Ne le, da nekdanji delavci Alples Pohištva vse manj verjamejo, da bodo akterji propada tega podjetja kdaj odgovarjali za svoje grehe (Tršan in Janžekovič kot bivša, "nadvse uspešna, brez razlogov razrešeno" vodstvo podjetja; Jurjevčič kot bivši vodja projekta ALPLES in član Upravnega odbora ter kasneje nadzornega sveta voren za svoje delo, lumparije uvidel šele 97; Sklad za razvoj ki je maja RS z " f ■ -o----r --- ------ specialista se v primeru težav po zakonu materialno odgo lahko obrnejo po pomoč. Po dogovoru z go. novinarko Peterneljevo sem skušal na najkrajši možni način pojasniti delo in obveznost zasebne ORL ordinacije v Kranju. Omenjena objava slike j komentarjem namreč lahko pri zastonjski nakup podjetja. Lahko da je bil to na novo sprejeti zakon o lastninjenju skladovih podjetij, bolj verjetno pa je, da so mrhovinarji ugledali dobršen kos mesa. Kakorkoli že, v kasnejšem obdobju so se pravice in stroški vodilne dvojice enorm-no povečali. To so omogočili aneksi k pogodbam o delu, ki so gospodoma dovoljevali opravljati veliko število dobro plačanih funkcij v okviru sistema ALPLES, v primeru odpovedi pogodbe iz kakršnihkoli razlogo pa še dodatnih 20 (v nekaterih primerih celo 24) plač odpravnine. Sklad, znan po tem, da s svojo brezplačno pridobljeno lastnino dela kot svinja z mehom, seveda ni vedel nič oziroma "pač ni imel sreče pri izbiri direktorja" (citiram Nemca). Pogodbe in anekse sta si spretno podpisovala sama, te časti pa je bil deležen tudi Tone Nastran, direktor Razvojnega inženiringa in namestnik direktorja Pohištva. "Časten, priden in pošten človek, ki je vedno delal v prid podjetja" (po Tršanu), resnici na ljubo pa bi bil najbolj koristen, če bi odšel v pokoj, ko je bil čas za to. Kaj pa t.i. organi pregona? Niso še daleč časi, ko je politika usmerjala delo teh organov in prav je, da se to neha. Druga skrajnost, ki smo ji priča danes, ko razen manjših lumpov nihče več ne odgovarja za svoje umazanije (v imenu demokracije!?) pa je nedopustno. Sodstvo smo napravili neodvisno, ga oprali vpliva politike, nato pa skupaj z umazano vodo odplaknili samo sodstvo. Marko in Darko! Kje je vajina tako opevana krščanska morala, da po vseh razkritih packarijah, ki so direktorjem Nemcem na čelu pripeljale 240 delavcev na itd...), temveč nas to, kar se dogaja v mesecih po stečaju, vse bolj utrjuje v prepričanju, da bodo nekateri iz te verige Piše: Franc Šetinc rob preživetja, še naprej razmišljata, kako kost oglodati do konca. Ali mrhovinarjem res nikoli ni dovolj? Vencelj Šturm, Železniki Tabori so oživili idejo Zedinjene Slovenije Pomanjkanje sloge med Slovenci je dopisnik Slovenskega naroda ponazoril nekako takole: "Imamo zvonik pri cerkvi, ki ima na eni strani **>j pa še ta ne gre in ne kaže nikdar prav; lfHamo pa tudi tukaj tri tabore - nemškutarskega, stovensko-naprcdnjaškega in slovensko-konser-vativnega, katere ločita voda in zvonik..." , Za Slovence je napočil čas izjemne aktivnosti, n mladoslovenci po zgledu Čehov začeli Iz porumenelih časnikov 1848-1900 prirejati množična zborovanja na prostem, imenovana - tabori. Z njimi so prižgali veliki kres narodnega prebujanja in prisilili avstro-ogrske oblasti k popuščanju pred marsikatero upravičeno zahtevo. Protestirali so, ker za davek, ki so ga plačevali, niso imeli drugega kot nemštvo v šolstvu in uradih. Možato so se postavili za slovenske šole, da bi njihovi otroci ostali Slovenci. S shodi "pod milim nebom" pa so hoteli tudi pokazati, da so si Slovenci v mislih in duhu enotni. Prvi tabor je bil 9. avgusta 1868 v Ljutomeru, temu sta sledila še tabora v Žalcu in Šempasu na Goriškem. Ljudje so prihajali peš, na konjih ali na okrašenih vozovih, oblečeni v narodne noše in okrašeni s slovenskimi zastavami. Organizatorji so dosegli tudi cenejše prevoze po železnici. Udeleženci tabora v Žalcu so sprejeli resolucijo, v kateri so med drugim poudarili, da slovenski narod "le v zedinjenim Slovenskim najde poroštvo za gojitev in ohranitev svoje narodnosti in sploh za svoje večo blagostanje". Tudi 15.000 zborovalcev na taboru v Šempasu pri Trstu je zahtevalo zedinjenje vseh Slovencev ter poučevanje in uradovanje v slovenskem jeziku. Govoril je narodni buditelj Ivan Naber-goj, ki so ga zelo cenili, ker v Trstu in okolici ni dovolil polarizacije slovenskega političnega življenja. Govornik dr. Valentin Zarnik je na enem od zborovanj med drugim dejal: "Naš še zmiraj veljavni narodni program je zedinjena Slovenija in vpeljava slovenskega jezika v šole in urade."t Slovenci so na sedemnajstih taborih navdušeno podprli narodni program, ponekod pa dodali še zahtevo po slovenski univerzi. Povprečna udeležba je bila od pet do šest tisoč ljudi, največji tabor pa je bil 17. maja 1869 v Vižmarjih pri Ljubljani, ki se ga je udeležilo 30.000 ljudi, torej več, kot je bilo v tedanji Ljubljani vseh prebivalcev. Veliko ljudi je prišlo z Gorenjskega, prihiteli pa so tudi iz dvesto kilometrov oddaljenega Prekmurja ali Benečije in so spotoma taborili kakor vojska na pohodu. Kot protiutež delovanju nemških društev so Slovenci leta 1885 ustanovili Društvo sv. Cirila in Metoda. Z njim so dvigali narodno zavest, preprečevali, da bi slovenska posest prehajala v nemške roke, v najbolj ogroženih in potujčevanju izpostavljenih krajih pa so ustanavljali slovenske šole. Najbolj zaslužen je bil Ivan Vrhovnik, kaplan I v Naklem pri Kranju. "Zdaj nemška Suedmarka I ne bo več nemoteno strašila po slovenskih § deželah," je razlagal. Mislil je na nemško | društvo, ki na Štajerskem kupuje posestva > propadlih slovenskih kmetov. Posebne nemške m patrulje so hodile po deželi in kjer koli so m zavohale, da propada kakšno kmečko posestvo, so prišli agenti in kupili zemljo, nanjo pa naselili | Nemce. Njihov cilj je bil več kot prozoren: m Slovence najprej uničiti gospodarsko, na gospo- p darskih ruševinah pa jih dotolči še narodnostno, m "Nemci hočejo imeti prosto pot od Baltika do i Jadrana. Govore o starodavni jantarski poti, v |f resnici pa si žele gospodarsko kolonijo! Čez g življenje slovenskega naroda hočejo zidati nemš- § ki most!" so se jezili tudi drugi zavedni Slovenci. Š "Nemčurji res pritiskajo na šole, naj poučujejo | otroke samo v nemščini, toda če ima učitelj < hrbtenico, mu nič ne morejo..." je v polemiki || zapisal eden izmed dopisnikov, ki se ni pretirano navduševal nad preveč radikalnimi zahtevami ~ taborov. "Hočete reči, da ga ne morejo tako slabo I plačati, da se jim ne bi mogel maščevati s še več | slovenščine?" mu je odgovoril goreč privrženec ll taborov. V času taborov je oživilo tudi delo številnih p čitalnic. V njih so brali slovenske knjige in p časopise, prirejali besede, kakor so rekli družab- i| nim prireditvam s slovenskimi govori, petjem, m recitacijami in z gledališkimi predstavami. Med ft prvimi so zapeli tudi Jenkovo Naprej zastava p Slave. Včasih so povabili tudi katerega izmed , slovenskih naprednjakov, ki jim je govoril o |l oživitvi narodnopolitičnega dela med Slovenci. jg KRONIKA NESREČE Letos štiri smrtne žrtve več kot lani Kranj, 8. septembra - V preteklem tednu se je na cestah na območju UNZ Kranj zgodilo šestnajst hudih prometnih nesreč, v katerih je ena oseba umrla, dvajset oseb pa je bilo ranjenih. Po šest nesreč se Je zgodilo na območju Kranja in Jesenic, dve v Škofji Loki in po ena v Radovljici in Tržiču. Omenjeno število je še toliko bolj visoko, če vemo, da so bile ves minuli teden zaradi začetka šolskega leta na cestah poostrene policijske kontrole. V petek ie za posledicami nesreče, ki se je zgodila 22. avgusta nad nadvozom za Strahinj, umrl voznik renault clia 76-letni Slavko L. iz Lesc. Z dvema smrtnima žtvama se je število umrlih na območju UNZ Kranj dvignilo na skupno 25, kar je štiri več kot lani v enakem obdobju. Umrla v trčenju s traktorjem Bukov Vrh, 7. septembra - Na lokalni cesti izven naselja Bukov Vrh se je v nedeljo ob 9.15 pripetila prometna nesreča med traktorjem in osebnim vozilom, v kateri je umrla 82-letna Terezija R. iz Zadobja. Po cesti je v smeri proti Hotovljam 44-letni Pavel J. z Bukovega Vrha vozil traktor s priključeno nakladalko za seno. Na spustu proti Hotovljam ga je v fordu fiesti dohitela 60-letna Kristina B. iz Zadobja. Ker je cesta ozka in ovinkasta, Kristina ni mogla prehiteti pred njo vozečega traktorja, zato je vozila za njim. Tedaj pa je Pavel s traktorjem nenadoma zavil desno in pri tem zadel v eno izmed skladovnic lesa ob cesti. Kristina ga je tedaj, misleč, da se ji umika, začela prehitevati. V tem trenutku pa je Pavel s traktorjem sunkovito zavil na levo, brez smernika, tako da je ford z desnim prednjim delom zadel v prednji levi del traktorja. Kljub temu da je bila hitrost tedaj minimalna, je v nesreči umrla sopotnica v fordu Terezija R. iz Zadobja, ki pa med vožnjo ni bila pripeta. • S. Š. Prehitro v ovinek Trzin, 5. septembra - Na Mengeški cesti v Trzinu se je v petek okoli polnoči pripetila prometna nesreča, v kateri se Je ena oseba smrtno posrečila, dve osebi pa sta se lažje poškodovali. 25-lctni Tomaž B. iz Loke pri Mengšu se je z bmw-jem 318 IS coupe peljal z Mengša proti magistralni cesti. V Trzinu, kjer je omejitev hitrosti 40 kilometrov na uro, ga je zaradi neprilagojene hitrosti na ovinku zaneslo na avtobusno postajališče, od tam pa na uvoz k bližnjemu gostišču, kjer je avto zaneslo na desno. Po 14-metrih drsenja je zapeljal čez betonski robnik in na travnato površino, nazadnje pa še na peščeno bankino. Tam je avto zopet obrnilo na desni bok, nakar je zdrsel prek vozišča regionalne ceste. Potem je zopet trčil v betonski temelj ograje in polomil nosilne betonske stebre, na katerih je bila pritrjena lesena ograja. Avto je nato dvignilo v zrak, nakar je trčil v žično ograjo, nato pa še v krošnjo bora, katerega je polomilo in izruvalo iz tal. Šele tedaj je bmw obstal na kolesih na vrtu. V nesreči je umrl sopotnik, 26-letni Aljoša K. iz Trzina, voznik Tomaž in drug sopotnik 24-letni Marjan J. iz Trzina, pa sta se lažje poškodovala. Nihče ni bil med vožnjo pripet. • S. Š. Vsako deseto kolo brezhibno Kranj - Kranjski policisti in Avtomoto društvo Kranj so minuli teden pregledali kolesa, s katerimi se učenci vozijo v osnovno šolo Lucijan Seljak v Kranju. Rezultati kontrole so porazni: le štiri(!!!) kolesa od 44 pregledanih so bila brezhibna. Policisti so opazili, da na kolesih manjkajo predvsem luči, odsevniki, neredki pa se vozijo kar brez zavor. V naslednjih dneh bodo s podobno akcijo nadaljevali tudi v drugih osnovnih šolah. V prvem tednu šolskega leta so tudi opazili, da se mnogi prvošolčki na pot podajo kar brez rumene rutke, čeprav je ta zanje obvezna. Neprilagojena hitrost kot vzrok nesreč vedno bolj pogosta V boj proti prehitrim voznikom Na Gorenjskem je 42 voznikov v dveh letih vsaj trikrat močno prekoračilo najvišjo dovoljeno hitrost - Njihov seznam ima sedaj uprava za notranje zadeve Kranj Kranj, 8. septembra - Slovenija prednjači po odstotku nesreč, ki se pripetijo zaradi prevelike hitrosti. To je pokazalo tudi zadnje poročilo ministrstva za notranje zadeve. Po podatkih z letošnjega leta pa se stanje celo slabša. V prejšnjih treh letih je v nesrečah, ki jih je povzročila neprilagojena hitrost, umrlo povprečno 40 odstotkov vseh umrlih v prometnih nesrečah. V prvem letošnjem polletju pa je ta delež narasel kar na 54 odstotkov. Leta 1994 je hitrost ubila 202 osebi (40 odstotkov), naslednje leto je v takih nesrečah umrlo 166 oseb (40 odstotkov), lani pa 158 (41 odstotkov). Letos v prvih šestih mesecih pa je v nesrečah, ki so nastale zaradi prevelike hitrosti umrlo že 82 ljudi. Za primerjavo naj povemo, da se tudi v Nemčiji ubadajo s problemom hitrosti, vendar se tam le 15 odstotkov nesreč zgodi zaradi prevelike hitrosti. Pri nas pa narašča tudi število takih, ki jih pri prehitri vožnji zasači radar. Leta 94 so slovenski policisti napisali 8094 predlogov sodniku za prekrške, 131 tisoč voznikov pa so denarno kaz- 56-letni Primož Benedičič iz Martinj Vrha sodil ženi in sebi Nazadnje le uresničil grožnje Pred četrt stoletja je življenje že vzel svojemu bratu • Grožnje je telefonsko sporočal tudi na Gorenjski glas Martinj Vrh, 5. septembra - O tragediji, ki se je v vasi Martinj Vrh nad Železniki zgodila v četrtek, v petek nismo vedeli mnogo poročati. Sedaj, ko se je razkrila identiteta mrtvih, pa se je primer razjasnil tudi nam. 56-letni Primož Benedičič je v domači drvarnici s pištolo za ubijanje živine najprej ustrelil svojo štiri: leta mlajšo ženo Marijo, nato pa je pištolo usmeril še proti sebi in tako sodil še sebi. Trupli je našel njun sosed. Pri Benedičičevih je bil alkohol vedno prisoten, z njim pa tudi vpitje in grožnje, svojim bližnjim in tudi sosedom. Groziti je znal tudi po telefonu, kar smo že nekaj let izkušali na našem uredništvu. Vsako leto je namreč ravno v tem času poklical na uredništvo Gorenjskega glasa, potožil nad svojim težkim Življenjem, ko je kot invalid priklenjen na voziček in zagrozil, da se bo pri njem doma nekaj hudega zgodilo. Tako so se že nekajkrat k njemu odpravili novinarji našega časopisa, a imajo z obiski pri preminulem Primožu, ki je življenje preživljal na invalidskem vozičku, le nepri- jetne izkušnje. Vsakoletno ponavljanje groženj se je pred desetimi dnevi nadaljevalo tudi letos. A kaj, ko na uredništvu na večne grožnje nismo bili več pozorni, saj nikoli ni natančno povedal, kaj bo naredil. Niti novinarji, ki so ga prejšnja leta nekajkrat obiskali. Vročekrvnost Primoža Benedičiča poznajo daleč naokoli. Pred četrt stoletja je prvič prekoračil mejo in že tedaj se je njegovo dejanje končalo tragično, saj je ubil svojega starejšega brata Ivana. To ga je pripeljalo v zapor, kjer si je nato tako poškodoval hrbtenico, da se je iz njega vrnil kot invalid. A tudi to ga ni ustavilo, da ne bi pogosto pregloboko pogledal v kozarec in večkrat dvignil roko nad svoio, žal, pokojno ženo Marijo, ki je menda tudi rada popila. Tokrat mu je razsodnost dokončno popustila. • S. Š. llUimiP^UUUliHLlII^ D a a D n a a a a a a n a a o n D H H D D D H D H Q D a a H a a [(KEGLAS in Poletni kviz Tokrat smo pripravili še eno nagradno vprašanje v rubriki POLETNI PROMETNI KVIZ. Ob tem upamo, da ste vsi šolarji srečno in varno prispeli v šole na prvi dan pouka, še posebej tisti, ki ste se na to pot podali prvič. Gorenjski glas in avto šola QUEEN vam še naprej svetujeta previdno vožnjo in hkrati želita vsem dijakom in študentom uspešen začetek šolskega leta. NAGRADNO VPRAŠANJE J*v KUPON Urnik, sem obiskal Janeza rajnika, iz Groharjevega naselja 7. Obiskal sem ga na Priporočilo predsednika 2bora lastnikov iz vhoda Groharjevo naselje 5. Janez Krajnik se je vselil z druino v fJpk 1. novembra 1966. leta. j~e tri stanovanja so bila lastniška. Da bi 1992. leta reševati številne probleme, ki se pojavljajo v naseljih in večstanovanjskih hišah. Za organiziranje prvega sestanka o napeljavi plinskega om-kar 155 tisoč tolarjev cenejši režja je bilo potrebno kar dve od KS Stara Loka - Podlub-nik. Lastniki, med njimi tudi starejše stanovalke brez avtomobilov, bodo prispevali po dobrih sedem tisoč tolarjev za dogovorjeno, stalno parkirno mesto. Upamo, da bomo kmalu dobili tudi dovoljenje za postavitev nadstreškov. Plinsko omrežje Za napeljavo plinskega priključka, razvoda, radiator- leti. Občina in upravnik ga nista hotela sklicati, kljub temu, da je reševanje ekoloških problemov ena od prednostnih nalog v Sloveniji. Na številki osem so že sprejeli hišni red Po zanimivem pogovoru z izredno aktivnim Janezom Krajnikom, sem se napotil še v stolpiče. V oglasni omarici Postal zastopnik vhoda št. 7, £v7^-^ta š£«c SSSffSSKM 'Mastmkom stanovanj post- naj bi, plaalt po okrog 770 K! ^pSTtS Ob vhodu v naselje je doprsni kip Ivana Groharja delo akademskega kiparja Toneta Lo-gondra. 15. junija je bila 130. obletnica njegovega rojstva, rulet na oknih in vratih. Predstavnik upravnika se odzove na njena vabila, tudi iz krajevne skupnosti postorijo manjše stvari, a kljub temu ima občutek, da se od "višjih Balkon« l -W . °d stanovalcev> da bi.lahko predsednica "hišnega sveta ^^vtkv^e&S °?kom in parkirna mesta dimnik speljali skozi njegovo £ziroma zastopnica tega stol- ^^]z8^{nl^^ ^•^te^c&jpc^k ^S!