V»e spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ul. 6/1. Vse polil jatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vra-Sasno. Telefon uredn. 312. //Jy. s, ■ c/r:- •m C In 'S/77, Stanovsko politiSko glasilo UJU. - Poverlentttvo ''ca Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 60 Din, za inozem. 80 Din. Posamezna štev. 1-50 Din. Članstvo „Pov. UJU - Ljubljana" ima s čla-če plačano naročni-c. Za oglase in r»> notice vseh vrst je i po Din 2*50 od peth . Inseratni davek po-Pošt ček. ur. 11.197. Dvignimo vsi svoj glas proti znižanju plač in pripravimo se na konsekvence! Med državnim uradništvom ie završalo. Vlada ie znižala dravinjske do-klade. pri tem na niti ne pove. ali je to stalno ali provizorno Kot vzrok stavi poplave. Nismo še dobili razlik in tri leta se pripravljajo šele podatki, koliko bi znesle te razlike. Odtegljaji so na odrejeni brzojavnim potom, tako da bomo s 1. avgustom dobili že znižane draginiske do-klade. Ko bi šlo delo tako hitro izpod rok za izplačilo razlik, ki nam pripadajo po zakonu in ne le oo uredbi — kakor se odreja le z uredbo odtegljaje draginjskih doklad. Ko bi šlo tako hitro z uredbo o zvišani potnini in selitvenih stroških, ki se nam že zdavna obljublja. Namesto da bi dobili po čl. 46. čin. zakona zakon o draginjskih dokladah. s katerim bi se nam zaradi poplav in draginje. ki bo nastopila vsled tega zvišale draginiske doklade zakonitim potom, se nam z uredbo znižujejo draginjske doklade. Gluha ie ostala vlada, ko so se nam poviševala stanovanja v neznosne višine s stanarino no novem stanovanjskem zakonu in ni- se zmenila za člen 37. čin. zakona, ki predvideva povišano stanarino za slučaje visoke stanarine. Sedai ko nam ie treba znižati, gre delo čez noč hitro izpod rok! V najkrajšem času imamo pričakovati zvišanja cen življenjskih potrebščin, producenti se bodo izgovarjali na poplave. breme bodo pa zvalili na — državne uradnike. Tako bodo državni uradniki plačali poplave dVakrat. premožni sloJi bodo pa imeli od tega — dobiček. Gre za mere in konsekvence. ki iih mora oodvzeti državno uradništvo proti takim ukrepom, ki gredo že pod naš eksistenčni minimum Na drugem mestu prinašamo skalo odtegljajev, ki znašajo do HO Din mesečno za učiteljstvo. To ie 1320 Din letno. Kai znači 1320 Din v gospodarstvu državnega uradništva to ve državno uradništvo samo. kadar ie treba plačati stanovanje, kadar ie treba preskrbeti šolske potrebščine za otroke itd., itd. Prva naloga državnega uradništva ie sedai, da utrdi svoie vrste in da seže po vseh dopustnih sredstvih, is katerimi bo lavnosti in narodnim poslancem pokazalo. da ne bo brez vsakih posledic neupravičen pritisk na prejemke državnega uradništva. Povzdignite vsi svoi glas. vsak Izmed nas mora biti živa odporna sila proti krivici, ki se nam ie naredila! 30-letnica organizačnega dela poverjenika Antona Gnusa. Na celjski skupščini je učiteljstvo proslavilo tudi 30-letnico organizačnega dela uglednega tovariša pov Antona Gnusa. Spričo dogodkov ki So zgodovinskega pomena, se ta proslava ni mogla izvršiti tako. kakor ie mož zaslužil. Leta 1896. ie prišel tov. Anton Gnus v organizačno vodstvo slovenskega učiteljstva in s celisko skupščino ie dosegel na tem mestu svoi tridesetletni jubilej. S celjsko skupščino se ie pa tudi poslovil s poverjeniškega mesta od organizačnega dela v vodstvu slovenskega učiteljstva. Kdor ni Gnusa zaradi njegove velike skromnosti poznal orei. ta ga ie moral spoznati v dobi zadnjih šestih mesecev. t. i. v dobi, ko ie s svoio prevdar-nostjo in objektivnostjo vodil z železno vztrajnostjo in požrtvovalnostjo organizacijo do celjske skupščine V Gnusu je vtelešen mož dela. mož vsestranskega dela, "slovenski učitelj, kakor bi moral biti. Ravnatelj Anton Gnus si ie postavil sam svoi spomenik predvsem v Dolskl občini pri Hrastniku, kjer ie služboval skoro tri desetletja, do svoje upokoiitve in si ie stekel nevenljivih zaslug za občino. predvsem pa za prosveto narpda. Vkljub temu. da ie že leta 1923. obhajal svoi 60-letni jubilejni dan, še danes deluje z mladeniško navdušenostjo ori občinski gospodarski politiki in pomaga graditi občini vodovod in električno napeljavo. »Še šolo,« tako pravi — s tem hoče zaključiti svoje plodonosno delo in uresničiti svoi ideal. Ni pa bil naš poverjenik Anton Gnus samo voditeli naroda, z, vso dušo ie bil tudi pravi, trezni vodja učiteljstva. Kot ustanovitelj »Laškega učiteljskega društva« ie bil ujefca predsednik do svoie upokojitve. Društvo mu ie ob tej priliki podelilo najvišje odlikovanje, ki mu ga more dati in ga ie imenovalo častnim članom. Dolgo 1et ie deloval ori »Zvezi slovenskega učiteljstva« na Štajerskem. Bil ie član upravnega odbora bivše »Zaveze jugoslov. učit. društev«: ko je na pomagal ustanoviti UJU. je bil njega podpredsednik pri ljubljanskem poverje-ništvu. z letošnjim letom pa ie zasedel poverieniško mesto. Od ustanovitve UJU ie član Glavnega odbora UJU v Beogradu. Niegovi predlogi in nasveti v vrstah učiteljstva so bili vedno trezni, prevdar-ni in prožeti velike ljubezni do stanu In organizacije, zato iih ie učiteljstvo tudi vedno uvaževalo in to ie Gnusa odlikovalo v njegovih vrlinah. Deloval pa ie tudi v prid šolstva v šolskih zastopih, v krajnem okrajnem In bivšem višiem šolskem svetu. V okrainl in višji šolski svet ga ie kot svojega zastopnika izvolilo učiteljstvo. Ni zaman zidalo nanj. kajti Gnus ie z vso spretnostjo in odločnostjo zagovarjal v teh zastopih interese šolstva in učiteljstva. Višek svojih vrlin pa ie pokazal na gospodarskem polju, kot prevdaren in realen gospodar, ki se ni dal speljati s poti hladnega in treznega orevdarka ob še tako mikavnih špekuiativnih načrtih, kjer ie deloval z veliko požrtvovalnostjo, brez vsake osebne sebičnosti na uresničenju svojih gospodarskih idealov na oo-liu občinskega, zadružnega in stanovskega gospodarstva. Na Dolu ie ustanovil posojilnico ter sodeloval pri občinskih gospodarskih napravah, \ie ustanovitelj gasilnega društva ter mnogih drugih društev, ie ustanovitelj in predsednik učiteljskega 7draviliškega doma v Rogaški Slatini, do zadnjega ie bil upravni svetnik Učiteljske tiskarne. Nismo našteli še vsega njegovega dela in vrlin. Tak ie stal Anton Gnus ored nami na pokrajinski skupščini v Celju, ko smo obhajali 30-letnico njegovega delovanja v vodstvu organizacije slovenskega učiteljstva. ko se je poslavljal od nas s poverjeniškega. t. i. najvišjega mesta v naši organizaciji. Skromna, preskromna ie bila ta proslava v primeri z žrtvami in deli, ki di- čijo danes tovariša Gnusa; a prijatelj Gnus veruj, kakor si nas Ti zagotavljal ob slovesu, da ostaneš naš. tako so danes srca učiteljstva Tvoja in Te bodo z dobrodošlico pozdravljala tudi nadalje v svoji sredi. Državna Skupščina UJU v Beogradu. 