Izhaja vsak četrtek. Cona mu je :» K na leto. (Za Nemčijo 4 K, za Ameriko in druge tuje države 6 K). — Posamezne fttovilko ne prodajajo i po 10 vinarjev. ■ S prilogami: Naš kmečki dom, Društvenik, Naša gospodinja Spisi In dopisi sc požiljajo : UrcilniStvu »Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Naročnina, reklamacija in in-serati pa: Upravništvu ..Domoljuba", - Ljubljana, Kopitarjeva ulica. — Siev. 13. V Ljubljani, dne 28. marca 1912. Leto XXV. Z Angleškega. Huda vojska je završala pretekle dni po Angleškem, ki se šteje za najbogatejšo, v omiki in gospodarstvu najbolj razvito državo. Nad dva milijona delavcev je bilo brez dela. Prcmogarji 'so začeli štrajk, ker podjetniki niso boleli ustreči njihovim zahtevam. Šlo j'' za to le: Prcmogarji so bili na An-gleškom tako, kakor pri nas, plačani 310 teži premoga, ki so ga izkopali. Kadar je ugodno, se da precej zaslužiti; ce se pa pride do slabih krajev, kjer je treba odkopavali in razstreljevati mnogo drugega kamenja, je pa zaslužek po ii poti lahko sila majhen. Prcmogarji ".so zahtevali na Angleškem, naj se v Vsakem slučaju plača delavcem za silijo vsaj po pet šilingov, to je naših 6 K. Ker podjetniki niso hoteli nič slišati o I fin, se je začel štrajk, jame so sc izpraznile, izkopavanje premoga je popolnoma prenehalo in s tem se jc začela vojska, ki je segla globoko v vse gospodarsko življenje. Premog je vsakdanji kruh za ladje, železnice, tovarni', Ker je zmanjkovalo premoga, so Bele bolj poredkoma voziti železnice in ostajali tovarne, ugašati plavži. Štraj-uv 11 joči prcmogarji so na ta način pripravili ob delo ogromno število drugih delavcev. Zaslužka ni bilo; marsikje je ^gospodarila bleda lakota. Iver kupijo izključno s premogom, je umljivo, da so mnogokje zato, ker ni bilo kupiva, mrzla stala ognjišča. Vse je bilo vznemirjeno in ko bi bila ta reč še nc-3 merju zresnilo čelo in njegovo oko z neko tajinstveno žalostjo zrlo proti goram. Zato pa je bilo njegovo presenečenje še večje, ko je Vilijer sedaj nadaljeval: »Na onem kraju je pred več kakor šestdesetimi leti stala hiša družine, ki je živela z nami v tesnem prijateljstvu, Viljem Vajk, edini posestnikov sin, takrat šc deček pri desetih letih, se je bil prav posebno navezal name, ker je imel doma samo dve sestri in smo bili mi kljub znatni razdalji najbližji sosedi njegovega očeta. Z njim sem prela-zil ravnino na vse mogoče strani, in kakor je bilo pri dečkih naše starosti popolnoma naravno, so naju mikali zlasti oni kraji, o katerih sva pričakovala, da doživiva nekaj nenavadnega in izvršiva kak junaški čin. Vse sva prehodila, le v gorovju nisva bila šc nikdar,' ker so nama stariši obisk onih divjih krajev strogo prepovedali, topa zaradi tega, ker so imeli leopardi in velike afričanske kače ondot svoje domovanje in je bil lahka v življenjski nevarnosti, kdor se je izgubil v teh samotnih dolinah in globelih. Laljko si mislite, da je bilo vsled te prepovedi najino hrepenenje, videti ta skrivnostni svet, vedno večje in silnejše. Dolgo si nisva upala zoper očetov ukaz. Ko so pa nekega dne moj in Viljemov oče odpeljeta z doma in sta se imela vrnit« šele proti večeru, pride Viljem in pred-i laga, naj porabiva krasno priliko lfl napraviva že toliko časa nameravani Izlet v gorovje, ki nama ga je domišljija slikala kakor tuje, neznano začarano kraljestvo. Ni ga stalo mnogo truda da me je pregovoril, in ko sva bila nekaj streljajev oddaljena od doma, Bva jo bitrih korakov ubrala proti gorovju. Dobro uro potem, ko sva zapustila hiše zadnje naselbine, sva stopila « ozko dolino, po kateri je proti ravnini med grmičevjem in nizkim drevjem stremela potokova struga in se na drugi strani polagoma vzpenjala med skalnatimi stenami. Reči moram, da naju je to, kar sva tu videla, zelo razočaralo. Nobena onih redkih živali, ki nama jih je prej v bajnih barvah slikala najina fantazija, nama ni zastavila pota, in ko sva že dobro uro sledila strugi notri med gorovje, so se pojavile posledice tega razočaranja v družbi z iučinki popoldanske vročine in posledica obojega je bila nepremagljiva utrujenost in zmučenost. Viljem, ki je zapazil mojo oslabelost, mi je svetoval, naj ležem za nekaj časa pod skalni pomol, ki je dajal,nekoliko brambe pred pekočimi žarki; sam pa je hotel nadaljevati svojo pot po dolini in mi obljubil, da se kmalu vrne in me pokliče. Ne spominjam