^lJSSLS& Piča- Ko sem ji omenil ob- Sta^^fv^S krajevne skupnosti Stara izjavi MetTMohorič *Vll pogoj: "Sprejmem, ven i iri p°d pogojem, da bom 'anko uveljavil red." Od šestnajstih strank le ena ne ^Poštuje vzornega hišnega tisoč tolarjev na stanovanje. Dve leti in pol se že pogovarjamo o uvedbi plina v naše bloke. Kot največji problem se pojavljajo dimniki, ker ne moremo dobiti soglasja enega jeti Hišni red. dopisov in obvestili je bil vedno podpis "Medic". Pozvonil sem pri vratih, na katerih je bil napisan ta priimek. Odprla mi je gospa Olga Medic. Deset let je že na do vhodov v stanovanja, v notranjosti pa si jo bodo uredili lastniki po svojih zmožnostih in potrebah. Kdo nas zastopa Za opisano delo dobim 2 ^ eno leto tece postopeK stanovanje v ecuic h^,J0voljeno zasteklitev petih stropju. Dogovorjeni smo, da letnico Groharjevega rojstva . aikonov na naši vertikali. Po bo osnovna napeljava spelja-'Zjavi Mete Mohorič - Peter-"eiJ iz oddelka za okolje in Prostor Občine Skofja Loka "orno na osnovi priglasitve dobili avgusta dovoljenje za JJreditev enakih balkonov. Ob vselitvi sta imela le dva stanovalca avto," se spominja mlečno 960 SIT nagrade Janez in dodaja, "danes je Po dveh sestankih zbora amo na našem vhodu pet- skupnosti lastnikov smo uve-Drf avtomobilov. Sočasno s dij odbor lastnikov, v katerem TOasitvijo del za ureditev je iz vsakega nadstropja po en tudiJT' smo začeh urejatl Ustnik. Dobro delamo in se itev «° iUmeutaclJO za razšir" naJPreJ temeljito dogovori-celoJ-™"11^,?0^1": Da 01 mo, potem pa o tem ustno in Parki! • rešlh Probleme ,s pismeno obvestimo vse testiranjem v našem delu nike. Pri izvajanju prej našte- Loka - Podlubnik vaščan iz Crngroba. Ta pa žal ne more zastopati interesov ljudi v "Groharci". Nerazumljivo iznakaženje Ko smo jo vprašali, če jo ob se je pohvalila, da bodo škofjeloški upokojenci 18. junija obiskali rojstne hiše Franca S. Finžgarja, Antona Janše, Matija Čopa, Franceta Prešerna in pri vračanju skozi Sorico tudi Ivana Groharja. Dolg je spisek akcij in nalog, ki jih je izvedla za dobro vseh .teh. uspehih, ki jih je z počutje vseh stanovalcev velikimi napori dosegla v "njenega" stolpiča, pa tudi stolpiču, v njem oziroma v lastnikov stanovanj v drugih naselju m mestu kaj posebno dveh zgradbah. Na zboru motl. Je takoJ odgovorila: skupnosti lastnikov se vsako "To, da lahko vsak dela, leto dogovorijo za večja dela, kar hoče s pročeljem zgradb, s kratkimi pisnimi informaci- Pojavilo se je veliko v ra- jami jih obvešča o poteku in novih predlogih, marsikaj pa naredi, kot dobra gospodarica, tudi samoiniciativno. Aktivno sodeluje tudi v kurilnem odboru za skupno kotlovnico. Sami upravljajo z njo in imajo tudi poseben dogovor s kurjačem o kurilnem redu, porabi goriva, ogrevanju, ki je vsem v zadovoljstvo, ter o uporabi njihovega hišniškega stanovanja. Ogrevajo od polpetih zjutraj. zlične barve pobarvanih balkonov, različnih oken in vrat, zagrajenih, razširjenih in nemarno zasteklenih, obloženih in delno zazidanih balkonov. Ljudje imajo nepredvidljivo domišljijo. Zgradbe postajajo vsak dan grše, a nihče nič ne ukrepa. Ne morem verjeti, da nikogar ne moti taka iznaka-ženost. Upam, da bodo odgovorni vendar pristopili k odstranitvi najbolj divje "urejenih" balkonov in nadstreš- V času njenega zastopniškega kov in, da se bo začel proces dela so, kljub negodovanju vračanja izgleda v prvotno nekaterih, obnovili streho, izlolirali tla na podstrešju in strop v kleteh, naredili železna vrata v vhodu v klet, obnovili domofone, nadstre- rfl/'* Groharjevega naselja se radi fotografijo, upam pa, stanje. " V "Groharci", kot pravi naselju, zelo radoživi in hoče imeti red. Zato so tudi sprejeli, verjetno kot prvi v Škofji Loki, HIŠNI RED in Nemogoč promet v alpskih dolinah Komu so napoti avtobusi? Jesenice, 8. septembra - Jeseniški Integral in AVRIGO iz Nove Gorice, ki sta uvedla avtobusno progo preko Vršiča, doživljata kritiko zaradi prevelikih in okornih avtobusov. Naše gorske ceste bo prej ali slej treba zapreti z zapornicami. | Letos je že drugo poletje, 1 ko sta se bovška in kranjs- I kogorska občina odločili, I da uvedeta redno in vsa- I kodnevno avtobusno zvezo I preko gorskega prelaza I Vršič. Tako Integralov av- I tobus vsak dan odpelje na I Vršič, z druge strani pa j vozijo avtobusi AVRIGA I iz Nove Gorice. I Obe podjetji sta za vršiš- I ko progo namenili manjše I turistične avtobuse, zgodi I pa se, da je morda kakšen I dan, ko na redni progi čez I Vršič vozijo tudi večji avto- I busi. j Če večji avtobus zasopi- 1 ha po vršiški progi v času I vikenda, ko je cesta obre- I menjena z avtomobilskim I prometom kot le kaj, voz- I niki, ki vozijo za takim j avtobusom, takoj vzkipijo, I češ, kakšna sramota, saj I takšen avtobus znatno bolj I onesnažuje visokogorsko I ozračje kot tisoče avtomo- I bilov. I Obe podjetji kot tudi obe I občini, ki sta zaradi ekološ- | kih razlogov uvedli redno I avtobusno progo, so ob teh Ikritikah - prizadeti. Prizadeti zato, ker so vendarle menili, da se bodo Slovenci ! enkrat še zavedali, da se v I naše visokogorje vsaj v I naslednjem tisočletju ne I bo moglo več z - avtomo- I bili. Avtobusno progo so j uvedli prav zato, da bi se j ljudje počasi začeli navajati I na to, da je vedno večji I avtomobilski promet v Al- I pah sporen in da ga bo J treba počasi ukiniti. I Verjetno pa pri nas ne I pomaga nobena vzgoja, I nobeno priporočilo in no- bena prošnja. Da bi se Slovenci počasi presedli na avtobuse? Kje pa, ko pa je z lastnim avtomobilom veliko bolj udobno. Res škoda, da oni dan nismo mogli fotografirati tistega mladega in samozavestnega junaka, ki je pridrvel z audijem in mobitelom - na Roblek! Planinci so odskakovali s poti, ko je motorizirani voznik z mobitelom dirkal proti Robleku! Kakšna neverjetna predrznost! V Sloveniji se bo treba enkrat že odločiti. Verjetno ne bo preostalo drugega kot to, da se tako cesta na Vršič kot cesta v Vrata, kjer razmere niso prav nič drugačne, če ne zaradi ozke in makadamske ceste Še hujše, zapreta. Z zaporo zapreta, da se bo fizično preprečil motorizirani dostop. Pred zapornico pa - avtobuse. Okretne in turistične avtobuse, ki jih obe podjetji uvajata zdaj, v trdnem prepričanju in želji, da se bodo kmalu gorske poti začele vendarle - zapirati za promet. Če pa je že to preveč, potem pa nič! Navsezadnje ne sopiha na Vršič le kakšen Integralov ali AVRI-GOV avtobus, ampak tudi številni drugi, izletniški avtobusi, ki komaj lovijo vršiške ovinke. Številni, ki si želijo, da se v naših planinah in na gorskih območjih napravi red, si želijo, da se napravi red - pa naj stane kar hoče, pa naj bo motorizirana in mobitelska Slovenija še tako razburjena! D.Sedej njihnV>Č0LdeluJeJ° 5 s"irši tudi pri akcijah, kijih izvajajo v Vln Mokih in stolpičih. šek nad vhodom, povečali pričakuje, da se bodo lastniki število parkirnih mest. Vztra- in stanovalci po njem ravnali, jala je na montaži enakih Stanislav Jesenovec Ukradel avto Bled, 8. septembra - V noči med 7. in 8. septembrom je neznanec na parkirišču pred hotelom toplice na Bledu ukradel opel astro karavan, nemške reg. FFB - Y - 6655, bele barve. Stari znanec kriminalistov Kranj - Kranjski kriminalisti so odvzeli prostost 25-letnemu Kranjčanu K. S.-ju, ki ga sumijo storitve več kaznivih dejanj. Osumljenec je z ukradeno bankomat kartico v dveh dneh na različnih bankomatih v Kranju dvignil 60 tisoč tolarjev. V Živilini trgovini na Gorenjskega odreda 12 je tudi ukradel tri pakete cigaret marlboro. Julija je usluge v višini 25 tisoč tolarjev v hotelu Creina plačal z ukradenima čekoma. Preko Salomonovega oglasnika se je mladi 'podjetnež' predstavljal kot ponudnik zaposlitve v Nemčiji. Tako naj bi od osmih občanov prejel potne liste in delavske knjižice, z namenom, da jim priskrbi zaposlitev v Nemčiji. A obljubljenega dela ni bilo, kakor tudi ne potnih listov in delavske knjižice. K. S. je stari znanec kranjskih kriminalistov, saj je bil lani obravnavan kar 16-krat, predlani šestkrat, enkrat pa že leta 91. Na dopustu ga okradli Ankaran - Da so turisti redna tarča lokalnih tatov, je prejšnji teden izkusil tudi 26-letni Kranjčan G. L., ki je letoval v Ankaranu. Tam mu je namreč s terase lokala Bistro Adria neznanec ukradel nahrbtnik, v katerem je poleg oblačil hranil tudi potni list, vozniško dovoljenje, zdravstveno izkaznico, atlas m manjše osebne predmete. Kranjčan je ostal tudi brez spalne vreče. Neznanec ga je s tem olajšal za 180 tisočakov. V nedeljo dvakrat zagorelo Kranj - V nedeljo, 7. septembra, je okoli 18. ure zagorela lesena lopa ob cesti Trstenik - Povije. Požar so pogasili kranjski poklicni gasilci in prostovoljni gasilci iz Trstenika in Goric. Požar je naredil za okoli sto tisoč tolarjev škode. Skoraj istočasno je zagorelo tudi na ulici Tončke Dežmana v Kranju. Tam je požar izbruhnil v kuhinji stanovanjske hiše. Tudi tu so se z ognjem uspešno spopadli kranjski poklicni gasilci. • S. Š. SVET KRANJSKIH SINDIKATOV Območna zbornica sindikatov podjetij in ustanov Slovenija je delavcem neprijazna dežela Konec marca letošnjega leta je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve pripravilo delovno gradivo novega zakona o delovnih razmerjih. Na podlagi usklajevanj s socialnimi partnerji je bil v juliju izdelan predlog zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: predlog ZDR), ki bo v takšni obliki poslan v zakonodajni postopek. Prav tako je pripravljen predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (v nadaljevanju: predlog ZZZPB), ki naj bi ga državni zbor sprejel po hitrem postopku. Svet kranjskih sindikatov je delovno gradivo ZDR označil za povratek v 19. stoletje in izdelal obsežen sveženj pripomb. Preko Konfederacije 90 smo se direktno vključili v postopek usklajevanja, ki ga je organiziralo Ropovo ministrstvo. Ugotavljamo, da so bile številne naše pripombe upoštevane, vendar na drugi strani predlog zajema nekaj novih, nesprejemljiv posegov v delavske pravice. Zato ostajamo pri svojem stališču, da predloga ZDR in ZZZPB pomenita korak nazaj v prejšnje stoletje. Delavci bodo v primeru sprejema takšnih zakonov brezpravna raja, prepuščena mesarjenju novopečenih lastnikov kapitala in njihovih dobro plačanih managerjev. V nadaljevanju bomo navedli samo nekaj bistvenih, nesprejemljivih rešitev, ki jih vsebujeta predloga obeh zakonov. Predlog ZDR • Zakon je tisti, ki določa minimalne garancije za zaščito delavcev, ki jih z kolektivnimi in individualnimi pogodbami in splošnimi akti delodajalca ni mogoče ožiti, razen kadar zakon tako določa. Predlog zakona na široko dopušča manjšim delodajalcem (do 50 zaposlenih) možnost za dogovarjanje za nižje standarde s kolektivno pogodbo dejavnosti. To velja za področje določanja pogojev za sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas, glede časa trajanja odpovednega roka, ne-obveznosti opravljanja pripravništva in urejanje dnevne delovne obveznosti, nočnega dela ter dnevnega in tedenskega počitka. Zakonsko minimumi niso določeni kar "na palec". So rezultat dolgotrajnega usklajevanja med socialnimi partnerji v postopku obravnav in sprejemanja zakonskega gradiva, pridobljeno je mnenje Mednarodne organizacije dela in različnih strokovnih združenj. Kadrovska sestava pogajalcev na nivoju posameznih dejavnosti bo različno strokovna in "prodoma" in zato lahko pričakujemo, da doseženi standardi v kolektivni pogodbi dejavnosti ne bodo vedno odraz dejanskega stanja panoge in ekonomskih možnosti podjetij, ki delujejo v njej. Reprezentativni sindikati na nivoju države ne bi smeli dopustiti, da nekdo drug v državi določa spodnjo mejo pravic, ki gre delavcem. To je njihova domena in obveza. • Razlogi, ko lahko delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi, so zapisani preveč sploš- no. Postopkov za objektivno ugotavljanje dejanskega obstoja odpovednih razlogov ni. Delodajalcu so prepuščene proste roke, da ugotovi obstoj odpovednega razloga in delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi. Na ta način je praktično črtano delovno razmerje za nedoločen čas, saj lahko vsaj malo spreten delodajalec delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi v vsakem trenutku, e Sindikat ima pravico zadržati izvršitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavca zaradi njene neutemeljenosti le v primeru, ko jim je bila pogodba izredno odpovedana. V takšnem primeru bi delavec ostal na delu do konca arbitražnega postopka oziroma sodnega postopka na 1. stopnji. V primeru rednih odpovedi pa ima sindikat pravico le do informiranosti in do svojega mnenja, ki ga delodajalec ni dolžan obravnavati in še manj upoštevati. Delavcu ostane samo še pot na sodišče. Delovna in socialna sodišča v Sloveniji so že tako preobremenjena. Zdaj, ko predlog zakona ukinja drugo stopnjo reševanja sporov v podjetju, bosta naval na sodišča še večji in čakalna doba še daljša. Zato predlog pomeni uzakonjanje abso- lutne samovolje delodajalcev v zvezi z odpovedmi pogodb o zaposlitvi in obenem tudi popolno odvisnost delavca od dobre volje delodajalca. Le kdo si bo upal oporekati delodajalcu, ki lahko delavca brez vsakih težav vrže na cesto, kjer bo brez sredstev za preživljanje čakal dolga leta na sodbo sodišča, ki bo ugotovilo morebitno neutemeljenost odpovednega razloga? Glede na sedanjo prakso zasebnih podjetnikov, ne bo delavec, ki bo pravdo dobil, imel možnosti izterjati svojo terjatve, ker podjetje dolžnik ne bo več obstajalo. • Predlog predvideva bistveno nižjo odpravnino za trajno presežne delavce. Višina odpravnine naj bi bila v večji meri odvisna od delovne dobe. Tako naj bi delavci, ki so pri delodajalcu zaposleni od 2 do 15 let prejeli za vsako leto 20 %, zaposleni od 15 do 25 let 33 % in zaposleni nad 25 let 50 % svoje povprečne plače v zadnjih 6 mesecih pred odpovedjo. V primerjavi z današnjim stanjem, se bi na novo določen presežni delavec izenačil s svojimi predhodniki šele pri 25 in več let delovne dobe pri delodajalcu. Takšnih delavcev prav gotovo ni veliko. Poglejmo primerjavo med veljavnim zakonom in predlogom: Delavec Delovna doba Neto plaća Osnova za odpravnino veljav, zak./ predlog zak. Odpravnina danes Odpravnina jutri 1 5 100.000 50.000/20.000 250.000 100.000 2 10 100.000 50.000/20.000 500.000 200.000 3 15 100.000 50.000/20.000 750.000 300.000 4 26 100.000 50.000/50.000 1.300.000 1.300.000 Ali bo Emeco, Ero in Stikala prevzel Šešok? Dušan Šešok, predsednik uprave Iskre holdinga, ustanavlja veliki koncem elektroindustrije iz osamosvojenih podjetij nekdanje SOZD Iskra. Ideja je v tem, da bi državni skladi (kapitalski, odškodninski, slovenska razvojna družba in pidi) svoje delnice v Iskrah zamenjali za delnice Holdinga in tako preko dokapitalizacije s stvarnimi vložki postali njegovi solastniki. Na ta način bi Holding postal večinski lastnik ali vsaj lastnik s kontrolnim deležem v naslednjih Iskrah: Avtoelektrika Nova Gorica, Kondenzatorji Semič, Feriti, Fotona, Elektrozveze, Commerce, Baterije Zmaj, Vega, Sistemi, Sysen, Invest, Prins, Robotec (vsi Ljubljana), Stikala, Iskraemeco, Ero, Tel (vsi Kranj), Domel Železniki, Metrel Horjul, Instrumenti Otoče itd. Predsednik Holdinga v svojem elaboratu obljublja vsem podjetjem novega koncema raj na zemlji. Realnost Šešokovih obljub nam da kratek prikaz kvalitete poslovanja Holdinga v primeru Iskre Terminalov, e Šešok je tudi pred prevzemomTerminalov pod okrilje Holdinga obljubljal vodstvu in delavcem večjo varnost naložb in delovnih mest, boljše nastopanje na trgih, finančno osvežitev, lažje najemanje kreditov, nižje stroške itd. In kakšen je rezultat po dveh letih? Zaradi "strokovnega" poskusa sanacije Terminalov sta propadli dve predstavniški podjetji v tujini, Terminali so v stečaju, izgubljeni so skoraj vsi posli za Iskro STI, ki je prav tako tik pred stečajem. e Šešok obljublja večji nadzor nad podjetji Holdinga in s tem pravočasno ter učinkovito ukrepanje za dosego ciljev. V Iskri Terminalih je imel Holding 100-odstotni delež, kar pomeni 100-odstotno kontrolo, vsake tri mesece je menjal-direktorje, pa ni pravočasno zaznal krize in še manj učinkovito ukrepal. Zakaj naj bi bilo v podjetjih koncema drugače? e Šešok ugotavlja, da v nekaterih okoljih nimajo radi nadzora nad poslovanjem. Kdo je pravzaprav Šešok in s čim se je dokazal, razen z vrsto polomij, da bi bil rad nadzornik nad poslovanjem Emeca, Iskratela ali Domela? Namen je več kot jasen. Holding ni nikoli živel od dela, temveč od provizij in blagovne znamke Iskra. Po propadu nekaterih podjetij rabi Holding nove, predvsem uspešne, molzne krave za nadaljnje življenje na grbi drugih. e Šešoktrdi, da bo zmanjšal število pravnih subjektov. To je edina obljuba, kiji verjamemo, saj ima na tem področju obilo prakse. Zavozil je že nekaj svojih podjetij in predstavništev (Iskra France, Stuttgart, Handels, Terminali ipd.) ter s tem zmanjšal tudi število pravnih subjektov. • Šešok trdi, da bo zmanjšal število vodilnih oseb in povečal njihovo odgovornost. Verjamemo, da bo uspešno iskal odgovorne med podrejenimi, sam pa se kot prvi človek Holdinga nikoli ni počutil niti objektivno odgovornega za napake v svojih podjetjih. To potrjujejo njegove izjave, da za potop Terminalov in izgubo "češkega posla" ni kriv nihče. • Holding naj bi imel sposobnost in poznal možnosti za najemanje kreditov in znal oceniti rizičnost plasmajev. Šešokovo najemanje kreditov in dajanje garancij, kije imelo za posledico propad nekaj podjetij in izgubo Iskrine stavbe na Kotnikovi, lahko samo Šešok imenuje za uspešno. Sprašujemo se, zakaj ne ukrepa Holdingov nadzorni svet? Nekateri direktorji podjetij, kijih želi Šešok vključiti v koncem, so že javno izrazili negativno stališče, čeprav menim, da so v svojem nasprotovanju premlačni ali pa se ne zavedajo nevarnosti. Pomembno je tudi, kako ustanovitev koncema ocenjuje država. Iz izjav ministra Dragonje izhaja, da še nima trdnega stališča. Predlagamo mu, da naj opravi temeljito analizo dosedanje uspešnosti poslovanja Holdinga in podjetij, ki jih želi Holding obvladovati v koncernu, in se šele potem odloči. Drugače lahko čez kakšno leto pride v položaj, ko bo kot Šešok v primeru Iskre Terminalov, na tiskovni konferenci izjavil: "Blazno mije žal, da sem šel v ta posel." Vojko Čujovič • Delavec in delodajalec lahko odpovesta pogodbo o zaposlitvi zaradi nespoštovanja pogodbenih ali zakonskih obveznosti druge strani. Vendar je delavec postavljen v neenakopraven položaj. Med drugim je predvideno, da lahko delavec odpove pogodbo zaradi razlogov na strani delodajalca, šele takrat, ko: _ delodajalec delavcu več kot tri mesece ne zagotavlja dela in mu tudi ne plača zakonsko določenega nadomestila plače oziroma, _ mu trikrat