1 Glavne skupščine v Beogradu so dolžni udeležiti se vsi člani Glavnega Odbora, vsi člani ožjega sosveta pover-jeniištva. vsi predsedniki oziroma namestniki okrajnih učiteljskih društev in vsi izvoljeni delegati oziroma namestniki. 2. Legitimacije za državno skupščino ie poverjeništvo že razposlalo na vse predsednike okrajnih društev. V svrho štednje nismo poslali toliko legitimacij, kolikor jih pripada dnuštv u po številu delegatov Ako se oa udeleže od kakega društva vsi delegati, dobe legitimacije med vožnio. Izpolnite iih tako. kakor ^za pokrajinsko skupščino! Nepotrebno črtajte! 3. Za četrtinsko vožmio smo napravili vlogo že davno Obveščeni Smo. da je ministrstvo saobračaja znižanje dovolilo. Povlastice smo že ponovno urgirali pri Izvršnem Odboru. Ako iih le ne prejmemo pravočasno, iih razdelimo v vlaku oziroma ^ Beogradu. V tem slučaju naj si kuni vsak- delegat polovično vozovnico. ki jo pa v Beogradu obdrži in da opremiti z žigom. 4. Delegacija poverjeništva odpotuje iz Ljubljane v netek 6. avgusta 1926 z brzim vlakom ob 17.15. Na Zidani most dospe ob 18.19. Tu nai se zbero. delegati iz mariborske Oblasti. Porabijo lahko potniški vlak. ki odhaija b. Maribora ob 13.20 in dospe na Zidani most ob 16.13. Vožnjo nadaljujemo z Zidanega mosta ob 18.29. V Zagreb dospemo ob 20.30. Tu se lahko pridružijo delegati iz novomeškega in čmomeljskega okraja, ki potujejo morda čez Karlovec. Ti bi morali porabiti vlak. ki odide iz Ljubljane ob 13.15. dospe v Novo mesto ob 15.58. v K&rlovec ob 18.15 in dospe v Zagreb ob 20.05. Od tu nadaljujemo vožnjo skupno ob 21.30 in dospemo v Beograd naslednje tiutro ob 8.10. Tako moramo potovati, da se lahko udeležimo popoldne ob 5. uri zborovanja Glavnega Odbora in delegatov učiteljskih društev. 5. Prosimo lepo. da se z dopisnico priglasijo na poverjenišvo vsi delegati, ki potujejo v Beograd, da bi nam bilo mogoče morda rezervirati pri brzovlaku poseben voz. U.TU — poverjeništvo Ljubljana. LISTEK. Organizacija mladine in delo učiteljstva pri isti. (Dalje.) 5. Kamnik, dekliška osnovna šola: Učenke so darovale 50 Din ubogi starki, prodajale cvetice za Rdeči križ dne 11. iuniia 1925 (donesek 429 Din), pomagale pri akciii za vojne invalide priredile eno gledališko predstavo z dvema igrama, sodelovale pri Sokolu in napravile izlet v Kamniško Bistrico. 6. Kočevje, zasebna dekliška osnovna šola v Marijinem domu: Napravile so izlete v okolico 7. Kočevje, zasebna dekliška ¡meščanska šola v Marijinem domu: Podpirale so uboge učenke, delale izlete in priredile dve zabavi. 8. Krani deška osnovna šola: Naročili so posebej 17 izvodov celoletnega Glasnika, nabavili prapor, priredili 5 zabav in predavani, zlasti antituberkuloz-ni in Vidov dan ter delali izlete v bližnjo okolico. 9. Krani. dekliška osnovna šola: Sklenile so iztrebljati tujke (germanlz-me) v iezlku. sodelovale so pri Sokolski akademij; dne 1 decembra 1924 in pri naraščaiskem nastopu Sokola v juniju 1925 ter prirejale izlete v Okolico. 10. Škofja Loka. zasebna notranja dekliška osnovna šola in zasebno žensko učiteljišče pri uršulinkah: Poslale so na razstavo V Beogradu 1 pomoaduro. 1 prevleko za blazino in 9 risb 11. Škofia Loka. zasebna dekliška meščanska šola ori uršulinkah: Priredile so gledališke igre. sv. Mikavž. skl-optikon. godbo imele vsak mesec pol do ene ure predavanje o abstinenci (ravnateljica): 16. maja 1925 ie bil abst;nenčnl dan (predavalo ie 5 članic »Mladih junakinj«); 29. maia 1925 je predaval zdravnik dr. Hubad o higiieni. — Poslale so več daril in razglednic ameriški deci za pirhe in več predmetov na razstavo v Beogradu. — Ob nedeljah in praznikih so prirejale izlete na oolie in v log. 12. Tržič, deška in dekliška meščanska šola- Darovali so bolni součenki 100 Din ,in priredili dve igri in izlet k Sv. Jožefu. 13. Kostanjevica, osnovna šola: Priredili so dne 14. iuniia 1925 igro »Povodni mož«. Iz čistega dobička te prireditve (149 Din) in iz ostanka članarine (75 Din) so nakupili knjige za šolarsko knjižnico 14. Krško, osnovna šola: Priredili so dve igri »Snegutičica in 'škratje« in »Dve Marički«. Učenci III.. IV. in V. razreda so šli v Reštanii, kjer so si ogle dali oremogokop. učenci I. in II. razreda pa na. hrib Libno. 15. Krško, deška meščanska šola: Člani in članice so se odlikovali letos z vsestranska požrtvovalnostjo in biM-nostio. Kar obstoja na šoli Podmladek, je opažati stalno izboljšanje discipline, snage oo ralzredih. hodnikih, straniščih in stopniščih; tudi zamude radi bolezni so redkejše. V letošnjem šolskem letu ie bila kot prva prireditev Podmladka odhodnica okrajnega šolskega nadzornika L i ude vit a S ti as ne g a dne 9. novembra 1925. ki ie odhajal no 42-let-nem službovanju v pokoj Pri tei priliki so nabrali Podmladkarji znesek 441.75 Din. ki se ie izročil Jugoslovenski Matici kot prispevek za dinarski dan. Druga večja prireditev Podmladka ie bila akademija dne 16., 17. in 25. maia 1925. o kateri smo že Obširno poročali dne 18. maja 1925 pod št. 369. Na Vidov dan, dne 28. junija 1925 so Podmladkarice IV. razreda na poziv društva Rdečega križa za srez Krško prodajale cvetke in nabrale znesek 234 Din. ki so ga izročile sre-skemu poglavarju v Krškem. — Podmladkarji so