se več, koliko časa Bom ležal v senci skalnega pomola, ko sem se po krepilnem spancu zopet zbudil, vendar pa je moralo preteči nekaj ur, odkar me je bil zapustil moj prijatelj, kajti vsa dolina je že ležala v temni senci in le najvišji vrhovi oddaljenih gora so se šc svetili v zadnjih žarkih zahajajočega solnca. Pokrajina, ki naju je popoldne tako malo zanimala, je sedaj v svojem globokem molku, ki je vladal nad samotnimi prepadi, in odsevajoč v čudovitih svetlobnih barvah, ki so se igrale okrog nebotičnih brkov, budila v moji duši nek nenavaden čut strahu in bojazni. K bojazni se jo pa še priselila skrb za tovariša, o* katerem kljub njegovi obljubi, da se v kratkem vrne, ni bilo duha ne sluha. Ko sem se hotel splaziti izpod skale, ki me je dosedaj varovala pekočih solnč-mih žarkov, da bi mu s klicanjem dal kako znamenje, po katerem bi se mogel ravnati, če bi se bil, kar sem tudi slutil, izgubil v kaki stranski dolini, ffoda ko stegnem skozi odprtino pod skalo svojo glavo, tu zagledam nekaj, da rui je pri tej priči zastala kri po žilah. Ob tej steni doline, na kateri se je nahajalo moje ležišče, komaj sto korakov od mene, sem zapazil, kako se je zmajalo nizko grmičevje in med zeleno (travo, ki j0 je zibal večerni vetrič, sc ye Pojavila glava, ki ni bila prav nič Podobna človeški, glava, kakršne šo ni-isom videl v svojem življenju. Okrog strahovitega obraza je plapolala nenavadno dolga bela griva in potuhnjene °ci te čudovite pošasti so zrle, kakor se ttu Je zdelo, naravnost po dolini navz-0l> Prav v isti smeri, kjer som tičal Oaz v svojem skrivališču. Smrtna groza 19 je obhajala in v nekaj sekundah Prevdaril vse možnosti, kako bi EDežal iz nesrečne doline. Prikazni, ki je bila med tem zopet izginila, si nisem mogel drugače razložiti, kakor da sem ji smatral za eno izmed onih orjaških opic, o katerih velikosti in divjosti mi je svojčas zdravnik iz mesta pravil cele povesti in dogodbe. Res je bilo, da mi je pripovedoval, da žive te zverine daleč severno od naše pokrajine, a po mojih otroških mislih se mi je vendar zdelo popolnoma verjetno, da se je katera teh pošasti priklatila tudi v divje Čarovniško pogorje. Po kratkem, a mučnem prevdarku sem prišel do sklepa, počakati, da se popolnoma znoči, potem pa kolikor mogoče brezslišno zapustiti tc nevarne kraje. Kakor večnost dolge so so mi zdele one četrtinke ure, ki so minule, predno je nastala trdna tema, in sem jaz nepremično tičal v svojem skrivališču. Kolikor mogoče tiho sem potem splezal ob skalovju navzdol; z največjo previdnostjo sem stavil eno nogo prod drugo in tako prehodil prvi kos svojega pota. Tu me pa zopet pograbi groza in ne meneč se za oddaljeno tuljenje roparskih živali in lajanje pavijanov in drugih prebivalcev gorskih višav sem dirjal dalje čez drn in strn, kolikor so me nesle moje noge. Pri vsem tem pa je vendar preteklo nekaj ur, predno sem krvaveč iz različnih ran zagledal v ravnini razsvetljena okna naselniških koč. Ko sem končno z največjim naporom dospel do domače hiše, sem'ugledal očeta s sosedom, ki sta se bila ravno namenila, da odjezdita iskat mene in mojega tovariša, o katerem sem izvedel, da se še ni vrnil. Stroge, karajoče besede, ki sem jih čul iz ust očetovih, so ostale brez vpliva name; zdele so se mi brezpomembne v primeri z groznimi rečmi, ki sem jih bil ta večer doživel. Strah, ki sem ga prestal, me je tako prevzel, da nisem mogel ničesar povedati o svojih doživljajih in da so me celo noč mučile grozne sanje. Kaj jo bilo z mojim prijateljem, nisem vedel. Toda ko so drugi menili, da je gotovo kam zašel in da ga drugo jutro z združenimi močmi kmalu zopet najdejo, tedaj se nikakor nisem mogel iznebiti tajne, temne slutnje, češ, kaj pa, ako bi bil pojav onega zagonetnega bitja v kaki zvezi z nenadoma izginolim prijateljem. XXX Drugo jutro na vse zgodaj me zbudi oče z besedami: »Vstani in pripravi se, da nas spremljaš v gorovje po poti, po kateri sta hodila včeraj z Viljemom.