zaporedoma ali v obdobju 6 mesecev ne izplača plačila za delo, _ mu vsaj tri mesece izplačuje bistveno zmanjšano plačilo za delo. Takšen predlogje skregan z vsako zdravo, delovnopravno ali pogodbeno logiko. Delavec in delodajalec skleneta pogodbo o zaposlitvi z osnovno obveznostjo delavca, da korektno po količini in kvaliteti opravlja delo za katerega seje s pogodbo zavezal in obveznostjo delodajalca, da delavcu zagotavlja delo in mu za opravljeno delo plača dogovorjeno plačilo. Predlog zakona šteje zamudo izplačila plače delodajalca za prekršek medtem, ko izplačevanje manjše plače od dogovorjene ni sankcionirano niti kot prekršek. Delavcu v ničemer ne koristi, da je delodajalec kaznovan z denarno kaznijo zaradi storitve prekrška. Zakon mu mora dati možnost, da sam takoj ukrepa zaradi neizplačila ali zamude izplačila plače, ne da bi čakal na trimesečne kršitve bistveni sestavin pogodbe s strani delodajalca, da lahko pogodbo odpove, zahteva odpravnino in odškodnino. Delodajalec takšno možnost vsekakor ima. • Pravica iz zveznega zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja, do dveh plačanih dnevih dopusta zaradi darovanja krvi je zmanjšana na ".....pravico do odsotnosti z dela zaradi darovanja krvi...". Predlog delavcem - krvodajalcem nikjer ne zagotavlja, da bodo imeli prost vsaj en cel delovni dan in kaj lahko se jim zgodi, da se bodo morali takoj P° odvzemu krvi vrniti nazaj na svoja delovna mesta. Pomanjkanje občutka za humanost brez primere. Predlog ZZZPB Podpiramo namen sprememb ZZZPB v delu, ki se nanašajo na Pf8' prečitev pasivizacije brezposelnih, ki jim omogoča drsenje v dolgotrajn brezposelnost in revščino. Zakon naj bi vzpodbujal aktivno iskanje zaP°s' litve in obenem tudi izobraževanje in samozaposiovanje, Čimbolj prepfe' čeval zaposlovanje na črno in možnosti različnih izigravanj zakona, do česa' je do sedaj prihajalo, največkrat na škodo delavcev. Na strinjamo pa se z močno zmanjšanimi pravicami brezposeln''1 ^e naštejemo le nekaj primerov: e Denarno nadomestilo je skrajšano z dosedanje zgornje meje 2 let na leto, s pogojem 12 mesečne predhodne zaposlitve. • Osnova za odmero nadomestila ni več povprečna mesečna plača zad' njih treh mesecev, ampak povprečna osnovna plača, povečana za W datek za delovno dobo zadnjih 12 mesecev. • Ukinjeno je izplačilo denarnega nadomestila v enkratnem znesku. e V zakonu tudi ni več predvidene možnosti, da se trajanje denarne^ nadomestila podaljša do izpolnitve pogojev za upokojitev (t. i. 2+*[' temveč je predvideno le plačevanje prispevka za pokojninsko in inva11"' sko zavarovanje za enako obdobje po izteku nadomestila. V besedilu prehodnih in končnih določb se skriva past za vse tiste, t ^ bile sklenjene, pisni sporazum, ki naj določa, da se P^ pridobivanju pravice do jubilejne nagrade upošteva kriterij skupne delovne dobe delavca. Uredništvu Gorenjskega glasa Dne 9. 7. 1997 sem uredništvu G.G. poslal dopis, s katerim sem se zahvalil za objavo prispevka Juriš na demokracijo v občini Bohinj. V dopisu sem zapisal, da je nepravilnosti v občini in v novosprejetem občinskem statutu preveč za en prispevek in da pošiljam nadaljevanje. Dodal sem, da imajo občani pravico do informacije. V novem statutu občine Bohinj pa je zapisano ravno nasprotno. V tem času ste objavili dva odgovora na moj prvi članek, in sicer: odgovor lupana občine Bohinj, g. Franca Kramarja, in odgovor podpredsednika OS, g. Stanka Hodnika. Oba odgovora sta, milo rečeno, smešna, sprevračata dejstva in opozorila, ki jih omenjam v svojem članku, sploh pa sta si v popolnem nasprotju, ko naštevata razloge za sprejem tega "novega" statuta. Dne, 29. julija 1997 pa se je v plemiko očitno vmešal tudi Gorenjski glas in je v rubriki "G.G" objavil neokusno in laljivo opazko na moj račun. Na pomoč je priskočil "užaljenim" bohinjskim občinskim veljakom, ki se konstruktivno trudijo izključno samo v dobrobit občanov Bohinja, oziroma, kot pravi župan "v smeri Izboljšanja življenjskih razmer domačinov". Gorenjski glas se je torej pripravljen prej ponorčevati 'Z človeka, kot pa objaviti njegov članek. Vse to pa vzbuja dvom o neodvisnem, nestrankarskem politično-in-f°rmativnem poltedniku. PeSa ne utemeljujem zgolj s fPorno pogruntavščino v 'G.G.", pač pa z informacijami, ki jih vaš časnik zapisuje o nekaterih "vročih" temah na občinskem svetu, kot npr. Zaključni račun proračuna, vloge nekaterih skupin občanov, "novi" statut itd. Ob tem Gorenjski glas večinoma mol-® ali pa enostransko poroča, **W je neke vrste neodvisna in nestrankarska selekcija. Župan in podpredsednk OS sta osrečila Bohinjce vsak s *Vo;'o razlago za sprejem novega" (beri norega) statu-7 Ker sta obe informaciji z{agani, moram "izdati" pra-V* razlog za spremembo sta-Ma- Ta se skriva v članku, ki le bil objavljen v G.G. dne 1. Qv'gusta 1997 na strani 6, od naslovom UREDBA Začne veljati čez en TEDEN. Ta vladna uredba določa demografsko ogrožena območja na Gorenjskem v obdobju 1997 do 1999. V občini Bohinj se med naselji, *' so demografsko ogrožena Pojavlja zopet GOREUEK. Tega pa ne nameravam več K°mentirati, temveč predlagati Vs*m županom gorenjskih ocin in vsem predsednikom Ai v teh občinah naslednje: Vo*- 6 Planine, ki jih imate na ših območjih preimenujte v pelja jya stanove, brunarice ..Počitniške hišice namestite "lsne Številke. V teh novih ^Seljih registrirajte po vsaj atca. Nato pa ta naselja javite kot demografsko naj- n°al °%roi~ena v vaSm obči' v prt 00 Slovenija sprejeta ni - L potem boste tudi pri 1*1 kandidirali za sredstva za *noč ogroženim območjem. Ivo J. Cundrič, obč. svetnik SDS %je naj v P°dtaboru Ustavi avtobus so^^rat potujem z avtobu-m na relaciji Ljubljana - pn\°r~ Tržič s postankom v °ataboru, ker imam v Pod- brezjah sorodnike. Ker na postajališču v Podtaboru ni table za označitev avtobusne postaje, zato tudi ne vem, kje točno se naj postavim, da bo avtobus ustavil. Zgodilo se je že, da bi avtobus kmalu odpeljal mimo, češ da ne stojim na pravem mestu. Ker se že dolgo vozim na tej progi, se še spominjam, da je tabla včasih že bila in tudi vozni red je bil napisan. Tudi v nedeljo, 24. avgusta 97 sem se vračala v Ljubljano. Kmalu, ko je avtobus odpeljal s postaje, nas je ustavil policist in šoferja vprašal, zakaj ustavlja vozilo na mestu, kjer ni označeno avtobusno postajališče. Sprašujem, kdo je odgovoren za postavitev table, ki označuje avtobusno postajo? S prisrčnimi pozdravi Milka Nemec, Domžale homeopatsko in znanstveno izpričano strukturo zdravil, od majarona SITTIČH do benzolidov CHEMICAL BANC, v pomanjkanju osebja od patra AšiČa do pokojnega sociologa in psihologa dr. Miša Jezernika, ki je brez zdravniške licence vse po čez od svoje hčere do problematičnih intelektualk zdravil na lastno priporočilo z injekcijami, tabletami in hormoni in nikoli za življenja ni bil postavljen pred sodišče in tudi licenca mu ni bila odvzeta • so vrzeli, ki jih mašimo tako ali drugače v naši zavesti. Razlog za temeljni nesporazum v Kranju je dejstvo, da je bil pacient obseden z izve-nevropskimi civilizacijskimi diti Kranjčanki - le da je Kitajka alternativka premogla več prijateljev in je tudi bolj oddaljena, Kranjčanka z zdravniško licenco pa je tukaj pred nami in grob umrlega pacienta. Vendar - odkrito karte na mizo - za vsem tem tiči vprašanje kapitala. Tako majhna država v Srednji Evropi, komaj osamosvojena je idealna naložba za "abšle-sane" programe - tudi "ab-šlesanih" medikamentnih derivatov, o katerih stranskih učinkov zdravljenja molčimo in nočemo priznati - tudi eventuelne smrtne primere ne - kot posledice oficielne medicine. To nepomeni, da moramo totalno zavračati usluge zdravniškimi skušnjami in je farmaceutske industrije - pre zahteval od zdravnice z ličen- prosto - potebno je zavračanje co oficielne medicine, ki je med drugimprakticirala tudi Utiranje "mešanih zdravniških tehnik" na pragu 3. tisočletja (v procesu) Ob smrti pacienta in poskusa Odvzema zdravniške licence zdravnici iz Kranja se zastavlja vprašanje "malo ali veliko mešano", tudi v mistificirani vedi kot je medicina v Sloveniji na pragu 3. tisočletja. Vsiljevanje umetniških metod v znanost - medicino niti ni tako absurdno, kot se zdi prvi hip, saj se je znanost in to posebej fizika in biologija s svojimi optičnimi poskusi v prejšnjem stoletju radikalno vmešala najprej v francosko slikarstvo - v mislih imamo impresionizem in divizioni-zem - v Franciji se je to zgodilo v 19. stoletju - pri nas pa 30 let pozneje, Specifični optični zakoni svetlobe in kolorita, študij mavričnih barv in etabliran vdor fizikalnih in bioloških eksperimentov iz laboratorijev v slikarske ateljeje na palete in štafelaje je le drobec v mozaiku interdisciplinarnosti. Tako je tudi razumljiv pomanjkljiv poskus "mešane tehnike zdravljenja" pri dogodku v Kranju, se pravi alternativne in oficielne medicine z roko v roki skupaj, ki se nažalost ni obnesla zaradi vzajemnega nesporazuma med pacientom in zdravnico. DE MORTUI NIL NISI BENE - toda kljub temu, za dano situacijo sta odgovorna oba - saj pravi t. i. "Svetovnonazorska" opredelitev posameznikov - beri tudi kot "novodobnoverska", po Nietschejevem Bog je mrtev -kot poskus vzpostavitve novega verovanja - IZPRIČUJE LASTNO VOUO PACIENTA. Pred 50 leti so svet burile Jehove priče in njihov odnos do medicine, transfuzij in ne nazadnje ne samo orožja ampak tudi kemičnih medika-mentov. Sedaj se ta prostor odstopa alternativnim ideološkim frakcijam, ki spričo nove civilizacije in njene kiberne-tične odtujenosti, novih realnih komunikacij, vključno s turizmom - zagovarjajo nekatere stare prvine ali ponovne poskuse vzpostavitve t. i. idio-mov "po meri človeka". Mrtvi pacient je spoznal nekatere izvenevropske civilizacije spričo svojih potovanj in v tem izobraževalnem kontekstu opredelil sebe v homeo-patske sfere "Reformhausov", ki po Stari Evropi kar mrgolijo. Ker pri nas še vedno ni dovolj uradnih Reformhausov in ker nekaterim še posebej izobraženim in civilizacijsko osveščenim strukturam - naivni zeliščar s stojnice ne ustreza več - v tej hierarhiji med zeliščarjem in vrhunskim ekspertom farmakologom - med homeopatsko metodo zdravljenja - da ukrepa kot denimo v Afriki. Pravno gledano je zdravnica prevzela polno odgovornost nase, ne da bi se s pacientom pravno natančno o tem sporazumela. Če bi pacient napisal 4 vrstični elaborat potrjen s štempiljko v stilu "če umrem, ni kriva zdravni-kot se je denimo za- ca varoval pokojni Jezernik, bi tak listek v rokah odvetnika pomenil temelj obrambe in sklicevanje na paragrafe člo totalnega slepega zaupanja v kemične izdelke številnih tovarn, ki sicer večkrat omogočijo preživetje fiziološkega telesa, a so zato smrt duše, duha in emocij in brezupno iščejo svoja tržišča in kot taka imajo vrednostne papirje, nimajo pa svežega kapitala, kot ga imajo denimo tretjerazredne banke v Santa Monici, ki živijo denimo od malih pizzerij. Če bi tem velikim in malim farmacevtskim tovarnam bilo zagotovljeno dovolj tržišča v razvitem euro-amer-iškem tipu sistema (ne tržišče vekovih pravic - mednarodno nerazvitega tretjega sveta) ratificiranih in bi tudi odpor v mogoče tudi pacient ne bi t.i. nasprotnem zdravniškem tako hitro umrl za malarijo taboru bil milejši. Tako listka ni - pacientu v opravičilo in zdravnici v zagovor. Je pa seveda skušnja -sicer tragična - a skušnja. In prav na tej skušnji bi lahko Zgradili neko novo nadgradnjo brez likvidacij, ki bi verjetno omogočila novo mešano tehniko zdravilstva, kot je denimo postal umetniški impresionizem, ko je ob klasični u umetnosti sprejel tudi tradicijo samoumevnega"'širšem 'dmž-znanstvenih eksperimentov. benem kontekstu. Naprimer Umetnost 20. stoletja je ek- uradna katoliška cerkev vse sponirala pojem mešanih teh- boij postaja ekumenska, urnik, ko se med seboj istočasno adni politiki podajajo roke prepletajo številne tehnike. To alternativcem (npr. časnikar-so ti nečiste - etnično zmešane ]em), naivna in akademska nepopolne tehnike in so kot umetnost se izmenjujeta, vse take ne samo dovoljene, am- več znanstvenih ved sega v in bi se le kje, če ne pri urgentni službi, našel odme-drek kinina, ki je še za časa Helenizma reševal vojsko Aleksandra Velikega, ni pa rešil rjavooko-modrookega vojščaka vseh časov in je ta zapustil objokano Peržanko Roksano. Sicer podajanje alternativ in uradnih institucij je nekaj pak zelo pogosto zaželene zaradi umetnosti same po sebi. Zdi se, da se nekaj podobnega dogaja tudi danes na pragu 3. tisočletja, ko bi parapsihološke fenomene, 1968 leta se je prav v Kranju sprožila umetniška skupina OHO, mogoče sta mrtvi pacient in zdravnica brez licence odskočna deska za neko novo vključitev alternativne medi- m drugačno - bolj koherentno cine ne pomenila izključitve medicino - spričo vseh druž- oficielne medicine. Tako kot henih pojavov v naši državi, več identitet umetniških tehnik Daleč od teze, da je smrt lahko živi ena ob drugi - tudi pacienta maskirana reklama več zdravilnih tehnik lahko za farmakologe, da je pregon koeksistira v tihožitju, saj ne izključujejo ena druge, ampak se samo dopolnjujejo. Verjetno bi zdravnica res mogla ravnati bolj usklajeno z Gale-novo zaprisego in v skladu z zdravniško licenco. Tudi naš kompleks v Evropi, ko tako premišljujem -napr. Nizozemska prizna alternativno medicino, v Skan- in odvzem licence kranjski zdravnici "advertising" za kemične izdelke, daleč od teze, da je naša najbolj eksponirana raziskovalka vseh časov podpirala vsak eksperiment mladega fantiča v laboratoriju in je ta že po prvi eksploziji epruvete dobil status raziskovalca 2000 in številne beneficije, medtem ^"' • — --------- ' iji/zt t/tric^H/t/fc, ii.^^.^"' dinaviji jo zavračajo, Pariz je pa se je cela plejada humanis- nekje vmes, itd., so samo tičnih in drugih eksaktnih formule, ki so nam v opravi- strokovnjakov vegetirala za 5 čilo, da sami zares ne bi zadeve jurjev in se tresla, če bodo ti le temeljito pretehtali. nakazani na žiro račun, daleč Vendar bodimo si odkriti - od teze, da_se naš priljubljeni ni krivda samo v pacientu, ni krivda samo v zdravnici, am pak je nekaj tudi v naši zavesti, da če se opredelimo za eno, izključimo vse drugo -če nisi naš, si njihov, kot da naše in njihovo ne gre skupaj. Tukaj je odpovedala tudi zdravnica, ki zaradi splošne kolektivne zavesti - biti njihov ali biti naš, zaradi obsedenega duha zavesti, ki izpričuje tudi minister Mitja Gaspari trese pred dvema mošnjama in sicer mošnjo evalvacije slovenske kulture in pa mošnjo Chemical bane, saj obe strašita predvsem s papirji, cash pa pride na dan šele po neučinkovitih uradih za preprečevanje pranja umazanega denarja in celo naša slovenska policija pobratena z Ba-vario pogosto ostaja nemočna metodo zdravilstva, ni zmogla P" tem dejstvu, dobesedne usklajene paralele Pacient je umrl, zdravnica - alternativne in oficielne je v procesu, toda tudi naša medicine, kar pa ni samo kolektivna zavest lahko evo- vprašanje medicine ampak kolektivne zavesti in načina premišljevanja in reakcij nas vseh - ne samo zdavnice. Po sojenju Kitajki - hočemo so- luira v auri o spoznanju zdravil kot o tržnem blagu. Ida Tomšc, kustodinja - galeristka Politična maša Franca Rodeta Pod tem naslovom neki Tone Kristan iz Kranja nerazsodno in neokusno napada novega slovenskega metropo-litta nadškofa Franca Rodeta v Gorenjskem glasu z dne 26. avgusta letos. Nadškofu niti ne privošči v svojem surovo napadalnem prispevku - pripadajočega mu titla. Iz sestavka Toneta Kristana lahko razberemo, kakšne vrste človek je. Je brez dvoma pismena, ni pa široko razgledana oseba. Mora biti pristaš stare garde, tako imenovanih "zdravih sil", ki so nam petdeset let vsiljevali vse kaj hujšega, kot je "vsiljeni" praznik Veliki šmaren! Če Tonetu Kristanu, kot očitnemu ateistu gredo maše na živce, zakaj jih potem sploh posluša!? Primerjava nadškofa Rodeta s Hitlerjem je zelo ponesrečena primerjava! Nadškof ima vso pravico, da kot vrhovni poglavar slovenske cerkve opozarja svoje vernike in svoj narod na kritična stanja v naši pokomunistični dobi. Kristanu očitno ni znano, da Slovenci kot narod že dobra tri leta izumiramo! Tri leta je v Sloveniji več smrtnih primerov, kot rojstev. Smo edini narod v Evropi in na svetu, da imamo v Ustavi zapisano pravico žensk do splavov. Te splave pa plačujemo vsi zdravstveni zavarovanci! Kakšne ljudi "producira" današnja slovenska šola, bi moral Kristan vedeti, če le malo bere časopise in posluša radio in televizijo. Med mladoletniki ni nobene morale, da o etiki sploh ne govorimo. Naša mladina je nestimulirana, brez ciljev tava od enih drog do drugih. Vse to pa povzroča gospodarski kriminal - droge so draga stvar. Ako hočemo, da se bomo Slovenci v združeni Evorpi ohranili, kot narod se bomo morali povrniti nazaj k svojim koreninam, t. j. nazaj h krščanstvu in njegovim moralnim vrednotam. Ne smemo pozabiti, da je naša kultura zrasla na krščanskih moralnih in etičnih principih. Pisec tega sestavka nisem v pridigi nadškofa Rodeta zaznal nobene arogance in trendov diktature, temveč upravičeno zaskrbljenost za narodni obstoj, za blagor mladine - naše prihodnosti, za pošteno vrnitev ukradenega premoženja svojim lastnikom ali njihovim dedičem, itd. Kristan se nemočno zaletava v vrhovnega državnega tožilca g. Drobnica, v g. Zagožna, v oba Podobnika in v Janšo. Prispevek Toneta Kristana mi daje misliti, da pri nas ne bo zavladala demokracija, dokler bodo živeli med nami stari gardisti s