sodelovali dvakrat ori telovadni akademiji krškega Sokola in ori eni prireditvi društva Kola jugoslovenskih sester. Meščanskošolfeki orkester, ki obstoja iiz JsaimSh Podmladkariev. ie nastopil pri akademijah, pri šolska razstavi in Vidovdanski proslavi. Pri protl-tuberkuloznem predavanju so Podmladkarji nabrali 50 Din. ki so se poslali »Društvu za čuvanie narodnega zdravja« v Beogradu« (25 Dwi) in glavnemu odboru v Beogradu (25 Din). Prirejali so izlete na Krško planino. Stari grad in v Hrastnik. Izvedli so »Tekmo za zdravje« št. 1, ori čemer so kazali zanimanje in resnost; tekma ie bila uspešna. Potek VI. pokrajinske skupščine UJU — Poverjeništvo Ljubljana, v Celju dne 16., 17. in 18. julija 1926. Strankarsko politična demonstracija z narodnim edinstvom. — Demonstracija naperjena proti čistemu praporu stanovskega edinstva. — Zmaga stanovskega pravca. — Ali ima res še Beograd odločati? SEJA OŽJEGA SOSVETA. Dne 16. julija t 1. ob 10. uri dopoldne je imel ožji sosvet sejo v osnovni šoli, na kateri se ie razpravljalo predvsem o prvotnem kompromisnem predlogu, ki sta ga prinesla lov. Šmajdek in Germek v imenu učit. kluba SDS na Dol pri Hrastniku k pov. tov. Gnusu. Obravnavale so se nekatere točke, ki jih v Hrastniku sprejeti kompromisni predlog ne vsebuje in se ie napravil sklep, da se bo lahko o teh točkah govorilo šele v soboto zvečer, če prejme blagajniško poročilo absolutorij. Nadalje ie ožji sosvet razpravljal o pripravah in postopku na pokrajinski skupščini in o blagajniškem poročilu za leto 1926. SEJA ŠIRJEGA SOSVETA Z ODSEKI. Ob izredni udeležbi je istega dne ob %16. uri otvoril sejo širjega sosveta tov. pov. Anton Gnus v dvorani Celjskega doma. Predvsem se ie ugotovilo, katera društva še niso poravnala članarine za prvo polletje in zaradi tega po čl. 29. pravil UJU nimajo pravice sodelovati na skupščini. Glasovalna pravica in sodelovanje ie onemogočeno na tei skupščini učit. društvom: za ljubljansko okolico. Slovenska Bistrica in Murska Sobota. Predsednik Učit. društva za ljubljansko okolico tov. M a c a r o 1 je branil pravice svojih delegatov in društva, ker ie za tekoče leto poravnalo društvo članarino. za zaostanke iz prejšnjih let je Pa odgovoren stari odbor, ki na občnem zboru tudi ni preiel absolutorija. — Podoben slučaj je pri Učit. društvu za Mursko Soboto. Po daljši debati se sklene da se Iz danih okoliščin priporoča verificirati tudi mandate tem društvom, ker gre za stare obveze. Delegati, ki niso dobili legitimacij in niso navzoči na skupščini, nai se brzojavno obveste, da prideio na skupščino. Izpopolnitev odsekov: Odseki so se izpopolnili poleg članov. ki so bili objavljeni v 27. številki »Učit. Tov.« še s sledečimi člani: Stariovsko p o l i t i š k i ' o d se k: tov. Musek. Stopar. Mervič. Zdol-šek. Ribičič in Lešnik. N aro dno -prosvetni: tovariš Šega. Baebler in Samec. K|(ulturn(o pedagoški: tov. Seliškar in Macarol. Odsek za stanovski naraščaj: tov.. Šijančeva in Herbst. Obmejno šolstvo: tov. Hočevar in Fran Skuli. Gospodarski odisek: tov. Grum, Volaušek. Kržič. Peček in Pečnik. Pravno obrambni: tov. Hren, Fran Skulj, Iv. Dimnik. Kmet in Feinig. Tiskovni: tov. Šijanec. Tiran. Rožanc in Zdolšek. Kompromisni predlog; V razpravo ie prišel nato kompromisni predlog, ki ie bil stiliziran na Hrastniku in objavljen v 28. številki »Učit. Tovariša«. Poročal je o tem tov. Lapajne. Tov. Grum ie pojasnil svoie postopanje v tem pogledu. Vnela se ie precei burna debata in izrazila zahteva, da nai se preide preko tega predloga na dnevni red. Predlog je došel tudi po napačni poti. povdarjalo se je. da ima strankarsko lice. ker je izšel iz učit. kluba SDS in ga ie izrabilo tudi »Jutro« s posebnim komentarjem. Po burni debati ie bil sprejet predlog večine, da se ^kompromisni predlog« odda stanovsko političnemu odseku. Kliuč za volitve: Pov. Gnus pojasni zadevo kliuča za volitve in prečita tozadevni skleD lanske pokrajinske skupščine v Šoštanju, ki je bil med predlogi objavljen v »Učit. Tov.« Sprejet ie bil predlog, da določi mariborska Oblast 5 kandidatov, ljubljanska 5. glede dveh kandidatov pa se dogovorita obl. delegaciji skupno. Volitev verifikacijkega odseka: Za verifikacijo mandatov so bili Doleg tajnika in blagajnika še izvoljeni tov. Štravs, Musek in Zdolšek. ZBOROVANJE ODSEKOV. zborovali pozno v noč. da so izvršili svoje delo in pripravili predloge za delegacijo. ZBOROVANJE DELEGACIJE. V soboto 17. julija t 1. ie bilo v Celju izredno vrvenje. Delegati so bili že v jutru skoro polnoštevilno zbrani, došlo je pa tudi zelo mnogo učiteljstva. ki je na drugih skupščinah prišlo šele v nedeljo na manifestacijsko skupščino. Dvorana je bila na delegacijskem zborovanju nabito polna, vladalo ie Izredno zanimanje za potek skupščine. Ob napetem pričakovanju ie ob 9. uri otvoril skupščino poverjenik tov. Anton Gnus s sledečimi besedami: POVERJENIKOV NAGOVOR DELEGACIJI Po nagovoru poverjenika.se ie oglasil k besedi pov. UJU — Zagreb prof. Skavič, ki je v jedrnatih besedah slikal slovensko učiteljstvo kot vzor vsei organizaciji in ie želel, da bi tako ostalo tudi v bodoče. VERIFIKACIJA MANDATOV. Za tem ie podal svoje poročilo veri-fikacijski odbor, ki ie ugotovil, da ie priglasilo svoio prisotnost 32 društev z 9S delegati in 9 člani ožjega sosveta ter 3 člani nadzornega odbora, t. i. skupaj 110 članov, ki so upravičeni glasovati in odločevati na skupščini. Vseh upravičencev ie Da 115. TAJNIŠKO POROČILO. Temu ie sledilo - tajniško Doročilo, ki so ga vsi poslušali z napeto pozornostjo. Tajniško poročilo ie podal strokovni tajnik tov. Josip Lapajne. Objavljeno ie 'bilo v celoti v prošli številki »Učit. Tovariša«. zato ga tu opuščamo. Tajniško poročilo ie bilo sprejeto z burnim odobravanjem. Debate ni bilo. ker ie predsednik apeliral, nai se elede gospodarskih zadev in glede Deklaracije priglasijo govorniki pozneje, ker sta obe točki kot samostojni na dnevnem redu. POROČILO O GOSPODARSKEM STANJU POVERJENIŠTVA. Glavni blagajnik tov. Fegic se Je