« Kmalu nato se je proti gorovju pomikala naša četa, pri kateri so bili večinoma vsi moški iz sosednjih naselbin. Ko smo dospeli v dolino, so začeli posamezni skrbno preiskavati tla, da bi po morebitnih sledovih dognali, če jc zabredli Viljem prekoračil na kakem kraju potok ali grmičevje. Toda kljub vsem naporom ni bilo mogoče odkriti niti najmanjšega znaka, ki bi bil pričal o njegovi prisotnosti; tako smo počasi dospeli prav do onega mesta, kjer me je bil Viljem pretekli dan zapustil. < Nekateri izmed naših spremljevalcev so poskušali splezati v stransko glo-bel, ki je ležala nekoliko nad mojim včerajšnjim ležiščem. Ravnokar so nam izginili izpred oči, tu udari naenkrat na ušesa prestrašen klic. Brzo smo hiteli za njimi in komaj smo bili mimo ovinka, kar se nam pokaže pre* tresljiv prizor. V rokah njegovega očeta, obkroženega od onih, ki so bili prvi prodrli v globel, je počivalo telo mojega prijatelja, in takoj na prvi pogled sem spoznal, da je bilo brez življenja. Njegov suknjič je bil raztrgan in na prsih je zevala široka, s strjeno krvjo pokrita rana. »Ubogi dečko, gotovo je plezal za kako rastlino ali živaljo, pa je izpodrsnil,« je pripomnil tiho eden izmed mož zdravniku, ki je bil sklonjen nad mrličem in preiskoval rano na prsih. »Na ostri skali, čez katero je padel, je dobil smrtno poškodbo, saj na onem oslrem skalnem robu se še poznajo krvavi sledovi.« Ko smo tako, vsi prevzeti od groze in žalosti, nemo zrli na mladeničevo mrtvo truplo, sem zdajci zapazil, kako je zdravnik prestrašeno planil kvišku in z glavo majaje sam pri sebi mrmral: »V tem kraju, da, skoraj ni mogoče / verjeti!« Nato je vstal in globoko za- / mišljen sledil sprevodu, ki se je z dečkovim truplom počasi pomikal v dolino. V trenutkih, ko kak nenavaden dogodek do skrajnosti pretrese človekovo dušo, se tudi posameznosti in neznatne stvari bolj živo kakor drugače vtisnejo v spomin. Tako je tudi meni prav do danes ostala v spominu še vsaka beseda pogovora, ki se je med potjo razplel med zdravnikom in mojim očetom, ki je mene peljal za roko, in tako živo se tega spominjam še danes, kakor da bi od takrat preteklo le nekaj tednov in ne šestdeset let. Kakor bi me naganjala neka nevidna notranja sila, sem začel očetu pripovedovati, kaj sem prejšnji dan videl iz svojega skrivališča. »Molči že enkrat o svojih neumnostih,« je zarentačil nad menoj in proti zdravniku se obrnivši nadaljeval, kakor bi me hotel opravičevati: »Ni še dovolj nesreče in sedaj nam hoče ta mladič še kvasiti o izrodkih svoje razgrete domišljije.« • Toda kako se je oče začudil, ko mu je zdravnik polglasno odvrnil: »Pustite ga pripovedovati, morda ni to, kar je videl, edino plod razvnele otroške domišljije. Kaj pravite, kaj je vzrok smrti nesrečnega dečka?« »No, da se je v skalovju ponesrečil, kakor je prej eden izmed mož omenil; rana je pač taka, da ni živel dalje kakor še eno minuto po padcu.« »Kako si pa- potem razlagate čudno dejstvo,« odvrne zdravnik, »da manjka dečku srce?« (Dalje prih.) Stran 206 Domoljub 1912 Stev. in s RAZGLED PO DOmOUlNI IvMVMVMVMViVMV 1 častitim somišljenikom Slovenske Ljudske Stranke! Zvršilnl odbor S. L. S. je v svoji seji dne 22. marca Izključil iz stranke Miko Ž e 1 j k o t a , župana v Gribljah, ker je delal, dasi je bil celo zaupnik S. L. S., ob zadnji deželnozborski volitvi za liberalca Mazzelleta. — Vsi somišljeniki S. L. S. se tedaj poživljajo, da imenovanemu v političnem oziru prav nič več ne zanpajo. Duhovniške vesti iz štajerske. G. Ferdo C i u h a , kaplan v Laporju pri Slovenski Bistrici, je dobil župnijo Selnica ob Dravi. — G. Mihael Golob, kaplan pri Novi Cerkvi, je odšel v Ameriko. Na Savi je umrl dne 23. t. m, ob 11. uri dopoldne vlč. g. župnik Josip Koblar v najlepši moški dobi. Pobrala ga je pljučnica. Ž njim je izgubila župnija svojega vnetega dušnega pastirja, ljudstvo svojega prijatelja in duhovniki svojega ljubeznjivega tovariša. Bodi mu lahka žemljica! N. v m. p.l Najlepše velikonočne kolače bodo spekle naše gospodinje, ako zamesijo z dro-žami (presgermom) v korist »Slov. Straže« Iz drožarne I. Košmerl, Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 8. Torej kupujte le te drože in zahtevajte jih povsod. Oddaja del za kapnice in vodnjak. Deželni odbor kranjski je oddal napravo kapnic v Brezju in Gradacu, občina Sv. Križ pri Kostanjevici, »Prvi kranjski podjetniški družbi v Ljubljani«, Dne na Vel. Vrhu na Blokah pa Ivanu Useniku. Vodnjak v Vel. Orehku, občina Šmiliel-Stopiče. bo pa napravil mojster Andrej Frantar. Spremembe glede orožnih vaj. Grafiko deželnobrambno poveljstvo je določilo, da se vrše orožne vaje za deželne brambovce po sledečem redu: polk št. 3 in št. 5 dne 3. junija; štev. 26 dne 27. junija; št. 27 dne 29. aprila, 3. junija in 