rdečimi -plašnicami na očeh. Enostavno niso zmožni demokratično razmišljati. Znova in znova navijajo svojo izrabljeno boljševistično lajno... Tem ljudem se ne da nič dopovedati in nič dokazati. Ne vidijo, kakšne egoistične materialiste je vzgojil socializem. Proti zakonito so "polastninili" tovarne, polovico delavcev pa pometali na ceste. Nekdanji varuhi delavcev - današnji zopetni vladarji, pa niti z besedo še niso okrcali teh novodobnih in zelo surovih kapitalistov! Zanima me, kaj bi rekel danes Kardelj, ko bi videl, kaj delajo njegovi učenci: mogoče se mu bi zazdelo škoda tolikih žrtev samo zato, da je garda petdeset let dobro živela in da imajo ljudje Kristanovega kova lepo penzijo na stara leta. Sinovi in vnuki revolucionarjev pa postajajo najbolj zakrknjeni kapitalisti dvajse-tegastoletja. Kakšen paradoks vseh paradoksov... Nikoli ne bo na svetu popolnoma pravične družbe, tudi če bi ljudem genetsko iztrgali egoizem. To pa bi pomenilo propad družbe - človeštva, ker ne bi bilo stimulacije in tekmovanja. Pa smo spet tam • v začarenem krogu... Pisec tega sestavka, dajem nadškofu Roddtu vse priznanje za njegovo pokončno držo in korajžo. Da smo imeli take ljudi ob osamosvojanju -se bi bilo danes v Slovneiji precej drugače, tudi danes ne bi bilo treba tresti, kdaj nam bodo Hrvatje zaprli izhod na Jadransko morje. Le Gorenjec in Štajerec znata biti odločna in pokončna in znata udariti po mizi, kadar je to potrebno. • J. Peternel, SND Ogrevanje stanovanj v Škofji Loki Temperature, ki jih priporoča Škofjeloški SPO, d .o. o. (Podjetje za upravljanje nepremičnin), so iz obdobja energetske krize SFRJ in jih je po nalogu tedanje oblasti v številnih delih 1980 leta zapisovala Ljiljana Štefančič -Perči. Kako je bilo takrat z oskrbo s premogom, nafto, plinom, bencinom, itn.... ni potrebno pisati in govoriti. Vsega je manjkalo! Ker so Škofjeločani nedavno slavili 1024-letnico omembe Lonce, se bojimo, da bodo naslednje temperature, ki jih bo priporočal SPO, do.o., iz leta 973. Vsi uporabniki njihovih varčevalnih ukrepov bomo morali imeti v rezervi tudi ovčje kožuhe. Zanimivo je, da SPO, d.o.o., ki ni dolžan skrbeti za termostatske ventile v stanovanjih, ampak le za vode skupnih prostorov in naprav, že deset in več let noče slišati za uvedbo skupinskih kalorimetrov v stolpnice in bloke, da bi končno ie vedeli, koliko kalorij toplote sploh dobi stolpnica in kurilnice, kljub temu, da bi bil strošek na stanovanje le okrog 2100 tolarjev. Za termostatske ventile (prej so svetovali zasteklitev balkonov!) pa bo po njihovi "varčevalni" ponudbi potrebno odšteti od 11.000 do 27.500 SIT na stanovanje. Ljudi bo ob varčevalnem ukrepu SPO, d.o.o., še vedno zeblo! In to npr. za plačilo, ko za 80 kvadratnih metrov veliko stanovanje plačate že po več kot 100 tolarjev na kvadratni meter, v enem letu pa po sedanji ceni kar 103.920 SIT. Za toliko denarja ne porabi danes kurilnega olja ali plina prav nobena normalna individualna hiša. Zanimivo je še to, da je SPO, do.o., pozimi svetoval barvanje oken, sedaj pa ponuja termostatske ventile, potem, ko je na koncu ogrevalne sezone podražil ogrevanje. O sestankih kurilnih odborov, ki so edini pristojni odločati o takih stvareh po sklepih zborov lastnikov, pa SPO, d.o.o., Že dolgo noče slišati. Ponekod so bili zadnji jeseni 1994. leta! Stanislav Jesenovec, Skofja Loka § POKLICIH 223-111 »OBISKALI §¥JI$ BOMO 5822 GLASOV KAŽIPOT M Koncerti Jazz na Pungertu Kranj - V petek, 12. septembra, bo na Pungertu na koncu starega dela mesta Kranja vrhunski jazz koncert ob zaključku prireditev Poletje na Pungertu z nastopom Primož Grašič Ouarteta, ki ga sestavljajo Primož Grašič - kitara, Blaž Jur-jevčič - klavir, Aleš Avbelj - bas in Ratko Divjak - bobi. Koncert se bo začel ob 20.30 uri. Vstopnine ni! V Kosovi graščini Jesenice - Danes, v torek, 9. septembra, bo ob 20. uri v Kosovi graščini večer španske glasbe. Predstavila jo bosta mezzosopranistka Edita Garčevič - Koželj in kitarist Žarko Ignjatovič. V petek, 12. sep- tembra, pa bo violončelist Milan Hudnik predstavil klasike 20. stoletja. Jesenska turneja zbora Mihail I. Glinka Organizator Združenje prijateljev umetnosti Lumen obvešča, da bo imel zbor Mihael I. Glinka iz St. Petersburga septembra in oktobra koncerte: V Kranju v župnijski cerkvi sv. Kancijana bosta koncerta ob 20. uri 20. septembra in 2. oktobra; v Tržiču bo koncert prav tako ob 20. uri v župnijski cerkvi 6. oktobra; v Ljubljani bodo v stolnici vsakič ob 20. uri koncerti 23. in 30. septembra in 7. oktobra. Predprodaja vstopnic za koncerta v Kranju je v TD Kranj, šk. Loka, Radovljica, Bled in uro pred koncertom, za tržiški koncert v TD Tržič in uro pred koncertom, v Ljubljani pa na blagajni Cankarjevega doma in uro pred koncertom. Septembra, ko se poletje prevesi v jesen Veliki Klele, Rimske Toplice, Fiesa, Terme Ptuj in piknik na Grofiji Ur To soboto, 13. septembra, torej predzadnjo koledarsko poletno soboto, bo Glasov izlet v Rimske Toplice. V izredno lepo urejenem termalnem kopališče se boste lahko naplavali, tako kot prejšnji mesec udeleženci prvega Glasovega izleta v Rimske Toplice. Do tja je z Gorenjske ni daleč in rajia sploh ni naporna. Glasov avtobus bo v soboto peljal na relaciji Jesenice-Žirovnica-Radovljica-Kranj-Mengeš-Rimske Toplice, povratek proti večeru v obratni smeri. Po kopanju v bazenu s termalno vodo bo seveda kosilo oziroma zgodnja večerja, kajti po plavanju se zelo rada oglasita žeja in lakota .... Prispevek k stroškom tega izleta: 3.100 tolarjev za naročnike in družinske člane (za otroke le 2.500 tolarjev), za nenaročnike tisočaka več. Pojutrišnjem, v četrtek IL septembra, bo še en Glasov naročniški izlet po Alpski cesti pod Veliki Klek, Grossglockner, najvišjo avstrijsko goro. Z najudobnej- šim avtobusom ALPETOURJA POTOVALNE AGENCIJE Kranj se boste lahko povpeli na nadmorsko višino Kredarice, kajti prav do ledenika Pastirica se boste lahko pripeljali z avtobusom. V avtobusu je prostih še nekaj sedežev - če pojutrišnjem želite z Gorenjskim glasom in Alpetourjem na najlepši alpski izlet, velja takoj poklicati Gorenjski glas in se prijaviti. Še en dober Glasov izlet na slovensko obalo, v Fieso, pripravljamo: z avtobusnim prevoznikom METEOR iz Cerkelj rajžamo v Fieso prav tako to soboto, 13. septembra. Vremeno-slovci pravijo, da bo morje še cel september dovolj toplo za kopanje na prostem - vendar, če bo "indijansko poletje" 13. septembra slučajno le popustilo in bo rahlo hladno, se boste v Fiesi lahko naplavali v pokritem bazenu hotela Barbara. Ker ni dobro plavati s praznim želodcem, bo PIZZERIA ANTONIO iz Straiišča poskrbela za odlično popotnico; tudi večerja bo, pa še zabavni večer. Odhod Meteorjevega avtobusa zjutraj "od doma" iz Cerkelj, z ovinkom do Radovljice, nazaj do Kranja in skozi Škofjo Loko in Medvode do Fiese; na povratku pozno ponoči pa v obratni smeri. Prispevek k stroškom: za naročnike in družinske člane 3.200 tolarjev (za otroke le 2.500 tolarjev), za nenaročnike tisočaka več. * Zadnjo soboto letošnjega poletja, to bo 20. septembra, Vas vabimo na Glasov izlet v TERME PTUJ. Celodnevni izlet v starosto slovenskih mest Ptuj bomo začeli na Jesenicah, s postanki v Žirovnici, Radovljici, Kranju, Škofji Loki, Vodicah in Mengšu. Na Ptuju si bomo ogledali delček mestnih znamenitosti, popoldne bo namenjeno skrbi za zdravje s kopanjem v termalni vodi Term Ptuj, po večerji bo "žur" z nagradnimi igrami, kajti preskok iz vročega poletja v prelepo jesen se spodobi obeležiti z dobro voljo. Prispevek k stroškom: 3.400 tolarjev (za naročnike Gorenjskega glasa in družinske člane!), za ostale pa tisočaka več. * Prvo (koledarsko) jesensko soboto, 27. septembra, se dobimo na Grofiji, Vir pri Stični! V sodelovanju z OBČINO IVANČNA GORICA in TURISTIČNO KMETIJO GROFIJA bomo pripravili tradicionalni Glasov piknik s pečenim odojkom, domačim vinom in drugimi grofovskimi dobrotami, z dobro glasbo za ples in družabnimi igrami. Občina Ivančna Gorica in Občinska turistična zveza bosta pripravili ogled delčka turističnega bogastva v tej občini - na njenem območju so, med drugim: Stična; Višnja Gora s Polževim; Jurčičeva Muljava; Krka z izvirom dolenjske lepotice; itd. Občina Ivančna Gorica je med tistimi slovenskimi občinami, ki obsegajo največ naselij in se lahko pohvalijo z velikim številom različnih posebnosti, ki so še kako vredne ogleda. Glasov "grofovski" avtobus bo peljal z Jesenic z običajnimi postanki tako, da bo rajža omogočena čimvečjemu številu Gorenjk in Gorenjcev. Tudi zvečer na povratku bo tako. Prispevek k stroškom: 3.600 tolarjev za naročnike Gorenjskega glasa in družinske člane; za nenaročnike pa 900 SIT več. * Informacije in prijave za vse Glasove izlete: po telefonu 064/ 223 -444 (malooglasna služba Gorenjskega glasa) ali 064/ 223 -111 (tajništvo Gorenjskega glasa). Na vseh izletih je prevoz organiziran tako, da ob odhodu in na povratku prevozimo večino Gorenjske in da so možni vmesni postanki na običajnih avtobusnih postajališčih, zato ob prijavi za izlet navedite tudi, kje bi želeli počakati prevoznika na dan Vašega izbranega izleta. Pri prijavi ni potrebno plačati nikakršne akontacije k stroškom izleta -verjamemo, da so Vaše prijave zanesljive in bomo vse lahko urediti med izletom. Za prijetno počutje na Glasovih izletih v letu 1997 skrbita: ARVAJ PIVOVARNA UNION c^CliJiijatvIji! NOTRANJSKI RADIO LOGATEC D.O.O. <=> D ®*Ž7 LT^DHjsz Logatec • Tržaška 148 • tel.:061/741 632 • fax:061/741612 Obvestila Bt Program dejavnosti Partizana Jesenice Jesenice - Partizan Jesenice, društvo za športno rekreacijo in telesno vzgojo je pripravil naslednji program in urnik dejavnosti: predšolski otroci: 2 - 3-letni otroci -ponedeljek in sreda od 17. do 17.45 ure; 4 - 5-letni otroci - ponedeljek in sreda od 17.45 do 18.30 ure; 6 - 7-letni otroci ponedeljek in sreda od 18.30 do 19.30 ure; šoloobvezni otroci - športne dejavnosti: gimnastika: torek od 17.30 do 18.30 ure; akrobatika: torek od 18.30 do 19.30 ure; atletika: četrtek od 17.30 do 18.30 ure; igre z žogo: četrtek od 18.30 do 19.30 ure; mažoretke: petek od 15. do 18. ure; rekreacija za odrasle: aerobika: torek in četrtek od 20.30 do 21.30 ure, v ponedeljek, sredo in petek pa od 19.30 do 20.30 ure; košarka, moški: ponedeljek od 20.30 do 21.30 ure; odbojka, ženske: sreda od 20.30 do 21.30 ure; upokojenke: torek in četrtek od 16.30 do 17.30 ure; ženske, ml. in st.: torek in četrtek od 19.30 do 20.30 ure; judo: od 5 leta dalje torek in četrtek od 18. do 19. ure imajo vadbo začetniki, v ponedeljek, sredo in petek od 18. do 19. ure pa tekmovalci; fitness: v septembru od 10. do 12. ure in od 18. do 22. ure; savna: od ponedeljka do petka po predhodnem dogovoru; badminton: ob prostih terminih med tednom in sobota dopoldne. Vse ostale informacije dobite na oglasni deski društva ali po tel.: 81-651. Krvodajalska akcija Jesenice - Območna organizacija Rdečega Križa Jesenice obvešča, da bo na Jesenicah krvodajalska akcija potekala v dneh od 9. do 12. septembra. Občni zbor Društva pljučnih bolnikov Društvo pljučnih bolnikov Slovenije obvešča svoje člane, da bo tretje srečanje članov društva s programom in občnim zborom 13. septembra ob 9.30 uri na Otočcu. Fotografski natečaj Železniki - Planinsko društvo Železniki obvešča vse ljubitelje fotografije, da lahko še do jutri, srede, 10. septembra 1997, oddajo diapozitive za fotografski natečaj na temo Rati-tovec na naslov: PD Železniki, p.p. 16, 4228 Železniki. Tečaj REIKI Ljubljana • REIKI tečaj I. stopnje bo v Ljubljani 12. in 13. septembra. Prijave in informacije od 10. septembra dalje med 7. in 22. uro po tel.: 061/140-65-65 - Manja - Marija Robič. Izleti 3 Kolesarski izlet Kranj - Kolesarska sekcija pri Društvu upokojencev Kranj organizira kolesarski izlet iz Kranja skozi Podnart, Kropo, Jamnik in Besnico nazaj v Kranj. Tura je zaradi spustov in vzponov dokaj težavna, dolga je 45 km. Izlet bo 16. septembra z zborom kolesarjev ob 8. uri pred Društvom upokojencev Kranj. Srečanje planincev na tromeji Kranj - Planinska sekcija Iskra pri Planinskem društvu Kranj organizira v nedeljo, 14. septembra, planinski izlet na Peč (1510 m), kjer je vsako leto ob tem času srečanje planincev treh dežel. Odhod minibusa bo v soboto, 14. septembra, ob 7. uri zjutraj izpred hotela Creina. Hoje bo le za dobre 4 ure. Prijave z vplačili sprejemata: ga. Jasna Soklič iz tajništva Iskra - ERO po tel.: 221-321 int. 28 22 in g. Matija Grandovec v podjetju Iskratel po tel.: 27 30 93 do zasedbe mest v minibusu. S seboj obvezno imejte osebne izkaznice ali potne liste! Do slapa Čedca Preddvor - Društvo upokojencev Preddvor vabi svoje člane na lep in ne preveč zahteven planinski pohod, ki bo v soboto, 13. septembra. Udeleženci se bodo z rednim avtobusom iz Preddvora odpeljali ob 9.45 uri do Kazine na Jezerskem, od tam je približno za eno uro in pol hoje mimo Makeka do slapa čedca. S seboj vzemite malico. Če bo vreme slabo, bo pohod 27. septembra. Pohod po okolici Šetruperta Kranj - Sekcija za pohodništvo pri Društvu upokojencev Kranj organizira v četrtek, 18. septembra, pohod po okolici Šetruperta. Posebni avtobus bo izpred hotela Creina odpeljal ob 7. uri. V Kranj se boste vrnili v zgodnjih večernih urah. Skupne, ne težke hoje je približno 3 ure. Prijave z vplačili sprejemajo v DU Kranj do zasedbe mest v avtobusu. Za ugankarje Posavja in Posotelja Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi v torek, 23. septembra, na avtobusni izlet ugankarje Posavlja in Posotelja. Na zanimivem izletu po neznani (nekaterim že znani) deželi bo treba odgovoriti na nekaj pripravljenih vprašanj, nagrade bodo čokoladne. S seboj vzemite embalažo za vino! Odhod bo ob 7. uri izpred kina Center. V Stubičke Toplice Kranj - Društvo invalidov Kranj organizira v petek, 3. oktobra, enodnevni izlet v Stubičke Toplice (Hrvaško Zagorje). Prijave z vplačilom sprejemajo v pisarni društva v Kranju, Begunjska 10, do polne zasedenosti avtobusa. Pokličete jih lahko tudi po telefonu št.: 233-433. Prireditve Predstavitev monodrame Tržič - V prostorih Knjižnice dr. Toneta Pretnarja bo danes v torek, ob 19. uri dr. Zdravko Kaltnekar predstavil svojo satirično monodramo Naš človek. Koroški kulturni dnevi Tržič - S koncertom v dvorani Glasbene šole na Delavski univerzi se jutri, v sredo, ob 18. uri začenjajo Koroški kulturni dnevi v Tržiču. Nastopila bosta flavtist Christian Filipič in kitarist Janez Gregorač. V četrtek, 11. septembra, ob 18. uri bo v dvorani Paviljona NOB srečanje z Lenčko in Nikom Kupprom ob njunih pesnih in pravljicah za mlade. V petek, 12. septembra, ob 18. uri pa bodo v Paviljonu NOB odprli razstavo slikarja Gustava Gnamuša z naslovom Odrešene ploskve. V kulturnem programu bo nastopila harfistka Bronislava Prinčič. Razstavo bo odprl predstavnik veleposlaništva Republike Avstrije. Kravji bal Bohinj - V nedeljo, 14. septembra, prireja Turistično društvo Bohinj tradicionalno, to leto že 44. turistično-etnografsko prireditev Kravji bal v Bohinju. Prireditev se bo ob 10. uri začela na prireditvenem prostoru v Ukancu, ko se bo predstavila Godba na pihala iz Laškega z mažoretno skupino, ob 11. uri bodo nastopile bohinjske folklorne skupine in pevci, ob 12. uri bo mimohod bohinjskih planšarjev in majerjev z živino, ki jo bodo prignali s planin. Po končanem kulturnem programu ob 13. uri pa bo za zabavo poskrbel ansambel Rom-pom-pom. Spominska slovesnost Jesenice • ZBU NOB Jesenice vabi borce Jeseniško-bohinjskega odreda in druge občane na spominsko slovesnost ob 55-letnici smrti narodnega heroja Jožeta Gregorčiča. Slovesnost bo danes, v torek, ob 10. uri pri grobnici narodnih herojev v Radovljici. \m STE-REO RADIO SORA DAN JE ZAPOLNJEN-Z VAMI SMO TUDI PONOČI re°™ciia ^t^m^ GALERIJA "Pri Jožovcu" Begunje' v petek, 12. 9. ansambel Borisa Razpotriika v soboto, 13. 