skliceval na tiskana blagajniška poročila, istočasno pa je podal izjavo, da ie gospodarski odsek sklenil predlagati delegaciji. nai blagajniško poročilo ne pride na razpravo pri današnji delegaciji V imenu gospodarskega odseka je referiral tov. Šmaidek. ki ie izjavil, da je nemogoče točno danes ugotoviti in raz-motrivati gospodarsko stanie. Odsek je sam odklonil blagajniško poročilo Izvrši naj se ponovna revizija po treh članih, ki jih določi delegacija. Revizija se ima Izvršiti do konca tekočega leta in ima poročilo oodati ožjemu sosvetu. Vnela se ie nato dolga in mestoma burna debata o gospodarskem stanm po-verjeništva. Izrekla se je kritika o gospodarstvu in upravi. Ker se ie stavil za gospodarsko stanje odgovoren ves bivši ožai sosvet, so se na zahtevo pov. Gnusa, ge. Godčeve in tov. Dimnika prečita« vsi zapisniki in zahteve članov ožjega sosveta na sejah ožjega sosveta glede gospodarskega stanja, na podlagi česar se je ugotovilo, da so člani ožjega sosveta storili svojo dolžnost in jih ne zadene krivda pri gospodarskem stanju. Kritiziral in izpreminjal se ie nato tudi proračun. Vseh podrobnosti teh dolgih debat ne moremo navajati in tudi niso za javnost. Nato je bil sprejet predlog, d'a se podeli vsem članom ožjega sosveta lz-vzemši blagajniku in bivšemu poverjeniku za leto 1925 absolutorij: za prvo polletje 1926. pa prav vsem članom ožjega sosveta, tudi blagajniku. Sprejeti so bili na to predlogi gospodarskega odseka z nekaterimi izoremem-bami. Predloge bo ožii sosvet obiavil po-sebei skuono s sprejetimi in redigiranl-mi predlogi drugih odsekov. SMERNICE STANOVSKE POLITIKE NAŠE ORGANIZACIJE. Delegacija je prišla na to k obravnavi dtuge točke, ki ie vzbujala vso njeno pozornost, t. i. k takozvani deklara-cijski obravnavi. V vznešenih besedah ie iznesel utemeljitev nove smeri stanovske politike tovariš Rudolf ¡Mencin. Njegova izvajanja so napravila globok vtisk na vse navzoče. Bila so strogo načelna in podprta z argumenti, ki jim niso mogli oporekati niti nasprotniki. Referat bo izšel itak po-sebe v tisku, zato opuščamo podrobnosti glede izvaianj. Ob sklepu je prečital tudi Deklaracijo, ki jo ie redigiral stanovsko politiški odsek in kakor j p bila objavljena v zadnji številki »Učit. Tov.« Vnela se ie nato debata o smeri stanovske politike, ki je potekla strogo stvarno in načelno izvzemši govora enega antideklaraša. ki je hotel speljati vse boli na osebno in nenačelno polje. Med tem pa se je situacija, ki je kazala na Dopolen složen nastop obeh struj in pripoznanie potrebe nove strogo stanovske smeri v stanovski politiki z obeh strani, nenadoma izpremenila. Večina je postopala z manjšino povsem lojalno in se je izogibala vseh konfliktov. Storila 3e vse. da omogoči složen enoten nastop. Šla ie oreko vseh formalnosti, ki jih Je zagrešila manjšina pri svojih predlogih. Večina ie oddala kompromisni predlog stanovsko-politiškemu odseku in ta 3e sprejel vse točke tega kompromisnega predloga v redigirano Deklaracijo. Sami antideklaraši so. povdarjali, da sedai ne more imeti nihče ničesar proti resoluciji in je sprejemljiva za vse K debati v stanovsko politiškem odseku .ie bil pripu-ščen vsakdo in izvečine vsi tehtni predlogi so bili sprejeti še naknadno. Ko ie odsek že izdelal svoj predlog in ga iznesel pred delegacijo, pa pride tov. Šmajdek, kot nedeleeat in stavi sledeči predlog; ŠMAJDKOV PREDLOG K DEKLARACIJI. K točkam redigirane »Izjave«, natisnjene v zadnji številki »Učit. Tov.« z dne 15. t. m. (štev 28.). predlagam sledeči lz-premembi: I. točka naj se glasi sledeče: Zavedajoč se svoie eminentne naloge v življenju našega naroda in države ter zvesti osnovni ideii nacionalne vzgoje ki mora temeljiti na načelih narodnega in državnega edinstva. smatramo, da zahteva življenski interes stanu in šole eno samo stanovsko-stro-kovno organizacijo za vse uaiteljstvo v državi. To bodi naše Udruženje. poleg katerega ne moremo priznati nobene druge stanovsko-strokovne organizacije osnovnošolskega učiteljstva II. točka rrai se glasi sledeče: Udruženie smatraj kot svoio posebno nacionalno nalogo delovati za duhovno zbližanje in spoznavanje skupnih vzgoj- ' nih nalog učiteljstva iz vseh delov države v čemer se zrcali ¡pozitivni program Udruženja pri ndeistvovaniu narodnega in državnega edinstva. Iv. Šmajdek 1. r. GOLA STRANKARSKO POLITIČNA DEMONSTRACIJA. Kdor ie videl prvotni kompromisni predlog manjšine, ki do danes še ni bil objavljen, temu je bilo takoi jasno, kal hoče ta novi predlog, ki ie prišel povsem nepravilnim potom pred delegacijo Že v prvotnem kompromisnem predlogu so take zahteve, ki odločno biieio vsaki volji do stanovske sloge v obraz, ki so naravnost izzivanje večine in dikta: manjšine večini. Nikogar od antideklarašev ni bilo v odseku, da bi predložil gornji predlog pri deklar. debati v odseku in bi tam stavil svoje predloge: nikogar ni bilo; da bi stavil to zahtevo na Hrastniku, ker tudi tamošnji predlog, na katerem je podpisan tudi g Šmajdek. ne vsebuie te zahteve; nikogar ni bilo pri okrajnih društvih, ki bi podčrtaval to zahtevo v izpreminjeval-nih predlogih k Deklaraciji; celo klUb učiteljev SDS ni iznesel in podčrtal te zahteve, v prvotnem svojem kompromisnem predlogu, ki ga ie podal predsedstvu poverjeništva; tudi pravila UJU — ne ona iz leta 1920, in ne ona iz leta 1923. — ne podčrtavaio tega in ne vsebujejo te določbe. Konstatirati pa moramo, da ie to zahtevo izneslo takoi ob začetku dekla-racijske debate strankarsko politiško časopisje, ki ie bilo nasprotno Deklaraciji in ki je hotelo v naš strogo stanovski pokret zopet vnesti strankarsko politl-ške primesi in zadeve, ki so izven naših stanovskih vprašani ter ne spadajo v ožii strogo stanovski program. Državno edinstvo je predvideno «že v ustavi, na katero ie prisegel vsak državni uradnik in ie torej izven debate tudi za ožjo interpretacijo smeri stanovske politike; narodno edinstvo pa izrabljajo danes politične stranke z najrazlič- nejšo interpretacijo v boju drug"a proti drugi. z