20. julija. »Dekle z biseri« na »Ljudskem odru«. Prihodnjo nedeljo, 31. marca, uprizore igralci »Ljudskega odra« novo slovensko dramo, ki je posneta iz mane in splošno priljubljene povesti »Dekle z biseri«. Slovenski pisatelj jo je predelal v krasno žaloigro v petih dejanjih. Obiskovalci te izredne prireditve bodo imeli na cvetno nedeljo priliko z lastnimi očmi gledati dogodke in pa osebe, ki so jih v povesti imeli le v duhu pred seboj. Ker je uprava »Ljudskega odra« poskrbela vse, da se igra v vsakem oziru izvrši najlepše in najpopolneje, ni dvoma, da bo prihodnjo nedeljo »Ljudski oder<' napolnjen do zadnjega kotička. Posebno mnogo obiskovalcev se pričakuje z dežele. Povest je izšla, kakor znano, v podlistkih dnevnika »Slovenca« in se dobiva se-6' daj kot celotna knjiga v »Katoliški Bukvami«. Mlekarski tečaj za ženske. Deželni odbor kranjski priredi na Vrhniki mlekarski tečaj za ženske, ki bo trajal od 15. aprila do 15. julija 1912. Namen tega tečaja je, ženske učiti molže in krmljenja živine kakor tudi vežbati jih v ravnanju z mlekom, preiskovanju mleka, dalje izdelovanju masla in melike-I ga sira ter pomivanju posode in snaže-nju mlekarn. V tečaj se sprejme dvanajst učenk, ki jim preskrbi deželni odbor prosto stanovanje na Vrhniki in plača polovico stroškov za hrano, ki jo bo dajala Gospodinjska šola na Vrhniki za 1 krono na dan. Prošnje za sprejem v tečaj je vlagati najkasneje do 10. aprila 1912 na deželni odbor kranjski v Ljubljani. Uboj v Zagorju ob Savi. Dne 22. marca je v Zagorju ob Savi neki neznanec udaril z železnim drogom po glavi rudarja Jožefa Kokalja s tako silo, da se je Kokalj nezavesten zgrudil. Kokalja so prepeljali v deželno bolnišnico, ker ga niso mogli spraviti k zavesti ter je naslednji dan, v soboto, umrl. ne da bi bil povedal ime svojega ubijalca. Velika nezgoda v Kranjski gori. V petek, dne 22. t. m., zjutraj so šli vozniki in delavci Ivana Zakotnika v planino nakladat hlode, na katerih je ležal preccj debel sneg. Naenkrat se utrgajo hlodi in sneg ter potlačijo tri delavce, ki jih hudo poškodujejo. Janezu Plešu je zlomilo dvakrat nogo, Francu Koširju pa nogo in rebra, Lovrenca Mraka je na zgornjem životu zelo poškodovalo. Vse tri so morali prepeljati na saneh domov. Uboj ali nesreča? V Jaršah pri Mengšu so našli pri novem pokopališču nezavestnega nekega neznanega človeka. Imel je prebito glavo. Ker se ni zavedel. so ga oddali v deželno bolnišnico. Kdo je in kako je prišel do rane na glavi, se še ne ve. Da bi se izvršil uboj z roparskim namenom, se ne more sklepati, mogoče ga je kdo udaril iz maščevanja ali pa se je mož sam ponesrečil. V soboto, dne 23. t. m., je neznani mož v deželni bolnišnici umri. Surov sin. Pred nekaj dnevi je prišel v Št. Vidu pri Planini na štajerskem stanujoč kočar Janez Doberšek iz Planine domov. Ko je stopil v sobo, je videl, kako je njegov sin Janez z nekim polenom pretepal pri njem na obisku se nahajajočo telo. Oče in druga dva sina, Adolf in Alojz, ki sta istočasno z očetom vstopila v sobo, so spravili suroveža na prosto. Zunaj je Janez pograbil precej velik kamen in ga s tako močjo vrgel očetu na glavo, da se je oče nezavesten in krvaveč zgrudil. Sina sta rešila očeta iz suro-veževih rok. Iz sovraštva ga je nevarno obstre. lil. Klepar Fr. Pohajač je šel te dni iz f Lokrovca pri Celju v Dobrno. V gozdu i ga je dohitel prevžitkar Jakob Jovan. V nastalem prepiru je Pohajač potegnil revolver ter oddal dva strela proti Jo-vanu. Jovan se je, zadet v spodnji dol telesa, zgrudil na tla, vendar pa je zo-pet vstal in začel bežati. Pohajač je tekel za njim ter oddal proti njemu že več strelov in ga še tolkel z revolverjem po glavi. Smrtno ranjenega so ga našli na cesti kmetje, ki so ga spravili na njegov dom. Požig. Iz maščevanja je zažgal v mariborski okolici hlapec Janez Ka-pun gospodarsko poslopje posestnika Franca Boškarja, ki je popolnoma pogorelo. Škoda znaša 7000 kron. Žganje ga je umorilo. V četrtek dne 14. marca, zjutraj so pri Črničali na Vipavskem našli v cestnem jarku mrtvo truplo nekega Berbuča iz Sela, ki je v sredo zvečer v črničali popival. Mož, ki je bil okrog 60 let star in udan žganju, je našel žalostno smrt v cest- , nem jarku. Dve veliki nesreča v Gorici. Ivan Cappellani je bil čuvaj pri tvrdki z lesom Mann in Rossi. Dne 17. marca je stal zraven voza, na katerega so nakladali les. Kar naenkrat