9. ansambel Gorenjski muzikantje Vsako sredo ansambel Gašperji 'Prireditve so vsako sredo in petek od 19. ure dalje. Rezervacije na tel.:0647733- petek, 12. septembra, ob 19.30 odprli razstavo slik dr. Boštjana Koširja. V Razstavnem salonu Dolik Jesenice - V Razstavnem salonu Dolik na Jesenicah si lahko ogledate razstavo slik in grafik akademskega slikarja Poldeta Oblaka iz Sežane. Salon je odprt vsak dan (razen ob sobotah popoldne in ob nedeljah) od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure. Razstava gob skofja Loka - Gobarsko društvo Skofja Loka pripravlja tradicionalno razstavo gob. Potekala bo od 11. d° 14. septembra v avli Osnovne šole Peter Kavčič v Škofji Loki, Šolska * 1. Vstopnine ni. Razstave Razstavlja Andrej Jemec Jesenice - V Kosovi graščini bodo v sredo, ob 19. uri odprli razstavo barvnih sitotiskov akad. slikarja Andreja Jemca. Razstavo bo odprl direktor Mednarodnega grafičnega likovnega centra dr. Zoran Kržišnik. V otvoritvenem programu bo nastopil flavtist Matjaž Surc. Otroški likovni izdelki Tržič - V Paviljonu NOB bodo v četrtek, 11. septembra, ob 18. uri odprli razstavo izdelkov nastalih v počitniških delavnicah. Na otvoritvi bodo izžrebali tudi nagrajence letošnjega mednarodnega knjižnega kviza. Na prireditvi bosta nastopila Lenčka in Niko Kupper s pesmimi in pravljicami. Razstavlja Boleslav Čeru Skofja Loka - V Galeriji Fara bodo v petek, 12. septembra, ob 19. uri odprli razstavo slik Boleslava Čeruja iz Kranja. Razstava v Astorii Bled - V hotelu Astoria bodo v Predavanja V O gobah Skofja Loka - Gobarsko društvo skofja loka organizira predavanja 0 gobah z diapozitivi v četrtek, t* septembra, ob 19. uri v predavalnic) Osnovne šole Peter Kavčič v Škofi1 Loki, Šolska ul. 1. Predaval bo 9' Bogdan Tratnik. Vstopnine ni. TRZ\CV7 JCar se je nabral, \ Se je nabral \ Predstavitev Tržiške kulture ! letno gledališče, 12. september 1997 ob 20.00 uri VSTOPNINE NI V primeru slabega vremena bo prireditev v dvorani kina. ___1 POLETNE PRIREDITVE TRŽIČ'97 Tržič - Letno gledališče na griču Sv. Jožefa Tržič' Predstavitev tržiške kulture KAR SE JE NABRAL' se je nabral' Živahna tržiška kulturna dejavnost si s sodelovanje^ na različnih festivalih in tekmovanjih utira pot tudi j širšo, predvsem slovensko, javnost. Večer tržiš«0 kulture je prerez vsega, kar je Tržič v letošnjem tej ponudil Sloveniji in Tržiču. Prireditev bo v petek, M septembra 1997, ob 21. uri. Vstopnine ni. V prim^ slabega vremena bo prireditev v dvorani kina Tržič. Ljubljanska 1a. KRANJ, tel.: 064/221-112 _Nama v SkoffJI Loki___ a HALO - HALO GORENJSKI GLAS S TEL.: 064/223 111 NaroČilo xa objavo sprofomamo po telefonu 0641223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po poŠti - do 12.30. ure dan prod isidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. VOZNIK ■ VPIS V POKLICNO ŠOLO B & B, Begunjska 1 O, Kranj, tel.: 36-20-20 VOZNIŠKI IZPIT za vse kategorije | • BAB KRANJ - tol.t 22-55-22 • BAB RADOVLJICA - tol.t 714-960 • BAB JESENICE - tal.! 86-33-00 NAKIIPrtVA I A/r Madžarska Lenti - 27.9.. Palmanova 17.9., Gardaland 20.9. - možnost plačila na dva cska, fr/Vrt VAljiy' Madžarske toplice 4 dni od 18.9. do 21.9., Trst 30.9., *£.L,C.ll Rozman, tel.: 064/715-240, šenćur: 411-887 PRED 7 LETI PRVI -DANES PONUJAMO NAJVEČ VILJEM TURIST s.p. Teb 451-542 METEOR Cerklje Remic tel: 422-781 Cilka tel: 411-510 Potnike obveščamo, da do konca sezone vozimo v Gardaland. Vsak teden redno relacijo v Muenchen. Cena prevoza ugodna. Naročila vsak dan od 18. do 23. ure. Nakupi Italija 11.9., Lenti 18.9., Munchen - OKTOBERFEST, koncert U2 Sarajevo 23.9. GSM: 041/660-658 NOVO - NOVO Nakupovalni in turistični izleti v LENTI, Madžarska: VSAK ČETRTEK in VSAKO SOBOTO. VIIIKA4 Tt m ikt Nova relacija za izlete na Madžarsko, s še večjo nakupovalno ponudbo, VSAK TOREK in d i ieJ? v kisi petek. Potovanje z novim avtobusom bo še prijetnejše. Prijave: vsak dan od 18. do 23. ure, Q51 -542 451-542. Potnikom priporočamo pravočasno prijavo! Regionalni izobraževalni center Radovljica Tel.: 714-403 NEMŠČINA, Kranj ŠVICARSKA ŠOLA AVTOBUSNI PREVOZI DRINO VEC, 731-050 TEČAJI NEMŠČINE pri prof. METI KONSTANTIN s.p. tel: 064/621-998 SKOFJA LOKA Podlubnik 253 Vpisujemo v programe: VOZNIK, PRODAJALEC, TRGOVINSKI POSLOVODJA NOVO: Temelji angleščine v dveh urah po metodi ANGLEŠČINA PO MAVRIČNI BLIŽNJICI. Učinkovite, intenzivne individualne ure. Vse stopnje, poslovni pogovor, korespondenca, prevajanje, lektoriranje, tečaji v podjetjih, priprava na izpite. Tel.: 312-520 Trst 24. 9. 1., 2. razred: pon., 16.30; sre., 15.00; čet., 12.15 3., 4. razred: pon., 13.00; sre., 16.30 5., 6. razred: sre., 13.45; pet., 13.00; sob., 11.30 7., 8. razred: čet. 17.30; pet. 16.00; sob. 16.00 1., 2. letnik: tor., 14.00; pet., 18.30; sob., 10.00 3., 4. letnik: pet., 14.00; sob., 8.30 ODRASLI, ŠTUDENTI: verificirani tečaji od 1. do 5. stopnje; poslovni jezik; vikend tečaji GOSTIŠČE SIMNOVEC VELIKA PLANINA VIKEND PAKET, NIHALKA + KOSILO Tol.i 061/831-425 1.400 sit KNJIGOVODSKI SERVIS JANERA, d.o.o., Bled. Knjigovodski servis - za podjetja - za s.p. tel.: (064) 720-052 Vpis druge generacije šolanja za poklice: • zidar • tesar • slikopleskar • delovodja EDUKACIJSKI CENTER, Zg Besnica, tel: 0609/649-787,064/403-042 TURISTIČNI PREVOZI 4MBROŽIČ JANEZ R4ZA TWINGO kredit T + 0 % AVTOMURKA Lesce ^S^URKA Lesce JESENSKE RADOSTI RENAULT Dvodnevni izlet 4. in 5.10., gradovi Ludvika Bavarskega. Zg. Gorje 15, tel.: 725-427 - zelo ugodni krediti za nakup avtomobila CLIO in MEGANE - sprejemamo naročila za MEGANE SCENIC AVTOMURKA Lesce, telefon 064/718 100 Srečanje članov družine RENAULT v petek, 12. septembra 97, ob 16.30 pred Trgovskim centrom v Lescah. AVTOMURKA Lesce A. BLEJSKO POLETJE (S) BLED febote, 13. 9. 1997 *aka: 9-00 Mednarodni kolesarski super maraton treh dežel - brez meja Občina Bled Glavni trg 6, 4000 Kranj teL: 064/222-681 ABONMA PREŠERNOVEGA GLEDALIŠČA KRANJ Prešernovo gledališče vabi k vpisu abonmajev za gledališko sezono 1997/98, v kateri si boste lahko ogledali pet gledaliških predstav. Vpisovanje poteka v gledališki avli vsak dan od 10.00 do 12.00 ure in od 16.00 do 18.00 ure (ob sobotah samo dopoldne) in sicer: dosedanji abonenti - danes, 9. septembra, lahko zamenjate sedež, novi abonenti - od 11. do 15. septembra. Podrobnejše informacije so bile objavljene v Gorenjskem glasu v torek, 2. septembra! G/as ^ - glas gorenjske Gorenjski ffl/Stfi $mm«m glas se srečuje z Abrahamom V vsaki številki Gorenjskega glasa do začetka oktobra praznična rubrika - Zanimiva nagradna vprašanja in zapisi o polstoletni gorenjski zgodovini - Dobre in vredne nagrade za Vaš trud ter sodelovanje Naš pogovor: Ivanka Pesjak Časopis berem po delih, ki ležijo po hiši Bodešče pri Bledu, 8. septembra - Naša zvesta bralka je tudi Ivanka Pesjak, ki najprej prebere zadnje strani, nato pa pristane pri do- ienčkih na tretji strani, časopis leži čez in čez po hiši, da je takoj pri roki. "Joj," se nas je presenečeno razveselila naša dolgoletna naročnica Ivanka Pesjak iz Bodešč pri Bledu: "Ravno sedaj sem mislila na vas, na Gorenjski glas. Prebirala sem časopis in si mislila: kako je mogoče, da jaz, ki sem naročena na Gorenjski glas že od prvega trenutka in od prve številke, nisem nikoli bila izžrebana? Celih petdeset let me ni doletela srečal Ali je to sploh mogoče? če pa je že sreča nekaterim naročnikom, ki bi tako radi odšli na izlet z Gorenjskim glasom tako nenaklonjena, bi bilo pa enkrat pošteno prav do starih naročnikov, da Glasov-ci enkrat izžrebajo ali popeljejo na izlet samo tiste, ki niso s plačilom Gorenjca zamudili niti en sam dan... Ivanka Pasjak Niti enkrat samkrat niste ne moji mami, ki je bila prej redna naročnica in ne kasneje meni, poslali opomina zaradi neplačila. Ivanka Pesjak živi sama v hiši v Bodeščah in na lastne oči smo se prepričali, da Gorenjski glas bere po - delih. Tako ji je všeč, da ga razdeli na posamezne dele, ki ležijo zdaj na mizi, ob peči ali na postelji. Kamor pač sede in si odpočije, Vaša pošta Roman, pošlji naslov Pisal nam je naš zvesti bralec Roman iz Kranja, ki pa se je žal pozabil podpisati. Poslal nam je dopisnico, na kateri pravi, da je njegov oče naročen na Gorenjski glas že od vsega začetka, da ga zelo rad prebira in da mu je edini zvesti spremljevalec zdaj, ko je ostal sam. Romana prosimo, da nam pošlje svoj naslov, kajti vsi, ki ste se nam na naše povabilo odzvali, boste sodelovali v posebnem nagradnem žrebanju za naše stare, zveste naročnike. Žrebanje bomo pripravili oktobra, ko bomo kar najbolj slovesno praznovali pomembni delovni jubilej - 50-letnico izhajanja najbolj priljubljenega časopisa na Gorenjskem - Gorenjskega glasa. Pišite več o sociali Med številnimi Čestitkami ob našem in vašem jubileju, za katere se vam seveda najlepše zahvaljujemo, naj tokrat omenimo lepo pismo Marije K. iz Bohinjske doline, ki nam je ob lepih željah napisala tudi nekaj kritik. Marija pravi, da rada prebira časopis in da predvsem prebere vse. kar se dogaja v njenem kraju aH v okolici. Vsekakor pa bi rada prebrala več reportaž o tem, kako živijo preprosti ljudje, s katerimi težavami se ubadajo - več o socialnih in drugih stiskah Gorenjcev, ki tako kot vsi Slovenci ne preživljajo tako lepih časov kot se včasih iz medijev da razbrati. Ni vse tako lepo, kot se na prvi pogled vidi: tu so delavci, ki so ostali brez dela pa mlade družine, ki težko preživljajo svoje otroke, tu so bolniki in bolehni, nujno Kotrebni pomoči, lariji obljubljamo, da bomo pisali tudi o tem, kajti res je, da socialna stiska v Sloveniji in na Gorenjskem vedno bolj huda... lahko takoj vzame Gorenjca v roke. Prebira pa ga zelo rada kot ga je rada brala njena mama, ki je že 21 let pokojna. Gorenjski glas, ki po hiši leži "čez in čez", prinaša Ivanki veliko novic, razvedrila in prijetnega branja. Najprej se v Gorenjskem glasu, ki je po hiši "čez in čez", loti branja naslovov, nato počasi preide na branje zadnje strani, sledijo oglasi, osmrtnice, nazadnje prijetna, vedra in hudomušna Ivanka pristane na - dojenčkih, se pravi, na tretji strani. Ivanka Pesjak danes živi sama. Petintrideset let ali vso svojo delovno dobo je Ivanka Pesjak preživela v radovljiški Almiri, kamor je v začetku hodila iz Bodešč kar peš... Kako peš, ko pa je tako daleč? "Peš, peš," se smeji Ivanka. "Peš sem hodila eno uro daleč, polnih šestnajst let, do radovljiške Almire. Iz Bodešč po poti za Savo Bohinjko, na Lancovo in pod mesto. Pozimi, ko je bilo veliko snega, sem za to pot potrebovala uro in štirideset minut. Kasneje je bilo lažje, ko je vozil delavski avtobus, a v začetku smo vsi hodili peš ali pa se vozili s kolesi. A ne le to. Takoj po vojni sem dve leti služila pri kmetih, šele potem sem se zaposlila v Almiri. Tudi od leta 1951 do 1955 sem poleg tega, da sem delala v Radovljici, redno poleti pomagala pri kmetu, da sem imela za hrano. Tedaj ni bilo lahko - bilo je pomanjkanje in vsak si je želel prislužiti še kakšen dinar za hrano ali stanovanje s priložnostnimi deli. Ko sem prišla iz "šihta", sem šla takoj na njivo." Danes je Ivanki v največje veselje, ko občasno odide na dopust v upokojenski dom v Izolo. Bila je že petkrat in še bi rada šla. Ivanka se v Izoli dobro počuti, med ljudmi je, pogovarja se z njimi, kaj novega zve. In najbrž so tudi tisti, s katerimi Ivanka naključno preživi dopust v upokojenskem domu, veseli Ivanke, saj je takšnega človeka, kot je sproščena, vesela in dobrovoljna Ivanka vesela vsaka družba. A ne le družba - takih bralcev, ki bi po delih in tako temeljito in sistematično brali časopis, smo najbolj veseli tudi tisti, ki časopis "delamo". Zato naši zvesti bralki želimo še veliko lepih novic in dobrega zdravja. D.S. Deset številk m deset nagrad po deset dni počitnic ■ sedmič Tokrat objavljamo le SEDMI KROG letošnjih jubilejnih naročniških Irebanj "Deset nagrad po deset dni dopusta v Moravskih Toplicah za deset srečnih", ki potekajo ob 50-letnici Gorenjskega glasa. Iz naročniške evidence smo izirebali SEDMO deseterico naročniških številk za deset lepih nagrad - za desetdnevno bivanje za eno osebo v Moravskih Toplicah v penzionu KRONE. V sedmem krogu so bile izirebane naročniške številke: 10460; 10857; 13924; 16852; 17948; 37699; 49268; 55730; 56403 In 63242. Pojasnilo k načinu in rezultatom tedenskega naročniškega Irebanja: petmestna naročniška številka je odtisnjena ob Vašem naslovu na prvi strani časopisa! Če številke pred Vašim imenom, priimkom in naslovom na Časopisu morda ni ali je morda slabo čitljiva, pa je petmestna naročniška številka izpisana tudi na vsakem Vašem računu za naročnino. Nagrada pripada OSEBNO naročnici oziroma naročni- ku, ki ima eno od navedenih desetih naročniških številk ter plačano naročnino za tri letošnja trimesečja, oziroma plačano celoletno naročnino za leto 1997. Koriščenje nagrade lahko izžrebana naročnica oz. naročnik, če to izrecno želi, prenese na drugo osebo, o čemer mora obvestiti Gorenjski glas - zaradi uskladitve podatkov s Penzionom Krona v Moravskih Toplicah. Naročnice oz. naročniki, ki imate eno od desetih izžrebanih številk, se po telefonu (ali pisno, ali osebno) javite v naročniški službi oziroma tajništvu Gorenjskega glasa, telefon 064/ 223 - 111, vsak dan med 7.00 in 15.00 uro, ob petkih do 14.00 ure, za ureditev formalnosti o koriščenju nagrade (izbira termina; itd.). OGLASI, MALI OGLASI OSNOVNA ŠOLA A. T. LINHARTA RADOVLJICA, Kranjska c. 27 razpisuje prosto delovno mesto SPECIALNEGA PEDAGOGA - UČITEUA ZA OTROKE IN MLADOSTNIKE Z MOTNJAMI V DUŠEVNEM RAZVOJU (za nedoločen čas s polnim delovnim časom) Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Nastop dela: takoj ali po dogovoru Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 8 dni po objavi razpisa oziroma do zasedbe delovnega mesta. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh po končanem razpisu. Si! Mercator - Sora Kmetijsko gozdarska zadruga, z.o.o., Trg svobode 2, Žiri ercator zaposli VOZNIKA GOZDARSKEGA TOVORNEGA VOZILA smer voznik Kandidati morajo imeti: - najmanj IV. stopnjo strokovne izobrazbe ali končan najmanj dveletni skrajšani program do vključno šol. I. 1991/92 ali potrdilo o opravljanju del voznika neprekinjeno od 13. 12. 1983 dalje - vozniški izpit C kategorije ter - odslužen vojaški rok Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba zadruge do vključno 17. 9. 1997. SREDNJA GRADBENA ŠOLA KRANJ Cankarjeva 2, Kranj razpisuje vpis v programe za odrasle za šolsko leto 1997/98 f. PROGRAM PREKVALIFIKACIJE IN DOKVALIFIKACIJE ZA NASLEDNJE POKLICE: - slikopleskar, zidar, tesar, pečar (IV. stopnja) 2. PROGRAM ZA PRIDOBITEV PRVEGA POKLICA - slikopleskar, zidar, tesar, pečar (IV. stopnja) a PROGRAM DELOVODJA -SLIKOPLESKARSKI DELOVODJA, GRADBENI DELOVODJA (V. stopnja) Pogoji za vpis in dokumentacija: Pod 1. - spričevalo o pridobljenem poklicu, prijavnica za vpis (obr. DZS 1,20) Pod 2. - spričevalo o končanem 8. razredu osnovne šole, prijavnica za vpis (obr. DZS 1,20) Pod 3. - končana triletna poklicna šola (slikopleskar, zidar, tesar, pečar), 5 let delovnih izkušenj v poklicu, spričevalo o pridobljenem poklicu, prijavnica za vpis (obr. DZS 1,20) Vsa dokazila o izpolnjevanju pogojev za vpis v programe izobraževanja pošljite na naslov: Srednja gradbena šola Kranj, Cankarjeva 2, 4000 Kranj. Rok prijave 15 dni od dneva razpisa. O začetku izobraževanja bodo kandidati pisno obveščeni. DVE NAGRADNI VPRAŠANJI NOTRANJSKEGA RADIA LOGATEC: 1. ELITEX HB INTERNATIONAL, Industrijska prodajalna Breza, Cesta v Gorice 36, Ljubljana, 061-263-377 Vprašanje: Kateri slovenski športnici je omenjeno podjetje pokrovitelj? Nagrada: Superge 2. DIBO. HOBI PROGRAM, Ljubljana, 061-132-91-57 & 061-132-73-69 Vprašanje: Na kateri ulici in v katerem delu Ljubljane se nahaja omenjeno podjetje? Nagrada: omarica za čevlje Odgovore pošljite vsakega na svoji dopisnici do petka, 12. 9. 1997, na naslov NTR LOGATEC, Tržaška 148,1370 Logatec, za oddajo "99 minut za obešanje, 81 minut za grde, umazane, zle". I Nagrajenca z dne 31. 8. 1997: ! - Mizarstvo in steklarstvo Nagode, Logatec: PAVEL MUŠIČ, I KOLODVORSKA 2-B, MENGEŠ - Zeliščarstvo "Prežla", Lesce: SODNIK MARJETA, PIVKA 11, NAKLO Iskrene Čestitke! Prevzem nagrad direktno pri pokroviteljih z I osebnim dokumentom brez našega pisnega obvestila. Dodatne j informacije tel. 061-741-498. Spremljate nas lahko: Gorenjski TELE TV Kranj, Kanal 2 IV Vrhnika, Notranjski radio 107 & 91.1 MHz. Pokličite 061-741-632 ob nedeljah med 20. in 23. uro, ter preizkusite svoj pogum na vislicah Zanko okoli vratu vam zategujemo - Šerif iz Oklahome - Ognjena Puščica - Jutranja Zarja NOTRANJSKI RADIO LOGATEC D.O.O S>DoD <=> D (Q)W EMlLMlz Logatec • Triaika 148 • t«t.:06l/74l «32 • fax:0«l/74l il OŠ MATIJE VALJAVCA PREDDVOR Šolska ulica 9, 4205 Preddvor razpisuje prosto delovno mesto UČITEUA SLOVENSKEGA JEZIKA za določen čas (do 31. 8.1998) in polnim delovnim časom (ter možnostjo kasnejše zaposlitve za nedoločen čas) Prijave z dokazili o izobrazbi (predmetni učitelj ali profesor slovenskega jezika, lahko tudi pripravnik) pošljite na zgornji naslov v 8 dneh po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v zakonitem roku. Začetek dela takoj. lip bled LIP lesna industrija Bled, d.d. 4260 Bled, Ljubljanska 32 PRODAJA 1. Na LANCOVEM pare. št. 208/1, 209, 211/2, 211/3, 211/4, 211/5 in 211/6 a) objekte: - skladiščno nadstrešnico za izklicno ceno 3.800 DEM - proizvodno lopo za izklicno ceno 9.281 DEM - skladiščno lopo za izklicno ceno 4.067 DEM b) 594 rn2 stavbišča za izklicno ceno 28 DEM/m2 c) 1.200 m2 funkcionalnega zemljišča za izklicno ceno 28 DEM/m2 d) 19.145 m2 ostalega zemljišča za izklicno ceno 5.6 DEM/m2 Skupna izklicna cena za celotno zemljišče in objekte je 174.592 DEM. Nepremičnine se prodajajo kot celota. 2. V BOH. BISTRICI par. št. 440/1, 441 in 433 a) objekt: - stoječ na pare. št. 441 v skupni izmeri 4.988,85 m2 za izklicno ceno 1.765.856 DEM b) nezazidano stavbno zemljišče v izmeri 3.928 m2 za izklicno ceno 7,88 DEM/m2 c) zazidano stavbno zemljišče v izmeri 6.480 m2 za izklicno ceno 31,5 DEM/m2 d) utrjene asfaltne površine v izmeri 3.200 m2 za izklicno ceno 48,65 DEM/m2 Izklicna cena vseh nepremičnin znaša 2.156.660 DEM. Nepremičnine se prodajajo kot celota. Sedanji najemnik bo pri nakupu nepremičnin imel pod enakimi pogoji prednostno pravico. 3. PODNART k.o. Zaloše pare. št. 854/5, 856/1, 857, 867/1, 988/7, 843/3, 844/2, 868/1 a) zazidano stavbno zemljišče, stavbišče in dvorišče, v izmeri 1.708 m2, izklicna cnea znaša 28 DEM/m2 b) utrjene asfaltne površine v izmeri 3.585 m2 za izklicno ceno 22.25 DEM/m2 c) ostalo zemljišče v skupn izmeri 9.348 m2, izklicna cena 7 DEM/m2 d) objekte: - sušilna lopa v izmeri 612,55 m2, izklicna cena je 63.501 DEM - nadstrešnica v izmeri 18,00 m2, izklicna cena 246 DEM - sortirna lopa v izmeri 612,55 m2, izklicna cena 66.387 DEM - skladiščni objekt v izmeri 482,35 m2, izklicna cena je 60.036 DEM Izklicna cena vseh navedenih nepremičnin znaša 383.188 DEM. Prednost pri nakupu nepremičnin bo imel kupec, ki bo kupil vse navedene nepremičnine, pod enakimi pogoji pa tudi sedanji najemnik. 