debato o enem ali treh narodih, na podlagi česar dele vse sloje v državne in antidržavne elemente ter zanašajo s tem spor v posamezne stanove sebi v korist in podaljšanje življenja, dasi nimajo ta vprašanja s čistim stanovskim problemom pravega stika in tudi ne spa-r dajo v stanovski problem. Nesporno je za nas državno edinstvo, ki ga nam tudi ni treba posebej povdarjati in podčrtavati. absolutno pa moramo odklanjati vnašanje strankarsko poHtiških bojnih gesel v naš stan in v naše stanovske vrste da se na podlagi teh politiško strankarskih gesel potem deli naš stan v državotvorne in orotidr-žavne elemente in se ga na podlagi strankarskih bojnih gesel o notranjih držav-nopravnih vprašanjih oddvala od stanovskega edinstva. ki io oredDoeol vsakemu realnemu narodnemu edinstvu in fe edina trdna baza državnemu edinstvu. V najbližji bodočnosti hočemo temeljito razčistiti tudi načelno stališče do strankarskega izrabljanja narodnega edinstva. Vsakdo ie lahko dobil vtisk. da gornji predlog ni manifestacija za narodno edinstvo. temveč da ie to navadna strankarsko politiška demonstracija proti čistemu stanovskemu praporu in programu, ki ie izražen v novih smernicah stanovske politike in ie to demonstracija proti stanovskemu edinstvu In slogi, ki ie predpogoi vsakemu pravemu realnemu narodnemu in državnemu edinstvu. Ker ie manjšina uvidela, da tudi s tem ne more razdvojiti večine in da večina odklanja strankarsko politično demonstracijo manjšine in izrabljanje narodnega edinstva proti nairealnejši bazi narodnega in državnega edinstva. t. J. stanovskemu edinstvu. je manjšina podala izjavo in odšla. GLASOVANJE. Nato se je mirno izvršilo glasovanje ter ie glasovalo za deklaracijske smernice 79 upravičencev, od teh 8 s pridržkom k prvi točki, 1 proti. Drugi podatki so bili objavljeni v zadnji številki »Učit. Tov.« Ugotovili smo naknadno. da ie bilo od onih. ki so odšli, pri večernem posvetovanju v Narodnem domu navzočih le 22 oseb s hrvatskimi gosti in nedelegati vred. Takoi Po poimenskem glasovanji se Je tudi ugotovilo, da ie od 79 upravičencev. ki so glasovali za deklaracijske smernice 52 organiziranih članov SDS, o čemer so" se izven zborovanja pobirali na posebno izjavo podpisi, da tudi to služi kot dokument VOLITVE NOVEGA OŽJEGA SOSVETA. Po tei volitvi se ie izvršila soglasna izvolitev novega ožjega sosveta, namestnikov, članov nadzorstva ter nomini-ranje kandidatov za izvršni in glavni odbor v Beogradu, kakor je bilo zadnjič objavljeno. PREDLOGI ODSEKOV. Z ozirom na čas je bil sprejet nato predlog tov Stooarja. da se prepusti sestava resolucij z ozirom na predloge odsekov in redigiranie ter končna odločitev o sklepih odsekov ožjemu sosvetu za kar mu daje delegacija polnomočje. ALI IMA RES ŠE ODLOČATI BEOGRAD. Tendenciozno razširjajo vesti, da ima končno odločitev o smeri stanovske politike .še Beograd. Nasproti temu moramo ugotoviti, da deklaracijske smernice stanovske politike niso niti v najmanjši točki v nasprotju s pravili UJU. Obratno, one 90 najvernejša interpretacija pravil UJU. Deklaracijske smernice stanolvske politike ljubljanskega poverjeništva tudi niso v nasprotju s stremljenjem Glavnega odbora in ne s stremljenjem drugih poverjeništev UJU. kajti tudi v Glavnem odboru UJU in pri vseh poverienl-štvih ie dobro vidna tendenca Članstva, da se otrese vse strankarske navlaka In strankarskih vplivov ter prične izvajati strogo stanovsko politiko v organizaciji, ki ne bo samo v teoriji, temveč tudi po praksi odgovarjala duhu pravil UJU. Deklaracijska smer stanovske politike ne potrebuje odobrenia ne od Glavnega odbora in ne od državne skupščine UJU v Beogradu, ker ie popolnoma v skladu s pravili. (Nadaljno poročilo o manifestacijskl skupščini v Celju sledi v prihodnji šte-vilki.)_ Današnja številka ima prilogo Vodnikove ne. Beseda o Učiteljski tiskarni. Nedavno sem zapisal približno ta-Ie stavek- Naše gospodarske institucije so velikega pomena za razvoi in bodočnost našega stanu. Zato morajo preživeti posamezne osebe in struje da preidejo neokrnjene in kolikor možno močne na potomstvo. Na zborovanju v Celju se ie dovolj jasno videlo, kako velika večina slovenskega učitelistva misli m sodi o podjet-iu katerega skoraj izključno samo vzdržuje katero nosi njegovo ime in katero ie uoravliano od razmeroma prav majhne skupine naših ljudi. Se iasnejšo In najbrže mnogo ostrejšo sliko bi bili dobili, če bi bil dopuščal čas. da bi bili mogli o odsekovem predlogu razpravljati v plenumu Sicer Pa ie bilo že to dovolj, kar smo čuli takorekoč mimogrede. Z ozirom na vsa ta dejstva in pa z ozirom. da ie sedai višek sezone za na-ročevanje blaga in šolskih potrebščin, se mi zdi naravnost potrebno v interesu našega stanu in v interesu tiskarne same opozoriti na nekatera dejstva. 1 Tiskarna je docela samostojno podjetje — zadruga, katero upravljajo zadružniki po svojem upravnem in nadzorstvenem odboru. Spomladi ie bilo 141 zadružnikov. Zakai ie število zadružnikov razmeroma tako nizko, ie posebno poglavje, ki sedai ne spada sem. 2. Pravila so samo nekaj začasnega in jih ima pravico vsak občni zbor izpopolniti. oziroma docela izpremeniti. seveda v smislu veljavnega zadružnega zakona. — Sedai so veljavna ravnokar potrjena pravila r visokim deležem (250 Din — preje 25 Din!) in da imajo zadružniki na vsakih 10 deležev oo en glas več (sedai ie imel vsak zadružnik brez ozira na število deležev samo 1 glas). Zakaj se ie v naši dobi. ko govorimo in pišemo toliko o demokratizmu vzelo to kapitalistično podlago, ie imela večina gotovo svoje vzroke. A trenotno se to ne da izpremeniti. 3. Kdor hoče pri tiskarni sodelovati in imeti pravico soodločitve. mora pač pristopiti kot član in se podvreči vsem zahtevam pravil Sicer ga ima sedai pravico upravni svet odkloniti brez navedbe vzrokov, a kljub raznim žalostnim dosedanjim izkušnjam tega menda ni pričakovati. 