se je voz zvrnil in podsul Cappellanija. Težko ranjenega so prepeljali v bolnišnico, med potjo je pa revež umrL — Na južnem kolo- j dvoru se je pa ponesrečil delavec Anton Petkovšek iz Rojana. Stisnil ga je vagon. Petkovšek jc nevarno ranjen na spodnjem delu telesu. Ko se je v bolnišnici zavedel, je rekel, da ne ve, kako sc je nesreča zgodila. V Ameriki umrli Slovenci. V Clc-velandu je umrl za srčno kapjo rojak Josip Puterle, star 48 let, doma iz topli-ške fare, vas Dolnji Dol na Dolenjskem. V Ameriko je prišel pred dvajsetimi leti. — V Springfieldu, 111., je umrl Fer- j dinand Glacar za enako boleznijo, do- j ma iz Kuma na Kranjskem, star 58 let \ in je bil v Ameriki kakih osem let. - y V Milvaukee, Wis., je umrla dne 24. februarja Slovenka Marija Ivuračin, rojena Bergant, doma iz Strmca, fara Šmarjeta na Dolenjskem. — V Elkliar-tu, Ind., je umrl Slovenec Matevž Jazbec. Perutninarska razstava se otvon v Ljubljani 30. t. m. ob desetih dop. «a vrtu »Uniona«. Dekoracije so jako lei>e in napravijo gotovo najlepši vtis na obiskovalce. Najlepše dekoracije bodo tudi razni krasni ptiči in druga športna in eksotična perutnina, ki so razstav-1 r. lieiui poleg koristne. Razun naših kranjskih plemen bodo razstavljena mnoga druga k nam vpeljana in pri ia» že aklimatizirana plemena. Nekatera so naravnost krasna in vzbude go-i0vo zanimanje in občudovanje. Ta razstava bo dokaz javnosti, da smo priSli ]tudl na tem polju naprej. Priliko za (obiskovanje perutninarske razstave gmo dali obiskovalcem iz dežele na soboto, nedeljo in ponedeljek. Ljubljančani ln okoličani pa imajo najlepšo priložnost v nedeljo. Kdor se zanima rJi to panogo, naj nihče ne zamudi lepe prilike, ker mu ne bode žal. — Raz-Btavljalce perutnine opozarjamo, da zanesljivo in ob pravem času pošljejo prijavljene skupine na razstavo, da ne bo zmešnjav. Izgubljeno. Dne 12. t. m. se je ob priliki sejma v Kamniku na gostilniškem dvorišču »pri Krištofu« pomotoma dala na tuj Voz vreča semenjske detelje. Pošteni najditelj naj naznani svoj naslov Štefanu Krču, posestniku v Gradu, pošta Cerklje, ki dd ra to primerno nagrado. Krasni razglednici za Veliko noč je laložila »Slovenska Straža«. Naročajo se v pisarni »Slovenske Straže« v Ljubljani. Prodajalci dob6 znaten popust. Zahtevajte |ih povsod! Ena razglednica predstavlja narodni običaj sekanja jajec o Veliki noči, Uruga je pa posvetilo dr. Kreka »Slovenski Straži«. Posamezna razglednica velja 10 vinarjev. Vsak naročnik »Domoljuba« naj pošlje na teh razglednicah pozdrave za Veliko noč svojim prijateljem. Okrožnica vsem županstvom na Kranjskem. Deželni zbor je storil v seji dne 22. februarja t. 1. ta-le sklep: Deželnemu odboru se naroča, da priporoča v posebni okrožnici vsem občinam na Kranjskem, da občinski odbori pri Jrazpravah o sklepanju letnih proračunov uvedejo davek na žgane pijače. — l)eželni odbor je siccr žc v svojih okrožnicah z dno 14. septembra 1904, številka 5114, 28. novembra 1905, št. 11.320, 19. oktobra 1907, št. 12.470, 9. novembra 1908, št. 13.950, in z dne 18. oktobra 5910, št. 14.423, opozoril županstva na važnost naklade na žgane opojne pijače za občinsko gospodarstvo in jih jc obenem poučil, kako naj postopajo pri Uvedbi take davščine. — Vkljub temu je Se mnogo občin na Kranjskem, ki nimajo uvedene te naklade, pač pa čp-Fto zelo visoke naklade na direktne davke. Zato priporoča deželni odbor vnovič županstvom, delovati na to, da sklepajo občinski odbori pri ustanovitvi občinskih proračunov za prihodnja leta tudi naklado na žgane prijače in v primeri z dohodkom, ki se sme od njo Pričakovati, znižajo doklado na direktne davke. Naklada na žganje sme znašati največ 40 h od vsake hektoliterske stopinje alkoholovine navadnega žga-Jjja in 20 h od litra poslajenega žganja jUikerjev) in se lahko sklene za deset jet naprej, kar so zelo priporoča, ker v tem slučaju ni treba vsako leto posebej Prositi, da deželni odbor dotični sklep odobri. — Pc onih občinah, kjer ima dežela v zakupu pobiranje državne užitnine od mesa, vina, vinskega in sadnega mošta, lahko pobira tudi občinsko naklado na žganje deželni da-car, če se občina za to obrne do nadzor-ništva deželnih naklad v Ljubljani in se obenem zaveže plačati poleg stroškov za orodje in tiskovine tudi 10 odstotkov nabrane naklade kot prispevek za režijo. Od deželnega odbora kranjskega. — Pripetilo se