4. V PODNARTU prodajamo še pare. št. 835/2, 836/3, 836/5, 839/ 3, 839/4, 840/2, 840/5, 841/3, 864/2, 867/1, 867/3, 867/4, 868/1 a) objekte: - proizodno halo (1. ladja) v izmeri 464.98 m2 za izklicno ceno 60.045 DEM - proizvodno halo (2.>3. in 4, ladja) v izmeri 1.435,61 m2 za izklicno ceno 249.853 DEM - aneks proizvodne hale v izmeri 697,43 m2 za izklicno ceno 230.117 DEM - kotlovnico v izmeri 67,86 m2, skladišče in garažo v izmeri 138,42 m2, armirano betonsko podstrešnico v izmeri 297,60 m2 ter sušilnico v izmeri 118,06 m2 za skupno izklicno ceno 117.952 DEM: b) zazidano stavbno zemljišče v skupni izmeri 2.959 m2 po izklicni ceni 28 DEM/m2 c) nezazidano stavbno zemljišče v skupni izmeri 12.262 m2 po izklicni ceni 7 DEM/m2 d) utrjeno in asfaltirano zemljišče v skupni izmeri 2.641 m2 po izklicni ceni 44,10 DEM/m2 Izklicna cena vseh navedenih nepremičnin znaša 943.122 DEM. 5. Rezkalni skobeljnik in profiter - skoraj nov - leto izdelave 92, proizvajalec LEDINEK Tehnični podatki: delovna širina - min. 15 min - max. 220 mm višina skoblanja - min 10 mm - max 140 mm priključna moč 75 kW - premer gredi 50 mm - število osi 8 Izklicna cena znaša 80.000 DEM. Cene, ki so navedene v DEM, se bodo preračunale v tolarsko protivrednost po srednjem tečaju Banke Slovenije, ki bo veljal na dan sklenitve pogodbe. Prodajo bomo opravili z zbiranjem pisnih ponudb, ki jih bomo sprejemali do vključno 23. 9. 1997. Ponude je treba poslati v zaprti kuverti na naslov: LIP lesna industrija Bled, d.d., 4260 Bled - Ljubljanska 32, s pripisom "Ne odpiraj - ponudba za nakup". Pogoji prodaje: Celotno kupnino bo treba poravnati ob podpisu pogodbe. Kupci nosijo vse stroške v zvezi s kupno pogdobo, legalizacijo pogodbe, stroške zemljiščno-knjižnega prenosa, prometni davek in morebitne druge stroške. Ponudniki morajo najkasneje do 20.9.1997 vplačati kavcijo v znesku 5 %, izklicne vrednosti na račun LIP Bled, d.d. št. 51540-601-14008, ali pri blagajni podjetja. Brez vplačila bo prodajalec njihove ponudbe štel kot brezpredmetne. Podrobne informacije za prodajo pod 1., 2., 3. in 4. lahko dobite v splošnem sektorju LIP-a Bled po tel. 795 222 ali 795 213, za prodajo pod zaporedno št. 5 pa pri g. Francu Čufarju tel.: 891 130. MALI OGLASI m 223-444 APARATI STROJI KMETOVALCI, rezervne dele za silokombajne SIP Šempeter, original stekla za kabine zetor, akumulatorje vseh vrst in moči, nudi ugodno AGROIZBIRA ČIRĆE, ©064/324- 80 2 20814 Prodam trajnožarečo PEČ za 5000 SIT in nov bide. Q451-497 20899 Prodam SEGA MASTER SYSTEM II, zelo ugodno. ©312-201 Mare 20900 foto bobnar. |ljubljanska la, KRANJ, tel.: 064/221 112| Nama v Škofji Loki Prodam 210 I hladilno SKRINJO in Obodin pralni stroj. ©326-741 20918 Prodam novo TV SONY 55 cm TTX + stereo; STOLP SONY XR-100 in 90 avtoradio Sony XR - C 4750 RDS 4 x 35 W, vse z garancijo, 30% ceneje. ©312-207 20942 Prodam cirkular za žaganje drv in elektromotor AEG 12 KW, tovorno prikolico za osebni avto. ©241-322 20943 Prodam nov trajnogoreč štedilnik Ribnica 30% ceneje. ©714-557 20949 Prodam rezkalni stroj FN 40 z dodatno opremo, ugodno. ©76-776 20952 Prodam 8 tonsko hidravlično STIS-KALNICO Riko Ribnica. ©691-466 Poceni prodam rabljeno litoželezno peč in bojler za cent. kurjavo. ©451- 58 4 20982 PRALNI STROJ Gorenje, obnovljen, prodam. ©332-350, 325-917 20986 Ugodno prodam MINI ELEKTRIČNO PEC za pico z oblikovalcem testa. ©801-030 20989 Prodam enobrazdni obračalni PLUG za traktor TV. ali Cararo.©061/612- 700 20998 Prodam TRAJNO ŽAREČO PEČ sit 5000. ©81-673_210OS Prodam navadni SORTIRNIK za krompir in FIAT 1500, poljski, neregistriran. ©422-111 21010 Ugodno prodam nalo rabljeno TRAJNOŽAREČO PEĆ KEPPERS-BUSCH. ©411-601 21055 Prodam tračni sekular s prenim pomikom prem. rezila 100 cm. ©718-340 Lesce 21069 Ugodno prodam VIDEOREKORDER ORION VHS 4 glave. ©311-197 21080 OLJNI GORILEC rabljen, ugodno prodam. ©245-478 21084 Prodam PEČ Emocentral in kombi-nirani bojler. Alpska 1, Lesce 21087 Prodam PEČ na petrolej in ročni tampo-tisk. ©411-950 21090 Prodam SUŠILNI STROJ Candy nov, garancija 400 DEM. ©212-200 21102 PIZZERIJfl "ORU" * pizze iz krušne peči solate, sladice ODPRTO VSAK DAN 1S.00 - 24.00 SOBOTA 12.00-24.00 NEDELJA IN PRAZNIKI 12.00 - 2 5.00 TEL: 064/461 198 GLASBILA Prodam KLAVIRSKO HARMONIKO, lepo ohranjeno, cena po dogovoru. ©802-154 20875 PRODAMO STAR SALONSKI KLAVIR. Cena po dogovoru. ©77-861 21013 Prodam dve diatonični HARMONIKI stari dve leti in 5 mesecev. ©423- 078 21059 Prodam PIANINO Petrof črn sijaj, nov, ugodno. ©241-655 21091 TRGOVINA DOM r 4?09 ŽABNICA 68 PRAVI NASLOV ZA NAKUP GRADBENEGA MATERIALA GR. MATERIAL SUH SMREKOV in BOROV OPAŽ ter LADIJSKI POD, različne dimenzije, ugodne cene. ©64-103 16656 STOPNICE - zavite, okrogle, podstrešne; kovinske zaščitne MREŽE! Zelo ugodni kredit. ©806-026 19241 Prodam suh zunanji smrekov OPAŽ. ©736-609 20910 Prodam SMREKOVE PLOHE. ©78- 65 7 20917 Prodam deske SMREKE in JELKE. ©686-071 20964 Prodam belo fasadno opeko, cena po dogovoru. ©632-815 21098 RTNESS CENTER NA BRDU PRI KRANJU EP SLI D TNZ ( noge HI-LO NlTNESS > FST KiD S (otroška aerobiko) > TELOVADBA ZA NOSEČNICE MASAŽA ^SAVNA >S0LARU ERG0LINE ORGANIZIRANA VADBA SPINNINri PRVIČ NA GORFNJSKFM LOKALI Oddamo v Kranju na vhodu mestno jedro OPREMLJENE r SARNE 30 m2 in 26 m2 v 1. nadsffj Cerklje oddamo 47 m2 poslovneg prostora (trgovina, servis, agej, cije...). opreme ni, tel. in CK; KFW*j oddamo 40 m2 v 1. nads. dvj prostora, cena 14 DEM/m2. K KERN d.o.o. ©221-353, 222-566 fax 221-785_J^, V Tržiču prodamo nov POSLOV^ STANOVANJSKI OBJEKT 650 K površine, velikost parcele 1300 rgfl lokacija objekta je ob cesti. K3 KE<\ d.o.o. ©221-353, 222-566 in 221- 785_jJJ, Prodamo KRANJ starejši gostin^J objekt z veliko konferenčno dvorap, in pisarnami. K 3 KERN, 221-3^ 222- 566, in fax 221-785 Oddamo v Šenčurju oddamo 25 "!? TRGOVINE, SKLADIŠČE 60 r&la PISARNE 70 m2, v Kranju 20 "5 poslovnega prostora, primernega v trgovino, servis v pritličju in 18 rnv nadstropju. K3 KERN d.o.o. S2*,, 353, 222-566 in fax 221-758 *°* Prodamo na Jezerskem večji GOSTINSKI OBJEKT, parcela 3900 m2, na Jesenicah MEŠČANSKO HIŠO, parcela 5100 m2, v okolici Kranja turistično gostinski objekt, dokumenti v fazi pridobivanja, parcela 1 ha. K3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566 in fax 221-785 19728 ODDAMO v bližini Kranja - živilsko trgovino z bistrojem z odkupom inventarja; gostinski lokal z odkupom inventarja v bližini škofje Loke; pizzeriia z odkupom inventarja v bližini Škofje Loke. K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221-785 19889 ODDAMO KRANJ za trgovino ali servis 20 m2 v pritličju in 18 m2 v mansardi, v bližini KRANJA večji gostinski lokal s pokrito teraso in večjim parkirnim prostorom, ni odku-Pa inventarja, oddamo 165 m2 Poslovnega prostora za trgovino s skladiščem. K 3 KERN, ©221-353, 222-566, fax 221-785 20303 PRODAMO Lesce poslovni ojekt s prostori v pritličju, nadstropju in mansardi, skupne površine 2040 K 3 KERN, 221-353, 222-566, [g* 221-785 _ 20824 V Kranju oddam poslovni prostor ob glavni cesti. ©311-617 20894 KRANJ - HIŠO s poslovnimi prostori z dvoriščem, primerno za avtosalon ali podobno oddamo. MANDAT ©22-44-77 21050 ' OPREMLJEN LOKAL (80 m2) v strogem centru Kranja, oddam. 323-749 20570 Na Planini v Kranju PRODAMO opremljen pisarniški prostor velikosti 34 m2, za 125.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE. 330-112. Na HUJAH oddamo poslovne prostore za storitveno dejavnost, 3x60 "12, najemnina 12 DEM/m2. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V bližini centra Kranja ODDAMO n«*- m? Prostorov za avtosajon_]n Kupim atlas za šesti razred OŠ. ■ 491-324 20869 Prodam knjige za ek. šolo: HEAD-WAY (Student's book elementarv) z delovnim zvezkom in knjigo Uvod v pravoznanstvo za višjo upravno šolo. Q 54-058 20876 TEHNIČNO RISANJE - konstrukcije v lesarstvu 1 za tri letno lesno, prodam. O323-682 20877 Takoj kupimo rabljeno, dobro ohranjeno TOČILNO MIZO (šank). ©620-664, 620-607 KOLESA Prodam motorno kolo KAVVASAKI GPZ 500 S, I. 90, prevoženo 34000 km, bele barve, cena po dogovoru. ©632-626,632-867 20511 Najkvalitetnejše peci za centralno ogrevanje na olje in plin: • «1 1HH ODSLEJ TUDI HA KREDIT TOM+ 0 LUMA TRADING d.o.o., Šuceva 23, Kranj tel./fax: 064/241-219 Odprto od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure Prodam lesene LESTVE. ©401-453, Jama 23, Mavčiče 20936 Prodam staro pohištvo hobl ponk Buterfeld plastik stroj. ©77-8062095o Nudim prešanje sadja. ©411-808 20981 KOTEL za žganjekuho 80 I, motorno KOLO elektronik 80, prodam. ©64- 007 20985 LESTVE iz lesa vseh vrst in dolžin dobite Zbilje 22, 061/611 -078 21035 Prodam 4 okrogle ograde za zaščito sadnega drevja pred divjačino. ©246-715 21089 GAJBICE okovane dobite Tupaliče 59 21095 PRIDELKI Prodam VINO LAŠKI RIZLING in REBULA. ©065/642-584 20603 Prodam rdečo PESO in pralni stroj Gorenje v obratovanju, star 10 let. ©491-324 20667 Prodam MOŠT, sorte Beli pinot. Inf. na ©065/552-083 20945 Prodam SILAZNO KORUZO. ©421- 745 21047 Ugodno prodam SADIKE žive meje LAGUSTER. ©311-474 21111 ZELJE varaždinsko prodam. Šifrer, Žabnica 38, ©311-817 21120 U ljudska univerza Skofja loka VISOKA UPRAVNA ŠOLA - izredni študij v Škofji Loki -Vpis v 1. letnik: 15. 9.1997 Vpisni pogoj: zaključena katerakoli srednja šola Informacije: 656 138 Prodam zelo dobro ohranjene knjige za 1. in 2. letnik srednje šole, ugodno. Vesna Vojsk, 242-316 20975 Kupim KNJIGE za 2. letnik Eko- lljljlj! nomske šole, ekonomski tehnik. ©325-398 20978 Za gostinski tehnik prodam KNJIGE 1. letnik, kupim knjige 2. letnik Kirin-Hraše za Lesce. ©733-542 21003 Instrukcije angleščine za osnovne in srednje šole. ©422-321 Primož 21036 »KABELSKA TV BAltilVl KAMNIK - DOMŽALE 'OfTV Maistrova 16, Kamnik te,efon: 061/817-313 OGLAŠUJTE V NAŠEM PROGRAMU -ZADOVOLJNI BOSTE! Bstt SVET NEPRE" UČBENIKE za gimnazijo Skofja ^ONINE, 330-112._ Lok3( prodam. ©58-703 21067 . Klanec pri Komendi, ODDAMO delavnic ^vnico v zaključni gradbeni fazi, 140 ^2. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. IZOBRAŽEVANJE ,2* razpolago samo še nekaj KNJIG Savlih radosti življenja. ©451-397 ■ Kupim BERILO 2 ter Stroji In naprave avtorja Janeza Kavčiča. ©323-682 20878 _ Prodam UČBENIKE za 2., 3., 4. 'etnik gimnazije. ©730-246 20883 Ugodno prodam UČBENIK za zgodovino in umetnostno vzgojo za '•letnik srednje šole. ©733-373 po Uri 20884 Profesorica SOLOPETJA poučuje ^getje na domu. ©491-064 20925 prodam KNJIGE za 4. razred OŠ in SPsnlk za likovno vzgojo 5. razred .^©327-189 20926 'rištruiram matematiko in fiziko za 2i$80vne in srednje šole. ©327-189 p'NŠTRUKCIJE SLJ. AN J. OSTALIH ^tDMET0V( POMOC pR| UČENJU prp^umevanju učne snovi. pS^AGOVANJE STRAHU, PRI-KVA^t* PREIZKUSE ZNANJA, GORpImI^ IN NAJCENEJE NA PO?m.JSMcE^' UG0DNI PLAČILNI PeS PRFPEfipteJTE NA NEUS- Prodam anatomski atlas za študij medicine. ©862-071 21092 TEČAJI NEMŠČINE pri prof. MARJETI EKAR - začetni - nadaljevalni - tečaj poslovne nemščine - priprava na mednarodni izpit - individualni tečaj Prijave sprejemam do 24. 9.1997, začetek tečajev pa bo 29. 9. 1997. Vse ostale informacije dobite po telefonu: 064/211-430 vsak dan med 8. in 14. uro. Prodam DIRKALNO KOLO. ©324- 459 20874 Kupim APND 6, od letnika 1988 naprej. ©681-086 20881 Ugodno prodam VESPO PEUGEOT 49 ccm 3. ©721-257 popoldan20963 Žensko kolo Rog 18 prestav, metalno zelen, ugodno prodam. ©241-798_21037 Prodam dva ŽENSKA KOLESA in KONJSKO OPREMO , vse zelo poceni. ©731-257 21041 OBVESTILA NAKUPOVALNI IZLET V ITALIJO in na MADŽARSKO vsak teden. »491- 442 18569 KOPALNI IZLET NA MORJE -IZOLA. ©491-442_18571 CELODNEVNI IZLET Z BARKO OB SLOVENSKI OBALI IN KOPANJE. ©491-442 18572 POSESTI OBLAČILA KUPIM ODKUPUJEMO vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA - ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice ... Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Gregorčičeva 8, Kranj ©211-248 ali 471-534 18050 Kupim rabljena dvokriina garažna vrata. ©311-438 20950 KUPIM sveže LEŠNIKE. ©631-285 Prodamo več moških in ženskih oblačil. ©714-519 _*m TRENIRKE po ugodnih cenah! RUBIN Kokrica, 245-478 21082 Prodamo: Žirovnica stanovanjsko hišo s parcelo 1200 m2, cena 390 000 DEM, Jesenice poslovno stan. hišo (vila) in 5000 m2, Kranj v bližini mesta staro kmečko hišo za 90.000 DEM, Kranj nadstropno hišo do 3. gr. faze, parcela 2500 m2, cena 300.000 DEM, Kranj v mestnem jedru starejšo hišo za 150.000 DEM. K 3 KERN, 221- 353, 222-566, fax 221-785 19710 Prodamo v bližini Kamnika staro kmečko hišo na parceli 1800 m2, hiša stoji ob glavni cesti, cena 210.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, 222- 566, fax 221-785_19712 Prodamo VRBNJE pri Radovljici dvojček na parceli 397 m2, cena 273.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221-785 19714 Prodamo Dvorje pri Cerkljah eno-nadstropno hišo, lepega videza, na parceli 600 m2, cena 290.000 DEM, v Hotemažah starejšo delno obnovljeno hišo na parceli 700 m2 cena 145000 DEM, v Sebenjah pritličje nove hiše na parceli 800 m2, na Orehku pritličje hiše z vrtom cena 95000 DEM, na Orehku starejša pritlična hiša z delavnico na parceli 1000 m2 cena 135000 DEM. K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221- 785 19715 Prodamo RETEČE pri šk. Loki -zazidljivo parcelo, 550 m2, na njej stoji leseni vikend, cena 80 000 DEM, Kranj - zazidljiva parcela 368 m2 za gradnjo vikenda, cena 25 000 DEM. K3 KERN d.o.o. ©221-353. 222-566 in fax 221-785 20429 APARTMA v Vrsarju v mesecu septembru oddam. ©714-902 ali 0601/41-261_20893 Ugodno oddam Lj. - okolica nov, skladiščni prostor v velikosti 400+500 m2. Možnost delitve. ©061/722-725, 713-445 20914 NA GORENJSKEM TAKOJ KUPIMO ZAZIDUIVO PARCELO do 1.000 m2 ali ENODRUŽINSKO HIŠO Z VRTOM. POSING, 227-202 21027 ENODRUŽINSKO HIŠO Z VRTOM KUPIMO v MEDVODAH, ŠKOFJI LOKI ALI V KRANJU. POSING, 227- 202 21028 Pri PODVINU prodamo veliko staro HIŠO na parceli 1800 m2. MANDAT ©22-44-77_21051 ZAZIDLJIVE PARCELE V ŽIROVNICI in PREDDVORU prodamo. MANDAT ©22-44-77 21052 Prodamo v Lescah 1/2 HIŠE z delavnico, cena 450.000 DEM. K 3 KERN,.d.o.o, ©221-353, 222-566, fax 221-785 21107 UČENCI, DIJAKI, ŠTUDENTJE " posebna ponudba v mesecu avgustu in SePtembru KUPON za brezplačno objavo Podaje oz. nakupa učbenikov. BESEDILO OGLASA: I^Poljeni kupon pošljite ali pa prinesite na Gorenjski glas, Risova 1, Kranj, p.p. 124. Fax na navadni papir telefon, tajnica KX-F1100 BX/S 96.700 SIT Cene so bre/ prometnega davka OTR. OPREMA Prodam kombiniran OTROŠKI VO-ZIČEK in HOJICO. ©57-377 20882 Prodam dvodelni VOZIČEK Peg Perego s torbo in dežnikom. Pintar, 725-503 20898 Ugodno prodam otroški kombinirani VOZIČEK, zelo dobro ohranjen. ©471-489 20976 OSTALO Prodam novi 80 I KOTEL za žganjekuho. ©241-865_20895 Prodam GAJBICE. ©823-646 20903 Prodam železni GUMI VOZ enoosni. ©802-040 20920 Prodamo Bistrica pri Podbrezju zazidljivo pracelo 1400 m2, cena 65000 DEM; Senično zazidljivo parcelo 1500 m2, cena 70.000 DEM; Olševek zazidljivo parcelo 1300 m2 z odkumentacijo, cena 150.000 DEM. K 3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566 in fax 221-785 19729 NAJEM: oddamo polovico HIŠE v Bitnjah, Britofu, Kranju, oddamo 1 ss v Stražišču za 400 DEM/mes., s predplačilom. K3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566 in fax 221-785 19730 Prodamo STRAŠIČE nadstropno podkleteno hišo s prizidkom garaže, parcela 599 m2, cena 198.000 DEM. K 3 KERN. 221-353, 222-566, fax 221-785 19888 Prodam v BOHINJSKI BISTRICI HIŠA DVOJČEK, parcela 500 m2, cena 170 000 DEM, stara 30 let. K3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566 in fax 221-785 20425 NEPREMIČNINE domplan kranj, p.o. kranj,bleiweisova 14 p.p.139, tel.064/268-700, fax:064/211-864 upravljanje m vzdrževanje stanovanj NOVO promet z nepremičninami Odgovornost in strokovnost zagotavljata zanesljivost in uspeh. V okolici Kranja prodamo poslovno stanovanjsko stavbo v 3. gradbeni fazi, 570 m2, parcela 877 m2, ob tlavni cesti. Cena 360.000 DEM. VET NEPREMIČNINE, 330-112. V bližini Preddvora PRODAMO novejšo visokopritlično hišo, 140 m2, parcela 1600 m2, za 350.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na Loki pri Tržiču PRODAMO novejšo pritlično stanovanjsko hišo, tloris 115 m2, parcela 3500 m2, cena 250.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na Brodu v Bohinju ODDAMO V DOLGOROČNI NAJEM nedograjene apartmaje ali sobe, 160 m2. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na Breznici nad Žirmi PRODAMO zazidljivo parcelo, 1.675 m2, lahko v dveh delih, cena 35 DEM/m2. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Največ nudimo za delnice Save, Colorja, Aerodroma, Gorenja, Petro-la, skladov. Gotovina takoj! ©0609/ 651-646 21000 RAZNO PRODAM Prodam suha bukova DRVA 4000/ m3. Jereb, Zabukovje 5_20927 Prodam suha BUKOVA DRVA. ©622-715 20947 Bukova drva ter brezova za kamin, prodam. ©688-112 20961 Prodam suha mešana DRVA. ©310- 01 0 20965 Prodam 12 m3 suhih bukovih drv, cena 4000 SIT za m3. ©66-257 20971_ Prodam keramične umivalnike, bide, govejo kožo, okno in vrata. ©241- 433 20991 Prodam SMREKOV OPAŽ in CO-LARICE. ©64-207_21049 Prodam suha HRASTOVA DRVA in JEDILNI KROMPIR, beli in rdeči. Vehovec, Dragočajna 13 21057 Prodamo domače ŽGANJE, betonsko železo, termoakumulacijsko peč. ©78-823 21096 Prodam bukove in hrastove drva z dostavo. ©460-036 21103 STAN. OPREMA Skoraj nov otroški stol za pisalno mizo - roza, zelo ugodno. ©715-346 20904 Prodam dve leti staro belo spalnico Meblo. ©53-764 po 20. uri 20924 Prodam KOTNO sed. grt., temno rjavo, umetno usnje. ©712-11820956 Novo WC ŠKOLJKO s keramičnim kotličkom, bele barve, prodam. ©66-052 20968 Poceni prodam "divan" ležalnik, odlično ohranjen, cena 100 DEM. ©59-109 20984 SEDEŽNO GARNITURO ugodno prodam. ©622-030 21043 Prodam USNJENO SEDEŽNO GARNITURO Z MIZO, primerno za dnevni ali poslovni prostor. ©325-214 21048 Prodam KUHINJO. ©712-580 2108S ŠPORT V Komisijsko prodajo vzamemo smuči, pancarje, drsalke. RUBIN Kokrica, 245-478 21063 PRIREDITVE THIO IŠČE kitarista in pevca. ©685- 537 20575 POSLOVNI STIKI Odkupujemo delnice SAVE, Petrola, Krke in ostalih podjetij. ©310-537 18471 Delnice: SAVA. COLOR, PETROL, KRKA. UNION, MERCATOR - odkupimo za gotovino. ©312-385 19782 Največ nudimo za delnice Colorja, Save, Aerodroma, Petrola, Krke, obeh pivovarn, Luke Koper. Pokličite in se prepričajte! Gorenjska borzno posredniška družba ©361-300 20117 U_ FITNESS • ŠOLAR IJ SAVNA • AEROBIKA PREBACEVO • KRANJ, tel: 064/ 320 061 Vabimo Vas na obisk v Fitness studio POWER FIT Prebačevo, Kranj, vsak dan, razen nedelje, med 16.00 in 23.00 uro. Nudimo Vam: - strokovno vodeno ali individualno fitness vadbo - ure aerobike (step, kalestenika, za starejše) - finsko savno - sončenje v najsodobnejšem solariju Ergoline - masažo - klubski bife Vse informacije po tel. 064 320 062 alt 064 326 346. STORITVE TESNENJE OKEN in VRAT, uvožena tesnila, 10 let garancije, 30 % prihranek pri kurjavi. Prahu, hrupa in prepiha ni več! O061/813-553 3425 TV SERVIS VSEH ZNAMK - tudi na domu. Montaža in servis TV in SAT ANTEN. »738-333 ali 0609/628-616 3426 SERVIS TV-VIDEO-HI Fl NAPRAV vseh proizvajalcev na O 324-698 od 9-17 h. ČujiČ Jože, Smledniška 80, Kranj 7463 TV, VIDEO, KAMERE in ostalo zabavno elektroniko popravimo v PROTON servisu, Bleivveisova 2, Kranj (kino Center). O222-004 17574 HIŠA, STANOVANJE, LOKALI -okolica od A do 2. izdelava, storitve, oprema in usluge na ključ O in fax 332-260 17774 OBDELAVA MANSARD, PREDELNIH STEN v KNAUF sistem, MONTAŽA Armstrong spuščenih stropov. O 491 -425 ali 224-373 17966 STROKOVNA MEDICINSKA KOZMETIKA - po izredno nizkih cenah vam nudimo medicinski solarij, strokovno pedikuro, nego obraza za zrelo in mlado kožo. KOZMETIČNI STUDIO KSENIJA 0328-169 19873 SCHIEDEL sanacijski dimnik procrom Informacije in naročila tel.: 0609/645-581 IZPOSODITE SI VIDEO KAMERO SONY - uporaba je enostavna, posnetki pa odlični. 0222-055 19874 Asfaltiranje in tlakovanje dvorišč, parkirišč in dovznih poti. O0609/ 628-140 19963 ASFALTIRANJE in TLAKOVANJE dvorišč, dovoznih poti in parkirišč, POLAGANJE robnikov in pralnih ološč. 0061/813-642 20390 ROLETARSTVO NOGRAŠEK vam nudi ROLETE, ŽALUZIJE, LAMELNE ZAVESE. O 621-443 po 19. uri 20391 Popravljam stare kmečke peči. O 85-139 20574 IZVAJAMO SPLOŠNO VODOVOD-NO INSTALATERSTVO: ADAPTACIJE KOPALNIC, NOVOGRADNJE, ZA-MAKANJA, RAZNA POPRAVILA. MATERIAL BREZ DAVKA! NON STOP 51-469 20578 Opravljam zidarska inb keramična dela. 0041/674-578_20733 Imam zidarsko in fasadersko skupino, delamo hitro in kvalitetno ter po solidni ceni. 0327-203, zvečer 20739 VSE NOTRANJE OMETE - na fino in 8robo ter vsa ostala GRADBENA €LA opravljamo. 0326-230 po 19. Uri 20836 Opravljam slikopleskarska dela. O 53-951 20872 ROČNA MASAŽA, ROČNA LIMFNA DRENAŽA, NEGA OBRAZA, SOLARIJ. BREZJE 738-865 20892 Rolete, žaluzije, rolo, lamelne, plise zavese, komarnlke, screne, markize, okna ter harmonika vrata! Naročila na 0211-418 ali 714-519 20941 NEPREMIČNINE Ljubljana, Tacenska 95 tel.: 061/15-22-284,15-22-274 VAM NUDI: sestavo pogodbe, cenitve, statiko, gradnje, obrtniška dela in nadzor nad gradnjami NOVO: TRIDIMENZIONALNO PROJEKTIRANJE VAŠIH NEPREMIČNIN • ARCHICAD PIA SKOFJA LOKA S 623-117, 622-318 1. Prodamo Bohinj večje 1 sobno stanovanje, 55 m2 2. Prodamo vrstno hišo Podiubnik 3. Prodamo Partizanska 2 ss, I. nadstropje, 58 m2 4. Prodamo Podvrh lep vikend 5. Prodamo večsobno stanovanje Frankovo naselje 6. Prodamo 3 SS z atrijem v Frankovem naselju 7. Kupimo Groharjevo naselje 1 s. s. za gotovino 8. Prodamo Gabrška gora lep stanovanjski vikend 9. Kupimo na relaciji Zminec - Gor. vas zazidljivo parcelo ali nadomestno gradnjo 10. Prodamo 1/2 hiše v Medvodah 11. Prodamo 3 SS (75 m2) Podiubnik 12. Prodamo več 1 SS v Frankovem naselju 13. Prodamo v Železnikih večjo meščansko hišo 14. Prodamo starejšo lovsko kočo - Breznica 15. Kupimo - Partizanska c, Grah. nas., Podiubnik 3 ss do 4. nadstropja 16. Prodamo Mestni trg Šk. Loka 2 ss mansardno 17. Prodamo zazidljivo parcelo (2.600 m2) Racava - Žiri 18. Prodamo 2.5 SS z atrijem v Frankovem naselju 19. Prodamo Podiubnik 2 ss, I. nadstropje, 53 m2 20. Kupimo Podiubnik -1 ss in 2,5 ss 21. Prodamo - Gorenja vas - 2 ss, 60 m2 in 3 ss, 73 m2 22. Prodamo - šk. Loka starejšo hišo za nadomestno gradnjo, lok. dovoljenje že pridobljeno PIA KRANJ ® 312-622 1. Prodamo 1SS v Kranj (50 m2) ali menjamo za 1SS v Radovljici 2. Prodamo 1SS v Kranju (59 m2), 95.000 DEM 3. Prodamo 2S galerijsko stanovanje ob reki Savi, 85.000 DEM 4. Prodamo 2SS (58 m2), Planina, 95.000 DEM 5. Prodamo 2SS (56 m2), šorl. naselje, 95.000 DEM 6. Prodamo 2SS + kab. (60 m2), skofja Loka 7. Prodamo 2SS (64 m2), Planina, 110.000 DEM 8. Prodamo 3SS (62.5 m2), Zlato Polje, 105.000 DEM 9. Prodamo 3SS (69 m2), Zlato Polje, 107.000 DEM 10. Prodamo 3 sobno stanovanje (85 m2), Radovljica 11. Prodamo 4 SS (92 m2), Planina (obročno odplačevanje) 12. Prodamo hišo v Hotemažah, parcela 1600 m2,330.000 DEM 13. Prodamo zazidljivo parcelo (1.300 m2) Olševke in (3260 m2) Radovljica 14. Kupimo 1 SS v Kranju in Tržiču 15. Kupimo več stanovanjskih hiš cenovnega razreda do 200.000 DEM 16. Kupimo zazidljivo parcelo v okolici Kranja 17. Najamemo 1S ali 2S stanovanje v Kranju z okolico 18. Oddamo večje 2SS v hiši s pripadajočim vrtom in garažo 19. Oddamo več različnih posl. prostorov v okolici Kranja 20. Prodamo travnik in pašnik (1220 m2) sr. Vas v Bohinju, 25.000 DEM 21. Prodamo ali oddamo mešano trgovino v Kranju 22. Najamemo hišo v Kranju ali okolici PIA JESENICE S? 863-145 1. V Lescah prodamo 1 sobno stanovanje, 39 m2 2. Jesenice - 3. s. st., 69 m2, tel., 60.000 DEM 3. Prodamo 1/2 hiše v Podkorenu. 4. Prodamo hišo na Lipcah, mizarska delavnica, 967 m2 parcele 5. V Bohinju prodamo 4 ha parcele s hišo, primerna za kmečki turizem, 145.000 DEM. 6. Radovljica - prodamo 2,5 ss, 54 m2 za 85.000 DEM 7. Jesenice - stanovanjsko hišo zamenjamo za 2 ss na Jesenicah z doplačilom i 8. Gozd Martuljek - stanovanjska hiša - 250 m2, cena: 250.000 DEM. 9. Bled - 2 ss + garsonjera oddamo v najem 10. Na Jesenicah oddamo v najem posl. prostor 14 m2, primeren za pisarne 11. PODKOREN - prodamo domačijo ŠERC - priznan opremljen gostinski lokal, 351 m2 koristne površine, terasa - 60 sedežev + vrt. 12. Zgoša - prodamo 2 ss v hiši, 60 m2, cena 55.000 DEM 13. Radovljica - prodamo 2 ss v bloku, 61 m2, plačilo na obroke 14. Jesenice - 2 stanov, hiša, 103 m2 st. površine, 340 m2 parcele. 15 Bled - okolica - 2. stanovanjska hiša, 2000 m2 parcele, cena: 390.000 DEM. 16. PODKOREN - prodamo 2/3 hiše 17. Bled - Ribno stanov, hiša z delavnico, 1700 m2 parcele. Cena 200.000 DEM. STHOMO l/IJI I Ol t VJI estrihov Klemene tel.47h813 0609/632-047 Hitro, kvalitetno in po ceni s katero boste zadovoljni VI in mi INE:Tel.:061 /811-579 *Mob.:06Q9/619-615 Načrtovanje in zasaditve vrtov, grobov in ostalih zelenih površin. 0310-744 20915 Prevzamem vsa zidarsko-fasaders-ka dela. Imam skupino, delamo hitro in poceni. 0224-730, od 18. do 21. ure 20919 Slikopleskarstvo, beljenje stanovanj, poslovnih prostorov, hiš, barvanje fasad, oken, vrat. 0322-382 20921 POMLADNI VtltR 090 43 Ol POqOVORI-SHKl POKLIČI KAI KOMBI PREVOZI tovora ali potnikov in selitve, pomoč pri nakladanju. 0621-609 20948 Deklaracije oblikovane s tekstom, črtno kodo, grafiko izdelamo ekspresno. O in fax 634-665 20973 ZASTEKUUJEMO vse vrste: balkonov, teras, vetrolovov in opravljamo ostala steklarska dela. 0061/272- 381 20913 SERVIS IN POPRAVILA vseh pralnih strojev tudi starejih. 0332-350, 325- 917 20987 VODOVODNE INSTALACIJE hitro, kvalitetno in po konkurenčnih cenah. KOŠNIK.s.p. 332-061_20993 Električne instalacije s.p. napeljava in obnova elek. Instalacije. 0431- 284 21046 Popravila vseh vrst TV APARATOV -TV GORENJE tudi na domu. 0331-199, Sinko_21054 ŠIVANJE po naročilu in popravila. 0326-839 21074 Adaptacija kopalnic, lokalov in ostalih prostorov. 055-060 21086 STROJNI TLAKI STANOVANJA KUPUJEMO - PRODAJAMO -NAJEMAMO - ODDAJAMO: STANOVANJA. HIŠE, PARCELE. DOM NEPREMIČNINE 022-33-00 in 0609/ 650-123_17198 Prodamo KRANJ v mestnem jedru 2 ss 65,40 m2 in 3 ss 77,60 m2, cena m2 = 1570 DEM/m2. K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221-785 19699 Prodamo Kranj 1 ss 44 m2 Planina 1, cena 76000 DEM, Kranj 2,5 ss 82,40 m2 v 3. nads. na Planini 2, cena 135.000 DEM, 2 ss 57 m2 na Kebetovi, cena 91000 DEM, Kranj 3 ss 85,50 m2 Planina, cena 124.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221-785 19700 Prodamo SKOFJA LOKA 2,5 ss 68 m2 v pritličju, Frankovo nas. cena 1700 DEM/rn2, Jesenice 2 ss 55 m2 v 2. nads., cena 55000 DEM. K 3 KERN 221-353, 222-566, fax 221- 785 19702 Prodamo v Kranju 2 ss 56 m2 v 2. nads. Šorlijeva, cena 97000 DEM, 2 ss 64 m2 v pritličju na Planini 1, cena 1500 DEM/m2, 3 ss 61 m2 na Zlatem polju v visokem pritličju, cena 81000 DEM, na Zlatem polju 2 ss 48 m2 v pritličju cena 79000 DEM. K 3 KERN, 221-353, 222-566 fax 221-785 19703 Prodamo v Kranju 3 ss 83 m2 v 11. nads. cena 126.000 DEM, 2 ss 67 m2 na Planini 1 v 2. nadstropju, cena 99200 DEM; 3 ss 85 m2 v 5. nads. na Planini cena 125.000 DEM, 2 ss 49 m2 v 1. nads. na Valjavčevl ulici, cena 69000 DEM. K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221-785 19704 Prodamo KRANJ 1,5 ss 47 m2 v I. nads., cena 66.000 DEM, 4 ss 92 m2 v 1. nad, cena 150.000 DEM, 3 ss 79 m2 na Planini v 6. nads., 2,5 ss 68 m2 na Planini, 3 ss na Planini mansardno 77 m2 po 1300 DEM/ m2, 2,5 ss 68,30 m2 v 4. nads., cena 110.000 DEM; plačilo po obrokih do konca leta, K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221-785 19705 Prodamo KRANJ več atrijskih stanovanj na Planini, atrijsko stanovanje 2 ss + 2 K menjamo za 2 ss na Planini tudi atrijsko. K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221-785 19701 K R A NIK RAČUNALNIŠTVO Kidričeva 66a, Škofia Loka teUfax:634-631 E-mail: inf o @krajnik.si http ://www. krajnik.si Računalniki Pentium Tiskalniki HP in Epson na 6 IN 12 OBROKOV Prodamo v KRANJU 3 ss 82,5 m2 v mansardi na Planini 3, cena 130.000 DEM je možno v delih do enega leta, v Kranju 3 ss 80 m2 na Gorenjskega odreda v 3. nads., cena 140.000 DEM, 2 ss 64 m2, pritličje, cena 96000 DEM. K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221-785 19708 Prodamo v Radovljici 1 ss 37 m2 v I. nad., cena 65000 DEM, v Tržiču 2 ss 60 m2 v 9. nads. na Deteljici, cena 80 000 DEM, 2 ss 62 m2 v 3 nadstr., 1 ss 42 m2, v Tržiču 3 ss 79 m2 na Deteljici, v Škofji Loki 2 ss 61 m2 v Podlubniku, cena 95000 DEM, v Radovljici 2 ss 58 m2 (zasedeno), cena 76000 DEM. K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221-785 19708 Prodamo v Radovljici 2,5 ss 54,50 m2 v pritličju bloka, z garažnim nadstreškom, cena 90.000 DEM, v Zgoši pri Begunjah 2 ss 60 m2 v pritličju hiše, cena 55000 DEM, Radovljica Gradnikova 2 ss 60,60 m2, 2. nadst. cena 97000 DEM. K 3 KERN, 221-353. 222-566, fax 221- 785 19709 Prodam PIRAN 3 ss, 60 m2, adaptirano, z novo opremo, 1. nadstropje cena 120 000 DEM, PORTOROŽ 3 ss, 82 m2, pritlično v Seči, z dostopom do morja, cena 170 000 DEM. K3 KERN d.o.o. 0221-353, 222-566 in fax 221-785 20424 Nujno iščem stanovanje ali sobo v Radovljici. Cena 150-200 DEM, brez predplačila. Šifra: SAMO RESNE PONUDBE_20503 V Kranju na Planini I prodam dvosobno STANOVANJE 64 m2, 3. nadstropje. 0330-521, 325-118 20513 Prodam 2 ss v Drulovki. 20676 r312-007 Oddam sobo s souporabo kopalnice študentki ali študentu. O 225-256 20668 Prodamo 1 ss 40 m2 v šorlijevem naselju. O 22-84-22 in 22-24-48 2O690 Najamem vsaj 1 ss v Kran-ju(Šorlijeva, ValjavČeva) do 300 DEM/mes. 0422-614, Janez po 15. Url 20909 Menjam 2 ss komfortno s teraso, garažo, telefonom, CK in vrtom v štruževem za manjše stanovanje v Kranju, po možnosti lokacija Zlato polje, Vodovodni stolp. 0066/772-371, po 20. uri 20911 Študent išče v Kranju garsonjero ali 1 ss. 0063-850-879 20935 ZLATO POLJE prodamo trosobno STANOVANJE, CK, tel., vseljivo, oprema, 105.000 DEM. 0324-484 21002 V Luciji oddam dvema študentkama ogrevano sobo s souporabo KUHINJE. O 736-487 21004 VEDEŽEVANJE 090-43-47 Oddam dvoposteljno sobo - opremljeno - študentki - nekadilki- Planina I. 0327-040 21007 Kranj Planina prodamo garsonjero 33 m2, komfortno za 65000 DEM in Valjavčeva 22 m2, mansardna za 45000 DEM. POSING, 224-210 21014 KRANJ BEGUNJSKA PRODAMO 3,5 STANOVANJE 82 m2, prvo nadstr. za 110.000 DEM in PLANINA III 3 ss 81 m2, komfortno nizek blok za 136.000 DEM. POSING, 224-210 21016 KRANJ ZLATO POLJE prodamo enosobno stanovanje 42 m2, komfortno za 77.000 DEM. POSING, 222- 076 21018 SKOFJA LOKA FRANKOVO NASELJE prodmao enosobno stanovanje 40 m2, komfortno nadstre. za avto za 80.000 DEM. POSING, 222- 076 21017 KRANJ PLANINA I prodamo 2 ss 63,40 m, komfortno vselitev in prepis takoj za 89000 DEM in gogalova 65 m2, komfortno za 95000 DEM. POS-ING, 224-210_21018 SKOFJA LOKA FRANKOVO NAS. prodamo 2,5 ss 68 m2, v pritličju komfortno za 115.000 DEM in 73,70 m2, komfortno z atrijem za 115.000 DEM. POSING, 222-076 21019 SKOFJA LOKA PARTIZANSKA PRODAMO DVOSOBNO STANOVANJE 56 m2, komfortno za 93.000 DEM. POSING, 224-210 21020 KRANJ ZLATO POLJE prodamo 3 ss 69 m2, kompletno adaptirano, PLINIFIKACIJA! za 105.000 DEM. POS-ING, 224-210_21021 KRANJ PLANINA PRODAMO 4 SS komfortna stanovanja (2+2) 90 m2 peto nadstr. za 140.000 DEM In 87,70 m2 prvo nadstr. za 140.000 DEM. POSING, 222-076 21022 JESENICE TOMŠIČEVA prodamo 3 ss 82 m2, komfortno za 90.000 DEM. POSING, 863-150 21023 RADOVLJICA prodamo 2,5 ss 60,60 m2. Vsi priključki za 95000 DEM. POSING, 863-150_21024 TRŽIČ prodamo lepo 3 ss 80 m2, komfortno, pritličje takoj vseljivo za 95.000. POSING 222-076 21026 Jesenice Železarieva ul. prodamo 6 ss 132 m2 ali 2 x 3 ss 66 m2 I. nads. Takoj vslejivo za 110.000 DEM oz. 2x60.000 DEM. POSING, 863-150 21026 NA GORENJSKEM TAKOJ KUPIMO STANOVANJE za gotovino. POSING, 227-202 21029 KRANJ PLANINA ODDAMO 3 SS 80 M2, KOMFORTNO KOMPLETNO OPREMLJENO ZA 700 DEM/mes, z polltenim predplačilom. POSING, 224-210, 222-076_21030 DIJAKOM oddam sobo v Kranju. O 224-249 21034 STANOVANJA: 2 ss atrijsko, 62 m2, Planina, 2.5 ss 58 m2 Vodovodni stolp, obnovljeno GARSONJERO v Hrastju, prodamo. MANDAT 022-44-77 21053 Najamem SOBO s souporabo kopalnice in VVC z možnostjo kuharn-ja v Bohinju ali okolici. O721-768 Na BISTRICI PRI TRŽIČU prodamo ENOSOBNO stanovanje, 41 M2, za 57.000 DEM in trisobno stanovanje, 77 M2, za 95.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V RADOVLJICI prodamo enosobno stanovanje, 37 M2, za 62.000 DEM in 40 M2, za 75.000 DEM ter dvosobno stanovanje, 53 M2, za 90.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na Partizanski cesti v Škofji Loki PRODAMO trisobno stanovanje v šestem nadstropju, 75 m2, telefon, CK, balkon, vzdrževano. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V Podlubniku PRODAMO 2S stanovanje, 61 m2, balkon, telefon, CK, KATV, za 93.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Ob PUNGERTU v Kranju PRODAMO stanovanje v 2.nadstropju, 120 m2, CENA 1.300 DEM/m2. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V Hrastju prodamo GARSONJERO, 26 m2, cena 52.000 DEM in JJ sobno stanovanje, 47 m2, za 70.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Pri Vodovodnem stolpu v Kranju PRODAMO obnovljeno garsonjero v mansardi nizkega bloka, brez CK, 22 m2, za 45.000 DEM, dve dvosobni stanovanji v cenovnem razredu od 82.000 do 85.000 DEM in trisobno stanovanje s CK, 65 m2. za 110.000 DEM . SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V Levstikovi ulici in na Gosposvets-ki cesti v Kranju imamo naprodaj vefi trisobnih stanovanj. SVET NEPRE' MIĆNINE, 330-112. Na Planini PRODAMO garsonjero, 33 m2, za 65.000 DEM, več enosob-nih stanovanj, za 75.000 do 80.00° DEM, več dvosobnih stanovanj J cenovnem razredu od 95.000 °° 120.000 DEM in več tri in štirlsobnin stanovanj, od 136.000 do 148.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. SUPER VROČE 00.232.80904 VROČI SEX VŽH 00.232.80912 DIVJI ZGODBE 00.232.80907 Samo za odrasle Mednarodna tar VARSTVO Iščemo urejeno, starejšo gospo, KI r pripravljena postati vzgojiteljica 'n prijateljica 10 mesecev stari punc*' 0323- 7.24_J^, Vzamem otroka v varstvo. O 32^' 970_ Na domu bi pazila otroka. Planina ^ 0324- 387 od 8. do 15. ure VOZILA DELI ____ Aluminijasta platišča 4 komade, ugodno prodam. 0719-508 _J?> ODBIJAČI za več tipov vozilJ*' popravilo avtoplastike. 0451-%: 411-062 PRTLJAŽNIK za R 5 ugodno Pr°' dam. Q312-259__ Prodam AVTOPRIKOLICO 140x39°. 055-076 ^ —■ ■..... — ..,,„,...