4. Procvit in propast tiskarne sta oa odvisna v največji meri od vsega učitelistva. katero jo vzdržuje in podpira z naročili, ne pa samo od zadružnikov, kakor so odvisne navadno zadruge. Zato ima moralno p r a v i c o . da o njej razpravlja vse učiteljstvo. In prav tako ima uprava tiskarne vsaj moralno dolžnost, da upošteva glas večine učitelistva, če si hoče zasigurati obstoi in napredek podjetja. Akr> so ii Pa posamezne osebe več nego dobrobit podjetja, ii seveda ne more nihče kratiti faktične pravice, da tudi dobre in umestne nasvete nezadružnikov kratkomalo odkloni. Odgovornost nosi sama Tak ie dejanski položai razmerja med tiskarno in učiteljstvom Podrobno razpravljati o morebitnih raznih hibah uprave same na tem mestu, se mi iz gospodarskih razlogov ne zdi umestno In tudi časovno neprikladno. Zakaj, stojimo slej ko prej na stališču, da raznih načelnih sporov in osebnih afer ne zanašamo v naša gospodarska podjetja in tudi ne v javnost. Vse to se bode uravnalo — ker se uravnati mora — na drugem mestu in ob drugem času. Pač pa s<> mora odločno zavrniti oni vedno pogostejši gl->s v naših vrstah, češ. čo ie tako bomo oa kratkomalo tiskarno boikotirall. Tn ie docela zagreše-nn stališče Z boikotom ne za dene te oo-sameznih oseb. ampak Dodietje. ki bode orav upravljano velika moralna in tudi gmotna opora našemu stanu. Zatorei ne bojkota, ampak izdatn« podpor^ / naročili ¡7 naših vrst To mora. biti eeslo stanovsko zavednega učitelistva. Hren. Na dan licemerci. ki se skrivate za steno političnih kupčij — ven — ne podirajte iz osebnih ambicij. kar ie svetega in lepega. Dr. B e u k in J. Wester nazai na svoji mesti — to ie edina pravična rešitev zadeve — to sta zelena lista — to sta preosnovalca šolstva in najboljša zaščitnika napredka in prosvete v gnilih razmerah. ki nas drugače more in uničujejo. Listje pada — toda ne v poletju. V jeseni pada zrelo listje, ki je dokončalo svoio nalogo. Zato politiki, roke proč od šolstva, če hočete dobro narodu in domovini Poštenost in odkritost prevladal tudi v politiki. Zavedno učiteljstvo. ki se otresa vsake politične navlake stopajoč krepko po novo začrtani poti stanovske organizacije. ne dovoli, da nam uničujete šolstvo. da nam v najlepši dobi dela in prenavljanja tresete drevo in obirate zdravo listje. Rehabilitirajte oba šolnika, popravite usodepolni korak, drugače Vas moramo obsojati in Vam zaklicati: Tako ne gre dalje, učitelistvo noče Vaše zakulisne taktike — Vašega varu-štva ki nas ie dovolj teplo. Želimo in zahtevamo proste roke — šolstvo pa bomo znali varovati proti vsakomur, ki ga hoče s tem uničevati in diskreditirati pred javnostjo. Kaznujte hlapce in strankarske eksponente — ne dotikajte se oa idealnih pedagogov in voditeljev šolstva. A. Mervič. „Starec, tiho bodi!"* Protestno zborovanje O. Z. zaradi znižanja draginjskih doklad. V soboto 24. julija t. 1. zvečer je sklicalo predsedstvo Osrednie -veze državnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo na sestanek predsednike in tajnike vseh pri niei včlanjenih organizacij. Vabilu se ie odzvalo po svojih odposlancih 28 organizacij. Naše poverjeništvo je zastopal strokovni tajnik. Zborovanje ie otvoril predsednik O. Z. g. Lilleg. V jedrnatih besedah ie pojasnil naš položai in stališče, ki nai ga zavzamemo proti vladni naredbi glede znl-žania draginjskih doklad. Ni dovolj, da nam država dolguje visoke zneske na neizplačanih razlikah. Ne! V zasmeh in sramoto pred vsem kulturnim svetom je znižala sedai še draginjske doklade. Do-čim skrbe druge države (Češka. Francija) za zvišanje prejemkov svojim uradnikom. ki so že itak bolje plačani nego pri nas. dela naša vlada ravno nasprotno. Ministrski predsednik Uzunovič brije celo norce iz nas. ko apelira na državno uradništvo. češ. da ie ono najbolj patrijo-čen in državotvoren element. Sramotno plačano uradništvo naj podpira vojvodinske milijonarje, ki crv povečini že spravili letošnje žitne pridelke in jim ie vseeno, ali pridelajo par let kal ali nič. Trdijo celo. da so vsa poročila o velikanski poplavi humbug. Sam g. Savič načelnik v ministrstvu za trgovino in Industrijo. ie izjavil verodostojnim osebnostim v Ljubljani, da ie napravila povo-deni komai za 60 milijonov škode. Proti takemu postopanju moramo zavzeti svoje stališče. Ko še pove, kaj se ie doslej tozadevno ukrenilo, predlaga, da zainteresiramo javnost zlasti pridobitne kroge za naše težnje Začasno nai izstopi uradništvo tudi iz vseh dobrodelnih, prosvetnih in drugih društev! K besedi so se oglasili delegati večinoma vseh organizacij. Končno se Je sklenilo: 1. Vsi državni uradniki, včlanjeni po svojih organ, v Osrednji zvezi, izstopijo iz vseh društev (tudi iz političnih), razen iz svojih strokovnih. 2. V četrtek 29. julija se vrši v salonu »pri Levu« ponovni sestanek, na katerega se povabijo vse organizacije državnih nameščencev, ki niso včlanjene pri O. Z., v svrho posvetovanja o nadaljnjem postopanju. O vseh ukrepih bomo naše članstva točno informirali. Listje pada... (K upokojitvi inšpektorja dr. St. Beuka in J. Westra.) Pod tem naslovom sem čital v preteklem letu obupno sliko našega kulturnega propada v domovini XX. stoletne kulture. Fašistični vihar trese nekdai mogočno drevo stanovske in šolske organizacije Julijske Krajine in z njega odpada mrko in gnilo listje odpadnikov in korl-stolovcev — odnaša Pa orkan tudi zdravo listje, ki leti čez mejo k nam. Zalibog opazujemo pri nas isto igro. Fašizem nadomešča tu politična ozko-srčnost. T am veje veter nacionalne mrž-nje in prezira, tu oa sapa koristolovstva in političnega kameleonstva. V kulturni Italiji 1e vihar uničil sko-ro naš dom — kaj pa pri» nas. Pri nas odletajo najboljši in mi mo*-gmo. Z 31. t. m. odhaja dr. Stanko B e u k — sledi mu oa inšpektor srednjih in meščanskih šol J. Wester. To so suha po dnevnikih zabeležena dejstva. Dnevno časopisje že načenja vprašanje krivcev — kai pa mi. Molčimo in puščamo, da se mešajo v šolske zadeve nepoklicani faktorji. Sram nas bodi. Kje ie naš ponos? Kam smo poslali svojo odločnost? Slepci — ne vidite li. kako smo te-peni. ker stopamo ločeni v boiu za našo