bode, da bodo mnogi občinski odbori nasprotovali predlogu župana za uvedenje te dokiade in sklenili, da se zavrne, ali pa tudi narobe. Zato opozarjamo naša županstva, da ima v tem slučaju vsakdo (vsak občan) — tudi župan ali pa vsak odbornik — pravico, pritožiti se na deželni odbor proti sklepu občinskega odbora. Pritožba naj se vloži v postavnem roku pri županstvu, ki jo mora brez odloga predložiti deželnemu odboru. Uvesti naklado na žganje je na vsak način potrebno ondi, kjer so občani obremenjeni z visoko doklado na direktne (zemljiške, obrtne, pridob-ninske) davke, in ondi, kjer bi se morale te dokiade občutno zvišati. V takem slučaju je dolžnost vsakogar, gledati na to, da se uvede ta — najbolj opravičena naklada. Predsto-ječa okrožnica in naš dostavek naj bo-deta predmet razgovora pri vseh društvenih sestankih in predavanjih, tako da hode vsak občan na Kranjskem (velja tudi za sosedne slovenske kronovi-no!) poučen zlasti o pravici in načinu pritožb. V vsaki občini naj se uvede naklada na žganjel Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge in jili obrestuje po 4 '/2% brez kakega odbitka. Ursine ure ofl 6. zjotnj io l. popoldne. DaaaanaaiinnDDgaca S ^mml^Sm novice ° □_______iq g Iz Mengša. Pretekli četrtek, dne 21. marca, se je konstituiral novoizvoljeni obCinski za,stop v Mengšu. Županom jo bil soglasno 'izvoljen občespo-štovani Franc Orel, ki je že štiri dobe (12 let) modro in spretno vodil občinske posle. Ako je znal on, mož odločno krščanskega prepričanja, v tem času, ko je bil obdan od pretežne večino li- beralnih odbornikov, vršiti svojo ne lahko nalogo v splošno zadovoljnost, bo to od sedaj tem gotoveje in lažje, ko so vsi odborniki zavedni pristaši S. L. S., in kateri so mu v pomoč izvolili vrle svetovalce: Janez Leveč, V. M., Josip Kandušer, V. M., Peter Lipar, M. M., Janez Bok ali č, Pristava. To poročilo je najboljši odgovor vsem dolgoveznim, štiri mesece prihajajočim, neštetim liberalnim dopisom iz Mengša. Dokler še niso tako nespametno nastopali, so imeli še nekaj pristašev. Ze pri prvi volitvi meseca oktobra so pogoreli, ko so se nato z vso silo trudili z lažmi in sleparijami, ko so ae »narod-nonapredni« v svrho zmage celo s tukajšnjimi Nemci zvezali, se je kljub temu število volilcev S. L. S. v I. razredu počvetorilo, v II. in III. pa podvojilo. Vsled tega nepričakovanega poraza je bilo zopet treba ugovora, ki so ga pa tako slabo sestavili, da je bil v prav kratkem času kot neutemeljen zavr-nen in volitve potrjene. Samo tri točke so navedli v ugovoru, pa še te vse so bdle popolnoma zlagane. Kdor se že postavi na stališče, da bo v svojo korist lagal, se bo skušal vsaj tako zlagati, da bo imel upanje na uspeh. Naši rekurzovci pa niti tega niso storili. Čudno pa je, da se je smelo postavno oblast nekaznovano nalagati in ji na-pravljati nepotrebnega dela, ko ima koristnega dovolj. — Župan je torej izvoljen, akoravno je šele komaj ov&s vsejan, liberalci so pa ponosno trdili, da ga bodo že davno prej poželi. Kako je vendar to, da sedaj ne poročajo svetu o izidu volitev, ko so poprej vsak teden po vrsti napovedovali svojo sijajno zmago. Seveda, sedaj so brez glavarja. Znani liberalni Pečnik, poleg Jenčiča, kandidat za županski stolec, ki se je najbolje trudil za stranko, je v tihi noči izginil iz Mengša z družino in vsem premakljivim imetjem nezna-nokam. Veliko tisočakov je baje odnesel, še več pa jih je pustil svojim prijateljem v spomin. Drugi dan se je menda do sedemdeset upnikov oglasilo, pa niso razun praznega poslopja ničesar našli. To je možatost, s katero so se tako radi bahali. Prizadeti oškodovanci so po večini njegovi prijatelji, v njegovi hiši so se zbirali k posvetovanju, imeli so ga za boga, sedaj so mu pa dali ime antikrist. Občani so sedaj docela spoznali liberalno stranko in njih privržence; drže se načela: svoji k svojim. Ako bi se sedaj še enkrat vršile volitve, jih liberalci z Nemci, graščakom, učiteljema vred ne dobe toliko mož, da bi sestavili svojo kandidatno listo. g Dob. V Krtini je umrl dne 23. marca posestnik France Prenar. Bil jc prvi predsednik krajnega šolskega sveta v Krtini in občinski odbornik. Zapušča vdovo in več nepreskrbljenih otrok. N. v m. p.! — Izobraževalno društvo je imelo na kvaterno nedeljo predavanje. V poljudnih besedah nam jc č. g. P. Gvido Rant povedal, kje je prava izobrazba