„..r=«<| TV-V1DEO-AUDIO-H1-™ -\ ZASTOPSTVO IN WfltOPA*[ PANASONIC MINI SfO^ * NA S CO PLOŠČ * MOČI 2x S0W *M$ ZA NEVERJETNIH Ptt/ NAS JE DENAft Vfl® VODNO MFC IZPOSOJA SONY VIDEO HA" CANKARJEVA 5, TEI..:064/M2-05S Torek, 9. septembra 1997 MALI OGLASI, ZAHVALE 39. STRAN • GORENJSKI GLAS VOZILA Odkup, prodaja vozil ter možna menjava staro za staro. ADRIA AVTO, ©634-148 in 0609/632-577 3525 ODKUP in PRODAJA rabljenih avtomobilov ter prenos lastništva. g325-981 in 041/668-283 17576 AVTOPRIS.d.o.o., ODKUP, PRODAJA, MENJAVA staro za staro in KREDIT. ©312-255 18397 NAKUPOVALNI IZLET V ITALIJO in na MADŽARKO vsak teden. ©491- 442 1H5RR KOPALNI IZLET IZOLA. ©491-442 NA MORJE - 18570 MITSUBISHI ECLIPSE TURBO, 200 m- L 91/4, 89500 km, servisiran, servisna knjižica, veliko dodatne opreme, izredno lepo ohranjen, pro-jgM. ©0609/644-991 18949 Odkupujemo LADE gotovinsko planot uredimo prepis. ©323-298, 0609/643-202 19440 Poceni prodam ŠKODO 120 L, I. 86, registrirana, ohranjena. ©734-152 20951 Prodam GOLF diesel, I. 84, dobro ohranjen, cena po dogovoru. ©803- 056 20954 Ugodno prodam R TVVINGO Base, nov, neregistriran, kovinsko zlate barve. ©691-293, popoldan 20955 Prodam SUZUKI SWIFT I. 91, 67000 km, dobro ohranjen. ©634-24920957 Prodam R 19 RT I. 8/92. ©241-690 20962 GOLF diesel 1.6, letnik 84, bele barve, reg. 3.7.98, cena po dogovoru. ©57-298 20967 Prodam GOLF 1.3 C, I. 86, 5 p, reg. 6/98. ©66-766 po 14. uri 20970 Prodam JUGO 45, letnik 1988, cena po dogovoru. ©422-132 20980 Prodam OPEL KADETT GT letnik 1987. ©718-710_20988 KOMBI HYUNDAI H 100, letnik 1996, ugodno prodam. ©330-573, 874-076 20995 Prodamo SUBARU JUSTY GL 2 WD, letnik 1992, dobro ohranjen. ©460- 063 20997 Prodam GOLF I. 87, rdeč, reg. do 6/ 98. ©223-063 20998 »M Je ZflPOlNJf N-2 VAMI SMO TUDI PONOČI k r°dam PEUGEOT 806 SR 2.0,1. 95, tw' m°dra barva, klima, radio, j^ženih 86000 km. ©431-142 zVA33 1-3'letnik 1992- črne barve' velika dodatne opreme, ugodno "Odam. © 620-454 aH 061 /185-42- JJ1 20369 .^odam R 19 GTS garažiran, lepo ganjen. ©245-280 206O6 ^odam R 18 letnik 1987.1 ^Poldan f731-156 20870 JJpdam GOLF diesel, I. 89. ©55- 346 20871 Prodam ŠKODO PICKUP, 1.92, cena 8£°QOVOIU ©881-952, 881-667 &F JG|-D, I.84, reg. do 11/97 in Z a*«55.1-85, reg. do 3/98. ©714-311 ---- ■ PoaSl1 Fiat 850 v voznem stanju ali *«^25n. ©451-133 20688 i60Q,am golf II, letnik 1986, reg. do ■lT05* Prodam KATRCO ohranjeno, letnik 1987 december, 53000 km, po ' dogovoru. ©246-626 21112 PEUGEOT 405 I LUXE I. 91. reg. do 12/97, odlično ohranjen, cena 10.300 DEM. ©451-170 21113 TIPO 1.4, I. 90, met. siv, reg. 9/98, 7800 DEM. AVTO LESCE, 719-118 21114 BMW 316 I. 86, rdeč, ohranjen, 6900 DEM. AVTO LESCE 719-118 21115 UNO 1.4 IE FORMULA, I. 93, bel. 9500 DEM. AVTO LESCE, 719-118 21116 R 21 1.7 NEVADE, I. 92, rdeča, CZ, ES, SV, 13300 DEM. AVTO LESCE, 719-118_21117 Na zalogi veliko terenskih vozil. AVTO LESCE, 719-118 2111a ZAPOSLITVE Iščemo sposobne in komunikativne akviziterje za prodajo medic, pripomočkov. ©55-446, 50-274, 0609/ 651-737 19449 Vesten, izkušen ŠOFER B kategorije sprejme delo, lahko razvoz s kombijem. Nastop dela možen takoj. ©332-706, Ivo 20422 KAVA BAR v škofji Loki honorarno ali redno zaposli pridne, zanesljive NATAKARICE z veseljem do dela. ©625-133 20456 ZA PRODAJO DODATNEGA ŠOLSKEGA IZOBRAŽEVALNEGA PROGRAMA NUDIMO DO 30% PROVIZIJE. TEDENSKA IZPLAČILA TER REDNA ZAPOSLITEV. ©634-064, 041/637-492_20484 Zaposlimo TISKARJE in KOMER-CIALISTA. ©310-014_20552 Gostinski lokal v centru Kranja takoj zaposli redno ali honorarno NATAKARJA ali NATAKARICO ter KUHARJA za delo v pizzeriji. ©331-654 ali 225-690 20585 Pizza express - 24 ur po telefonu 225-207 TRI PIZZE h 1.000 SIT bVRR £rn' 45000 km- 5 v< P™ lastnik, taSlPEM, VENTO 1.9 TD, I. 95, bel, AVTn ,km- P™ lastnik' 22900 OEM. •^jLESCE.d.o.o., 719-118 20930 9? v?!0T 309 PROFIL, rdeč, reg. 3/ VitabI000 krr|. 4700 DEM, SUZUKI Ig^CABRIO, i. 90/91, ohranjena, 9-, uo DEM, PASSAT 1.8 KARAVAN I. DPkP1^ lastnik, 105.000 km, 13900 C? t EsPACE 2.2 TXE, I. 90, klima, L&rŠf. SV, AR, 16700 DEM. AVTO *-<^V7l9-118_20931 OPEL VECTRA GLS 1.8 I I. <^8000 km ©212-463 20932 rr,od°£am JUGO 55, letnik 1989, Prewl« °arve, reg. do marca 98, ^oženih 72000 km. ©738-362 Tniw126 POL, I. 1987, reg. prvi UEil,k- 64500 km, proam za 300 <^»78-156 20937 l6t odam vw 1200, registriran celo 1 Cer»a po dogovoru. ©721-191 Potnik za ponudbo vseh vrst rolet dobi delo. ©061/342-703, zvečer 21042 Honorarno ali redno zaposlitev nudi M K izreden zaslužek - samo vztrajni! ©403-707 po 21:30 21045 Občasno delo nudim dijaku za raznos letakov. ©332-334 21056 Voznik s IV. stopnjo izobrazbe, izpit C kat. dobi redno zaposlitev, šifra: VESTEN 21064 ASISTENTKO za delo v stomatološki ordinaciji na Gorenjskem, iščem. Šifra: DEL0H0LIK AUDI 100-2.0 E, letnik 1991 in R 4 letnik 1992, oba registrirana in lepo ohranjena, ugodno prodam. ©221-279, 0609/631-344_21075 ALFA 33 1.5 TI I. 87, zastava 128 GL 110 I. 83, prodamo. AVTOGARANT 634-231_21076 KAVVASAKI GPZ 500 S, I. 90, VECTRA 2.0 I I. 93, prodamo. AVTOGARANT 634-231 21077 FIAT PUNTO nova vozila, možen kredit, menjava. AVTOGARANT 634- 23 1 21078 BMW 520 I, I. 90, SUZUKI SEIFT I. 90, R 4 I. 88, prodamo. AVTOGAR-ANT 634-231_2^79 Prodam R 19 deisel. I. 91, 66000 km, cena 11.000 DEM. ©742-343 210B1 Prodam OPEL ASTRA KARAVAN turbo diesel inter culer z vso dodatno opremo, bele barve, letnik 1993. ©061/614-050_21093 Prodam HYUNDAI ACCENT 1.5 GSI, I. 96, AX 1.1 CABAN I. 92. ©411 -860 21099 Prodam R 5 CAMPUS, letnik 1991, 5 v. 49000 km, garažiran. ©411-893 r OGLAS POD "ŠIFRO" Če je oglas pod "šifro", potem se zbirajo pri nas samo pismene ponudbe oz. prošnje. Torej v zvezi s "šifro" pri nas ne dajemo nobenih podatkov. Iščem dekle za strežbo v piceriji, vikendi prosti. ©241-326 21097 Zaposlimo RAČUNOVODKINJO za vodenje poslovnih knjig po sistemu dvostavnega knjigovodstva, zaželje-no nekaj let delovne prakse. ©633-952 21108 Verjemite ali ne... -Ar RADIO OGNJIŠČE Planina Krvavec Tinjan Kum Ajdovščina 104.? 91.2 10?.9 91.2 Honorarno zaposlim dekle za strežbo v gost. lokalu. Radovljica, 715-690 21119 ŽIVALI TELIČKA simentalka stara 14 dni, prodam. Voklo 44, Šenčur 20889 Prodam 4 mesece staro TELICO. Lom 27, Tržič 20902 MESO mladega bika naprodaj konec septembra. ©691-503 20906 Kupim mlado KRAVO simentalko tik pred telitvijo. ©723-634 20907 DALMATINCI, samo za dobre gospodarje. ©332-400 20912 HAFLINGER ŽREBICO čiste rase, staro 20 mesecev, prodam. Olševek 27, Preddvor, ©431-337 20916 Zaposlim KUHARJA za delo v Kupim TELIČKA simentalca, starega piceriji. ©631-450 21109 10 dni. ©460-022 20944 Prodam ZAJCE za nadaljno rejo ali za zakol. ©725-421 20958 Prodam TELETA 130 kg ter PAJEK SIP 220 dva vretena. ©441-149 20966 Sva dva mlada, črna MUCKA -iščeva dobrega gospodarja. ©212-465 dopo., pop. 224-731 20972 Oddam tri lepe MUCKE stare dva meseca. ©58-191 20983 Prodam 200 kg SVINJO. ©242-288 20992 Prodam mladiče IRSKIH SETROV, odličnih staršev. ©800-436, po 19. uri 20999 Za simbolično ceno prodam me-šančke med nemškim ovčarjem in sibirskim samojedom. Q57-05521033 Prodam 1 leto staro PERZIJSKO MUCO, cena 7000 SIT. ©312-564 21039 Prodam dva meseca staro TEL-IĆKO. ©723-521_21062 Prodam TELIČKO 10 dni simentalka. ©421-610 21006 Prodam osem mesecev brejo simentalko, odlično mlekarico 6. tele. ©725-537 21066 Prodam KRAVO in 4 mesece starega BIKCA. Arih, Črnivec8, Brezje 2ioea Prodam BIKCA sim. starega 3 tedne ter smrekov opaž. ©431-352 21101 ODDAM PSIČKE - mladičke. ©411-956 21110 Redno ali pogodbeno zaposlim DELAVKO za prodajo hitre hrane. Pisne ponudbe pošljite na naslov Okrepčevalnica Pinki, Poštna ulica, Kranj 20594 Takoj zaposlimo VEČ PLESKARJEV. ©245-340 20660 Iščemo NATAKARICO od 25-30 let. ©491-385 20718 Podjetje z lastno proizvodnjo potrošnoga artikla, potrebuje potnike za terensko prodajo (2000 DEM mesečno)^_20790 Iščemo dekle za delo v strežbi. ©331-206 20807 Mlado dekle ali fanta zaposlimo v strežbi honorarno ali redno. Informacije osebno v Gostilni Sejem! 20810 Zaposlimo dekle za strežbo v dnevnem baru. Nastop dela takoj. ©50-109 20866 Delo za zelo resne in delovne. Ni prodaja. ©721-191 208/9 KV PRODAJALKA išče delo v neživilski prodajalni. Ponudbe na ©411-246 20887 Zaposlimo KV AVTOLIČARJA. ©431-023 20896 Redno ali honorarno zaposlim dva GOZDNA DELAVCA. ©67-627 20905 Družina išče 1x do 2x tedensko pomoč v gospodinjstvu. Šifra: DRU- LOVKA 20929 Iščem delo v okolici Tržiča ali Kranja, možna prekvalifikacija, akviziterstvo odpade. 051-514 Silvo 20959 ŠTUDENTKO za delo v discoteki potrebuje discoteka ART. Informacije petek in sobota 20977 Nudimo prodajo novega, revolucionarnega artikla namenjenega vsaki hiši, izplačila tedenska. ©311-101 20979 Zaposlimo ŠOFERJA z C in E katergorijama vozniškega dovoljenja za mednarodni transport na območju Nemčije (omejena starost je od 21 do 30 let). Pisne prošnje sprejemamo 7 dni po objavi na naslov: MER-NIK.d.o.o., Gasilska c. 1, 4208 Šenčur 20990 Redno zaposlitev dobi administrativna delavka za pomoč pri materijalnom knjigovodstvu in fakturiranju. Informacije na ©332-009 od 7. do 15. ure, pisne ponudbe na naslov Orehek.d.o.o., Kutinova 3, KranJ2ioi2 Honorarno zaposlimo dekleta za delo v strežbi (kavarna). ©041-676-514 ali 422-841 21040 ZAHVALA Ob nenadni izgubi naše drage mame, stare mame, sestre, tete in tašče MARIJE MIMICE GRAŠIČ se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, nekdanjim sodelavkam vrtca Golnik za izrečeno sožalje ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju Nevrološke klinike intenzivnega oddelka v Ljubljani, sestram in zdravnikom bolnišnice na Golniku, posebej sestri Ružici, pevcem za zapete pesmi, g. Janezu Omejcu za poslovilne besede. Vsem in vsakemu posebej hvala. Žalujoči: sin Franci z ženo Majdo, sin Dušan z ženo Nado, vnuki Aleksandra, Anja, Boris, Marko, sestra, brat in ostalo sorodstvo SPOROČILO O SMRTI Svojo življenjsko pot je sklenila naša upokojena sodelavka iz SAVA VELO -operativne priprave dela IVANKA KLEMENC rojena 1925 Od dolgoletne sodelavke so se v družinskem krogu poslovili v soboto, 6. septembra 1997, na pokopališču v Kranju. Ohranili jo bomo v trajnem spominu. KOLEKTIV SAVA V SPOMIN našemu dragemu in nepozabnemu ŠTEFANU BENEDIKU iz Strmice V nedeljo, 7. septembra 1997, je minilo žalostno leto, ko te ni več med nami. Vsem, ki ste ga ohranili v lepem spominu in postojite ob njegovem grobu - iskrena hvala. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki ste nam v tem težkem letu stali ob strani in nam kakorkoli pomagali. Vsi njegovi Strmica, 9. septembra 1997 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata, dedka in pradedka JOŽETA DOLINARJA roj. 18. 3. 1922, iz Zminca pri Škofji Loki se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, številnim prijateljem in znancem za vso pomoč, za podarjeno cvetje, sveče, ustno in pisno izrečena sožalja. Hvala tudi prof. dr. Repšetu in medicinskemu osebju UKC - Ljubljana, dr. Zamanovi ZD - Šk. Loka, Obrtni zbornici Šk. Loka, Združenju šoferjev Žiri, Termo Bodovlje, Jelovici Šk. Loka, GB - Šk. Loka, Slikopleskarstvu Frlan - Gorenja vas, DP-Gorenjske. Posebna zahvala župnikom g. Miklavčiču, g. Tinetu Brgantu in g. Kralju za lepo opravljen obred, pevcem za pesmi slovesa ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremljali na zadnji poti. Žalujoči: žena Tončka, sinova Pavi in Jani z družinama, hčerke: Joži, Mica, Alenka z družinami in Andreja, sestre: Katka, Dragi, Mara ^ANJ Šuceva 27 SAMSUNG^^o^ Cem^Rvični tel- SGH-200 icA^ ^ S^leqsm tel., ^veMj (P * .JjlEFAKSI NA NAVADEN PAPIR 1-JXV* ZADNJE NOVICE OD TORKA DO PETKA bo dežurni novinar Uroš Špehar telefon: 064/223-111 mobitel: 0609/635-757 pokličite, sporočite, predlagajte... |\/| I bomo pisali Tokratno dežurstvo mi je prineslo obisk na Brajniko-vem memorialu, ki se je odvijal minuli petek in soboto na Bledu in v Bohinju. Poleg tega smo del poti na Dobrčo pospremili tri znane mole, obiskali pa smo tudi sprejem, ki ga je predsednik Kučan pripravil za najboljše maturante, pa še kaj zanimivega boste našli na dežurni dvanajsti strani. Prihodnja dežurna stran bo že v znamenju preskusa starodobnikov na Ljubelj, nekaj bomo napisali o kulturi za bolnišničnimi zidovi, pa še kaj zanimivega se bo našlo, tudi z vašo pomočjo. Telefonske številke še veno ostajajo odprte za vaše predloge. Za konec pa še tale novica - v nedeljo se je v Planici končala vseslovenska čistilna akcija, ki jo je pod okriljem najbolj branega slovenskega tednika pripravljal znani novinar in humorist Tone Fornezzi - Toj. Dobrih 4000 udeležencev je čez poletje zbralo kar 33 ton odpadkov. Večina udeležencev se je na čistilčne akcije odpravljala v upanju, da bo glavno nagrado, osebni avtomobil Polo, žreb namenil prav njim. Pa se je na koncu izkazalo, da je edini uspešno upal le Rudi Ravnikar iz H rastnega pri Mirni, ki se je domov odpeljal že z novim avtomobilom. Rudiju srečno vožnjo, vsem nedeljskim komunalcem pa hvala za koristno delo! G.G. Tudi na Gorenjskem brezplačni lokalci Med gorenjskimi kraji, ki imajo urejen mestni avtobusni promet, je tudi Tržič. Edino tržiško lokalno avtobusno linijo v navadnih dneh preko leta zlahka zmore en tamovec, pa še ta ima med posameznimi vožnjami kar dolge premore. Ampak enkrat letno, in to na Šuštarsko nedeljo, postane Tržič takšen kot Ljubljana v predvolilnih obljubah Župana dr. Rupla. Mestni avtobus - pa ne en sam, pač pa vsi, kolikor jih tržiški Integral lahko pogreši na drugih rednih linijah - vozi brezplačno. In, to se je potrdilo tudi predvčerajšnjim na jubilejni trideseti Šuštarski nedelji, vsi avtobusi so bili v obe smeri nabito polni. "Res škoda", pravijo varčni Tržičani in okoličani, "da je Šuštarska samo enkrat na leto." KERAMIKE A AllisVIEX int. KRANJ-ZLATO POLJE 3k 22$ 013^ 223 680 Letošnji naslov "Kraljica Slovenije" oddan V Baden - Baden potuje Ptujčanka Osemnajstletna študentka Barbara Cenčič, ki je v soboto na finalnem izboru v Kranju postala "Kraljica Slovenije", nas bo 4. oktobra zastopala na izboru za "Kraljico sveta" v nemškem Baden - Badnu. Izbor je na 1. programu prenašala tudi TVS. "Njena fizična lepota, njeni gibi, obraz skupaj s komunikativnostjo izžarevata tudi njeno notranjost," je menila enajstčlanska strokovna žirija, ki je krono tokrat namenila osemnajstletni študentki ekonomije Barbari Cenčič s Ptuja. Ko sva se pred tednom dni pogovarjala pred hotelom Creina, kjer so bila dekleta v tednu pred prireditvijo nastan- Lepotice v Liscinih kopalnih kostimih. Barbara Cenčič, kraljica med kraljicami. Gorenjska borzno posredniška družba, ii Komika 33, Kranj, tel: 064/361-300 Želite kupiti ali prodati delnice? Nt ste zadovoljni z obrestmi v bankah? Bi radi oplemenitili vaše prihranke? Obiščite nas lahko vsak delavnik od 7.30 do 18. ure. "Varnost, strokovnost, donosnost!" jena, mi je povedala, da se je te dni najbolj veselila dveh opravljenih izpitov na fakulteti. "Danes sem naredila tretjega," je povedala po sobotni prireditvi, tokrat s krono kraljice Slovenije na glavi. V uro in pol dolgi prireditvi, omeniti je potrebno pohvalno dobro organizacijo revije Sara, ki jo je v športni dvorani na Zlatem polju več kot tisoč gledalcev spremljalo v živo, se je dvanajst deklet predstavilo v štirih izhodih, v športnih oblačilih, v usnju, v kopalkah in nazadnje v večernih oblekah. Po prvi odločitvi sta med šest najlepših prišli tudi obe Gorenjsi, Kranjčanki vera Kaurin in Petra Kraus. Slednja je prejela naslov druge spremljevalke in nagrado 7-dnevno potovanje na Hvar, prva spremljevalka je postala Nataša Kramar iz Litije in je prejela masivno spalnico v vrednosti 150.000 tolarjev, prva oziroma Kraljica Slovenije pa je poleg osebnega avtomobila Suzuki Alto in posteljnine v vrednosti 200.000 tolarjev prejela 5« zlato krono, ki bo v njei' lasti eno leto, do naslednji3 izbora. Na sobotnem izborU pa so nastopili tudi naše znafle glasbene skupine Pop design Čuki, Napoleon, Al Capofle Štrajh Trio, glasbeniki Helen* Blagne, Marta Zore in Reg: na, zvezda večera pa je D' seveda znani srbski "hear broker" Momčilo Bajai?'" ' Bajaga. Več o dogajanj^" } izboru za Kraljico Slovenije P v petkovi številki Gorenjske«?. glasa. • Igor K., foto: G. Sin* Spticapjggelimo Poslovna enota Kranj Koroška 27, 4000 Kranj (Bežkova vila) telefon 064 360 800 telefax064 360 810 mobitel »uOveraBHi ophoatsp nnct & Q8M htlp,'Vwvvw.mobit«l *t 50 let - Trgovsko podjetje p.o. Kraj! Ob otvoritvi grggvjjenega oddelka Kozmetike in darilnega programa v »usa smo vam pripravili vrsto prireditev: pritlični etaži £> od 8' d0 1(>- *ePt«mbra precjstavitev izdelkov blagovne znamke K,|Rfc** Vn-Aski^in parfumov Krke Kometike ^od 11. do 13. septembra akcija staro za novo, v kateri bomo brezplačno zamenjali 100 starih brivnikov za vodno britje z novimi blagovne znamke GlllcttC koti kupec bo bogato nagraj izrežite ta oglas in ga ob nakupu03" 5000 S|^^|0jjte na blagajni oddelka; v septembru 1 997 vam bomo priznali 10% ®Pu*ta 25 let - eleblagovnica GLOBUS AKCIJA TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ IN GORENJSKEGA GLAS'* Razveselite svoje bližnje kupon: kamera presenečenja Presenetiti želim: Ime in priimek: Naslov:....................................... Predlagatelj: Ime in priimek:.......................................................... Naslov:............................................................Kontaktni telefon: Opis presenečenja:....................................................................... Kupone pošljite na naslova TELEVIZIJA TELE-TV Kranj, Nikole Tesla 2, Kranj ali na GORENJSKI GLAS, Zoi^ 1, 4000 Kranj s pripisom KAMERA PRESENEČENJA. J 3AĐiO 913 FD STEI3EO ČESTITKE NA RADIU KRANJ VSAKO NEDELJO OB 13 h - POKLIČITE 221-186 m