bodočnost. Glušci, ne slišite li ogabne pesmi političnih krahirancev. ki se vesele naše slabosti. Hočete li še več dokazov za potrebo enotne fronte vseh za-tiranoev. Cemu brbljate — malodušni po preteklosti in vlačite na dan že millJon-krat nremlete fraze. Škandal upokojitve dveh naših odkritih prijateljev, dveh šolnikov, ki sta mnogo pripomogla k dvigu našega šolstva po prevratu, naj nam končno odpre oči. da dvignemo svoj glas in zakličemo politični javnosti: Dovoli je — ne dražite nas več — na dan zaslepljenci iz temnih rovov vsakdanje politike na solnce resnice in pravice. ... Toda okolo kapetana so se pojavile osivele glave kralja Matjaža z zastarelimi nazori... Učit. Tov. z dne 8. oktobra 1925. V otroških letih sem šel vsako leto z Jdubljeno pokojno materio ob Jerneje-vem na proščenie k »Majki božii trifar-ški«. ki v tihem zavetju Bele Krajine odpira vrata nebeška spokorjenim in s trpljenjem bednega žiVlienia očiščenim dušam. Tamkaj v Rosalnicah stoje pokraj njiv in travnikov, v zelenem vencu pe-vajočih šum. z vinsko trto na obsolnče-nih brdih in v široki verigi veselotožnih, v bolesti trepetajočih iti v neizraiznem pričakovanju drhtečih src ¡našega naroda tri cerkve — druga ob drugi postavljene. da v svoie svete hrame orestre-zaio iadne glasove slepega euslaria. melanholične speve marindolskih devojk, sirotnih romarjev izpod Zežlia. razigranih Vivodincev in vsega ponosno-umir-jenega naroda Bele Krajine, svečano dvignjene v blestečo tenčico nebeške sl-niine! Gorenja cerkev, srednja cerkev, dolenia cerkev ... Izza zelenega Mestnega brega se preliva name blesk pozlačenega jabolka svetega Nikole. ki stoluje starodavni Metliki in siplje blagoslov miru in utehe na grobove onih. ki so se zatekli izpod mogočnega brneniia njegovega velikega zvona v ta tihi. pokojni, srečonosni krai... Moj dom — edini, nad vse ljubljeni! Z materjo sva se zatekla v gorenjo cerkev. Pokleknila ie in glava ii .ie zato-nila v dlaneh. S propovednice v cerkvi in z one pred srednjo cerkvijo ie grmela beseda božja, ki ie užigala plamene src. sušila solzne oči in kazala pota v visoko nebo. Jaz — otrok — sem krožil s pogledi po hiši Gospodovi, ki je opojno dehtela v cvetovih in ki so se po niiej pretakali vzdihi stoterih duš. Visoki cerkveni obok ie bil poslikan s podobami, ki kažejo prizore iz zgodb svetega pisma. In po tei pisani poljani so se pasle moje oči. A nobena podoba se mi ni tako živo in učinkovito vtisnila v spomin, kakor ona v tesnem medaljonu. ki kaže starega plešca med kopico otrok, med katere so planili strašni črni medvedi in jih obdelavah s silnimi šapami. Mati mi ie povedala, da so bili to malopridni otroci, ki .so se norca delali iz ubogega plešastega starca, porogljivo ga kličoč: »Plešec. pridi doli!« A tedaj je prihrumela nanje kazen božja: medvedje so orimomliali med1 brezstidno de-co in so jo s šapami učili spoštovati starost! — Zakai vam pripovedujem o tem. kar tako sveto, sladko in neizbrisno živi v skromni zakladnici najlepših mojih spominov? Dogodilo se ie v Celiu. tako mi pravijo. da ie padla iz ust mladega učitelja^ med govorom starega tovariša — baje .ie bil to Jelene * -— drzna in prostaška beseda: »Starec, tiho bodi!« — Ako je to res — ali bi si ne želel medvedove šape. ki bi io z zamahom prislonil na ta. usta. da se ne bi nikoli več sirovo norčevala iz starca, pa da ne bi tudi nikoli vec izgovorila učiteljevega imena?! Kdo neki ie vzgojil tega učitelia in kdo ga je dvignil do take izobrazbe? Ali se ie prl-tepel med nas iz hudičeve torbe ali pa ga je omamila in [zastrupila razdivjana strast, ki s psovko dokazuje svoje pravo! Gorie nam. če se bo naša mladina s taikim orožjem oboroževala za zmago učiteljskih idealov! Gorje nam. če bomo drug na drugega pljuvali! »Osivele glave kralja Matiaža« so prejele iavno plačilo iz tovariških ust. ki so se po moji vednosti sedai prvič oglasile s takim izrazom na učiteljski skupščini! Ce ie to res — težko mi ie verjeti! — tedaj je to velika sramota za sratno-tilca samega in velika sramota ie to zanj. ki bi bil kakorkoli kriv, da mora mlad pripadnik učiteljskega stanu na tak grd način dajati izraza še gršemu svojemu mišljenju o lastnem stanovskem tovariš»! »Zastarelih nazorov« ne pobijamo s psovkami! Nai nihče od nas ne obremeniuie svoje vesti 7, dejanji, ki one-čaščaio našo čast in ki se bodo maščevala nad njimi, ki so iim izvor in potuha! V tem primeru ve vsak. kai ie njegova dolžnost — dolžnost v tem trenutku in dolžnost za bodočnost! Vzgoja! Voditelji, društva! Veste li, da delate na temeljih narodove prosvete. lepote njegove duševnosti. zdravega napredka njegove miselnosti in čiste globine njegove nravnosti? Starci, stari borci, preizkušeni poštenjaki, jasna lica temnih dni preteklosti, ki nas ie davila v, železno, kruto oestio — na izobraževalno, na učiteljsko delo. da nam plevel ne preraste domačega polja! Jaz se postavljam na stran onih. ki so vajeni boriti se s poštenim orožiem za čast in pravdo vsakega. kdor ie vreden moiega tovarištva in bratstva! Oko v oko! In zob za zoh! Kot preprost organiziranec UJU smatram -7.a dolžnost svoie stanovske časti, da govorim tafcjo jasno in nedvoumno! Izpostavljam se sicer opasnosti. da tudi meni ne zabrusijo v lice starca, ki naj molči! Res ie — življenie se nagiblje na večerno stran, toda idealom mladosti ostanem zvest do smrti! In če pade starec name. nai se izpod niega popne mlada moč volie in stvarnosti, ki bodi vzvod in vir pozitivne tvornosti našega rodu in bodočih generacij! V Ljubljani, dne 26. julija 1926. E. Gangl. član UJU. Oseba ni poglavitna stvar. — PIs. * Predsedstvo pokrajinske skupščine izjavlja, da gornjih besed ni slišalo na pokrajinski skupščini, zato jih tudi s oredsedstvenega mesta ni moglo zavrniti. Tudi ni bil iavljen kak tak incident predsedstvu pokrajinske skupščine. V imenu predsedstva: Anton Hren I. r. kot predsednikov namestnik. Učiteljski pravnik. —§ Redukcija draginjskih doklad. (Računovodstvo del. min. fin. poroča.) Vsled