doma. Knjižnica našega društva je napredovala za lepo število 71 novih knjig. Za ta napredek se ima predvsem zahvaliti vlč. g. J. Flisu, generalnemu vikarju, ki je tukajšnji rojak. Daroval je društvu za knjižnico 40 K, za kar mu bodi izrečena tukaj srčna zahvala. g Peče. Tukaj se jo ponesrečil posestnik Janez Stenko s tem, da je padel poleg stopnjic 2 m globoko, si zlomil hrbtenico in na posledicah umrl. Imel je jako lep pogreb. Bil je blag mož. Naj v miru počiva! g Kamnagorica. Dne 18. t. m., ob 8. uri zvečer je šla Frančiška Režek na bližnji potok po vodo. Ker ni bilo žene takoj nazaj, je šel njen sin Lovro Režek z lučjo gledat, kara so šli mati. Na veliko grozo za- f>azi sin pri omenjenem potoku, da mati eže z glavo v vodi. Ves obupan zgrabi sin svojo mater ter jo potegne iz vode, pa bilo je že prepozno. Vse se je storilo, da bi ženo poklicali nazaj v življenje, pa ni bilo mogoče. Ta dogodek je vso vas prestrašil, najbolj pa domače. Ginljivo je bilo slišati, kako so na dan pogreba obupno jokali otroci po svoji stari materi. Ker je bila žena v svoji starosti 65 let zvesta bravka ^Domoljuba« in je tudi rada drugim pripovedovala, kar »Domoljub« piše, se priporoča vsem ženskam v posnemanje, vsem naročnikom /Domoljuba« pa v pobožno molitev. g Moravče. Popravek. Ni res, da Janez Novak iz Prikrnice št. 15 ne bo nikdar poravnal zahtevane zavarovalnine, res je, da je on zahtevano vsoto po svoji ženi poravnal »Posojilnici in hranilnici v Moravčah« že 26. februarja 1912. Ni res, da bi se bilo lansko leto govorilo o velikanskih vsotah, ki jih imajo različni vlagatelji vložene, a so letos izginile, res pa je, da smo izdali računski zaključek z zapisom hranilnih vlog, ki letos niso izginile, temveč se prenesle na tekoči račun. Torej tudi ni res, da so izginile hranilne vloge štev. 1678, 1800, 1895 in 1920 z vlogami 32.513 K 88 v., 30.116 K 22 v., 44.845 K 2 v. in 30.113 kron 26 v., marveč je res, da so se te vsote vštele med tekoči račun. — Ni res, da bi bili na občnem zboru liberalne posojilnice zastopani različni stanovi: kaplan, učiteljstvo, kmetje, otroci, financarji in obrtniki, še celo žandarji, res pa je, da je na naš zadnji občni zbor kaplan Demšar pripeljal s seboj nekaj svojih ljudi, ki njih nobeden ni naš član. Res je tudi, da so se morali ti odstraniti, ker kaplan Demšar ni hotel podpisati izjave, da se tudi našim ljudem dopusti udeležba pri njihovem občnem zboru. Res je, da se je šele na to začel naš občni zbor. — Ljubljana, dne 18. marca 1912. — »Hranilnica in posojilnica v Moravčah«, g Moravče. Liberalci popravljajo. Popravek: 1. Ni res, da bi bili mi kdaj trdili, da Janez Novak iz Prikrnice št. 15 ne bo nikdar poravnal zahtevane zavarovalnine, pač pa smo rekli, če bi bil pa to sedanji posestnik nekega posestva (Janez Novak, Prikrnica št. 14), da kažete revščino svojo, ker ga terjate za neko vsoto, katere ni nikdar prejel, ni nikdar bila zanj plačana, torej je tudi nikdar poravnal ne bo. In res je n: poravnal, pač pa žena zgornjega, ki še o tem, kakor trdi, niti vedela ni. Čudno pa je vseeno, da ste to šele« našli leta 1912,, ko je že zavarovalnina za-8' padla z letom 1902 in ga terjali le do vštetega leta 1909. in za triletne obresti. AH prej niste vedeli, da je zavarovalnino dolžan? — 2. Res je, da se je lansko leto govorilo o velikanskih vsotah, ki jih imajo različni vlagatelji vložene, res je tudi, da so bile te velikanske vsote izkazane v računskem zaključku, a so letos izginile; ni jih več v računskem zaključku, pa naredite, kar hočete. — 3. Res je tudi, da v zaključku za leto 1911. ni več hranilnih vlog št. 1678, 1800, 1895 in 1920 z vlogami 32.513 K 88 v., 30.116 K 22 v., 44.845 K 2 v. in 30.113 K 26 v. Drugega pa mi trdili nismo. S popravki sami sebe blamirate in smešite. Zakaj pa jih že lansko leto niste dejali med tekoči račun? Vloge naj se pa vedno vpisujejo kot vloge in nikdar drugače po našem mnenju. — 4. Res je slednjič tudi, da so bili na občnem zboru kaplan Demšar, nadučitelj Toman, več kmetov, otrok, financar, obrtnik, trgovec in še celo žan-dar, kar lahko dokažemo s pričami. Če ste pa željni zvedeti, vam pa povemo celo popolno število ljudi v dvorani, po spolu in poklicu. Velikanska ncresnica pa je, da se je šele potem, ko je izjavil kaplan Demšar, cla ne podpiše izjave, da se tudi vašim ljudem dopusti udeležba na našem občnem