sklepa ministrskega sveta so se z veljavnostjo od 1. avgusta t. 1. znižale osebne draginjske doklade Računovodstvo ie dobilo nalog, da mora to znižanje draginjskih doklad izvesti že s 1. avgustom. Ker ie pa likvidacija po starem že zaključena in nakaznice odposlane poštni hranilnici, podružnica v Ljubljani, zato nai vsak šolski upravitelj odriosno ravnatelj meščanske šole brezpogojno vrne dne 1. avgusta po položnici, priloženi plačilnemu listu znesek, zaznajmo-van z rdečilom in opremljen s štampilijo »takoj vrniti«. V interesu vsakega upra- vitelja ie. da se brezpogojno ravna po tem navodilu. Radi orientacije objavljamo Itabelo o znižanju doklad. II. KATEGORIJA. Krajevni draginjski razred n. m. Dosedanja drag. doki. Znižano za °/o Nora drag. doklada Vračilo za avg. Dosedanja drag. doki. Znižano za °/o Nova drag. doklada Vračilo za aig. 900 1000 1100 V II 6 10 10 1. kate 846 900 990 goriji j 54 100 110 b za 800 900 1000 • /se nas 6 10 10 tavlje 752 810 900 nce 6 °/ 48 90 100 0. Splošne vesti. — P. N. ČLANSTVU! Z dnem 23. t. m. sem prevzel blagajništvo in upravo stanovskih listov UJU Poverje* ništvo Ljubljana. Ker se mi je s tem odprl predal ogromnega dela, tako ure* ditev knjigovodstva, ugotovitev terjatev in dolgov, izboljšanje uprave in ekspe* dicije listov, prosim vse p. n. tovariš še(ice), da mi pri tem težavnem in od* govornem delu pomagajo, in sicer s tem, da poravnajo vsi dolžniki še neplačane zneske, uredé Zvončkove dolgove in mi gredo v vsakem oziru na roko. Upravno leto 1926127 smo pričeli s 1. julijem t. 1. Prihodnje dni pošljem vsem društvom tiskovine glede prijave članov in obračuna za mesec julij. Te tiskovine, prosim, izpolnite in mi jih takoj vrnite! Za izkazani znesek obre* menim v glavni knjigi dotično društvo za označeni mesec. Te prijave in ti obra* čuni se bodo vpošiljali upravi redno vsak mesec, da se tako izognemo vsem morebitnim nedostatkom. Kar se tiče Zvončkovih naročnikov, bomo v bodoče smatrali kot take le one, ki so plačali najmanj četrtletno naroč* nino naprej, ker je bolje, da imSmo samo 2000 naročnikov, a so ti sigurni. Na ta način mora biti Zvonček pri pravi kalkulaciji aktiven. Agitirajte tedaj za Zvonček! Za prihodnje upravno leto pripra* vim za vsa društva enako poslovanje in enake knjige s potrebnim navodilom. Prosim še enkrat, da gremo roko v roki, da uredimo čimprej finančno sta* nje poverjeništva, ker le v skupnem delu je moč in uspeh. RADO GRUM, glavni blagajnik in upravnik listov Pov. UJU, Ljubljana. — Kurz za psihologijo In eksperimentalno oedaeogiko v Beogradu. Sprejeti so: a) s pravico do stanovanja: Andrej Stefanciosa. Sv. Florijan Desanka Vukičeva. Bania Luka. Jova Popovič, Ormož, Leopoldina Kostanjec. Sv Florijan; b) brez pravice do stanovanja: ^da Po-gačnikova Kamnik. Tilka Pivkova. Čatež ob B. Luki, Zvonimir Ermenc. Ljubno. Ela Bahovec. Bohinjska Bistrica, Metka Brandstetterjeva. Ljubljana. Kurz prične 1. avgusta. Kandidati nai se iavljo v Beogradu. Učiteljski dom. Šumadijiska ulica 10 vsaj 31. julija t. 1 — Mučen incident na pokrajinski skupščini v Celju. Kakšnih sredstev so se posluževali nasprotniki deklaracijske-ga gibanja nam priča šlučai ki se je odigral javno s polno nozorndstio vseh prisotnih in ki «n ea slišali vsi. ko ie predlagatelj dodatka o državnem in narodnem edinstvu stopil ob oder pred zborujoče delegate in udeležence pokrajinske skupščine ter ie z grozečim sonomlm glasom zaklical sfcuiplščini • »Prokleti bo-.dite. če to naredite!« (Ce namreč skupščina odkloni njegov predlog.) — Neradi smo registrirali ta dogodek, toda prisilili so nas drugi do tega. —i Imenovanja v marib. oblasti: v Podovi Hedvika Žoherjeva; v Tinjah za šol. upr. Josip Mlste}; v Bučji vasi Ela Herzogova. — Ferijalno Udruženje Jugoslovenskega Učiteljstva. Vabilo na ustanovni občni zbor F. U. J. U. 10. avgusta t. 1. v osnovni šoli na Savi. v Beogradu ob 10. uri dopoldne. Dnevni red: 1 Program F. U. J. U. (ref. tov. Mrovlje). 2. F. U. J. U in češko učiteljstvo (ref. tov. Mrovlje). 3 Poročilo o dosedaniem ferijalnem delovaniu učiteljstva (ref. tov. Mrovlje). 4. Pravila F. U. J. U. (ref. tov. Jelkič). 5. Volitev odbora. 6. Predlogi — Slučajnosti. Vabljeni vsi tovariši(ce) iz vseh pokrajin, ki se zanimaio za ferijalni po-kret. — Za pripravljalni odbor F. U. J. U-Slavko Mrovlje 1. r. Ljubljana. — P u j a n M a !s a r o v i č 1. r.. Split. Dušan Jelkič 1. r.. Stari Bečej — Maturantom(tkam) mariborskega moškega učiteljišča leta 1921. Pri maturi smo se dogovorili, da se do petih letih-sestanemo. Obletnica se vrši v petek 6. avgusta v Celiu hotel »Balkan« ob 16. uri. Za trenutek nai se križaio naše poti in ta nai bo posvečen spominu na preteklost ! Obvestite takoi vsi tovarišico Pozné iz Oplotnice o svoji udeležbi, kakor tudi o mogočih iposebnih predlogih glede proslave. — Zidar. — Učiteljska tiskarna ie založila za šolsko uporabo čekovno nakaznico in nakaznico za dvig denarja, ki je uporab- na za osnovne, meščanske, trgovske, obrtne, vse nadaljevalne in tem sorodne šole. Opozarjamo učiteljstvo. da se po-služi tega za življenje nuino potrebnega učila. — Meščanske šole. prijave izpraznjena učna mesta v šolskem letii 1926/27. V začetku šolskega leta 1926727. bo izpraznjenih več mest na meščanskih šolah mariborske oblasti Učitelji osnovnih šol. ki žele vstopiti v učiteljsko službo iz osnovnih na meščanske šole. naj vpo%-lieio nekolkovane oriiave po uradni poti (potom šolskega upravitelja, ki vpošlje prijavo sreskemu poglavarju) do 10. avgusta 1926 velikemu županu mariborske oblast! (prosvetni oddelek) v Mariboru. V priiavi ie navesti: datum in usneh zrelostnega izpita datum in uspeh usposob-lienostnega izpita ter skupino predmetov, za katero se prosilec zanima. — Razpis stalne službe šolskega upravitelja in ene učiteljice Po naročilu ministrstva prosvete z dne 14. julija 1926. O. N. br. 530, se razpisuje na novo ustanovljeni dvorazredni osnovni šoli v Daljni vasi-Laverci. srez Liubliana okolica. služba šolskega upravitelja