zboru, začel vaš občni zbor. Tudi to lahko dokažemo, kadar kdo želi. Imamo še drugih stvari dovolj na razpolago, čim več bote dregali, več jih bote zvedeli. Popravke pa le še pošiljajte od koder hočete. n5EB5ciEEiE5aEa5aD l Dolenjske novice S a--—------D □□□acianajjaaaaaaa d Janše. Skoraj ne mine kako leto, da bi se v tukajšnji župni cerkvi nc napravilo kaj novega. Sedaj postavlja gosp. Toman, kamnoseški mojster v Ljubljani, nov veliki oltar iz raznobarvnega marmorja. Prav lepo in umetno delo. Vrhnja oltarna plošča tehta 21 stotov. Na vprašanje, kako bodo spravili tako težo na vrh janškega hriba, je odgovoril neki kmet: Kaj bo to, saj smo pred štirimi leti pripeljali celo zvon, ki tehta 40 stotov. — Posvečenje oltarja bo dne 4. maja t. 1. ob priliki sv. birme. Vsi stroški so se pokrili s prostovoljnimi darovi. Ako Bog da, zapele bodo črez par let tudi nove orgije. Vsa čast Jančarjem, ki tako lepo skrbč za lepoto svoje župne cerkve! d Studenec pri Krškem. Razglas! Opozarjajo se vse tiste občine, kjer še občinske volitve niso končane, da se za slučaj, da propadejo liberalci kot drugod, obrnejo na patentiranega strokovnjaka v tej stvari, našega grila. On enostavno piše privatno pismo na deželno vlado, a ta vse liberalcem neljube osebe obesi. Torej pozor! d Studenec pri Krškem. Ob občinskih volitvah na Studencu so celo mrtvi iz grobov vstajali; pa ne samo da so vstajali, temveč so prosili klerikalce za pooblastila ter s pooblastili volili, kakor nas je poučil slak v »Slovenskem Domu«, Strašno! d Škocijan pri Dobravi. Tukajšnja faki-naža pod vodstvom znanega svobodomis-leca študenta s pošte namerava ustanoviti pri nas »Sokola«. Ti ljudje, ki strašijo po tukajšnjih gostilnah, blatijo dan na dan naše vrle »Orle«, mesto da bi pometali pred svojim pragom. Glavni tiči so: Du]c Udovč, Vinšk in občinski berič. To so glavni sokoliči, ob njih strani pa jim stojž liberalni pridigarji, kakor: nadučitelj Durjava Zalokar in zloganjski bahač Komljanc, Da' bodo župan Činkole in Zupe P, in kunštni dohtarjev Martink slepo bezljali za njimi, je umevno. Pa saj tako ostane pri nas vse le samo pri besedah! Vi Orli pa krepko naprej do cilja in s poštenim delom uničite nakane brezverskih liberalcev. Z Bogom za narod! d Studenec pri Krškem. Poraz liberalne stranke pri naših občinskih volitvah' »učenemu« dopisniku »Slovenskega Doma* ne da spali. Vedno in vedno čveka o >:na-prednih« kmetih, ki da so v prvem razredu »izvoljeni«. Dopisunčič bi zaslužil gotovo častni naslov lažnjivega kljukca, ko bi ga ljudski humor že ne proglasil za slaka št. II, Poglejmo si torej te slakove * napredne < kmete. Prvi ima še rok nekoliko dni, da se poboljša, sicer ga c. kr. okr. sodišče dene pod kuratelo; drugi je tako napreden, da' išče denarja za pot v Ameriko, da poflika svoje »napredno« gospodarstvo, pa mu ga nihče ne upa; tretji ima tako obširno zemljišče, da se žabi ni treba posebno napeti, da ga preskoči; četrti je pa slak sam, ki milo prosi za kak kraj v najem za repo in zelje, in sicer pri »zagrizenih klerikaicili , ker liberalci sploh nimajo nič oddajali. To so torej ti štirje »napredni kmetje« iz naše župnije, »izvoljeni« v I. razredu. Dvomimo tudi, da bo slak dosegel z zažugano krta-ško obrtjo kaj uspehov. Ostani, čevljar, pri svojem kopitu! d Ponikve pri Dobrcpoljah. Poslano, V »Jutru« dne 17. marca piše nekdo zelo podel članek pod naslovom: »Lepe hčerke iz Marijine družbe«. Ker jemlje s tem ugled celi Marijini družbi, zatorej odgovarjamo prizadete, da ni res, da bi se bile me katc-rikrat prepirale ali pretepavale zaradi fantov, tukajšnjih igralcev. Kdor nam more to dokazati, dobi 100 kron nagrade. Toliko v pojasnilo. — Franca Adamič. Franca Pugelj. n Muljava. Dva znana tukajšnja tiča sc zopet nekaj vjedata zoper našega župana. Hudo je jima, da se naš župan pri razdelitvi podpore premalo ozira na take liberalne zgage, ki jim je prva reč razširjanje liberalstva. Za danes njima in njunim pristašem, da potolažimo njih liberalno jezico, samo to svetujemo: Pojdite k Jožku na Krko! Ta naj vam podporo preskrbi in odmeri. Saj je Jožek fejst fant, posebno odkar si je kupil nov črn frak, vaše farbe in celo vaš vojvoda. Ni šment, da bi vam kaj ne izprosil in če že drugega nc, se vas morda usmili in vam podari kak frakelj šnopsa. Adijo! d Kandrše nad Litijo. Premovanje plemenskih telet priredi pri deželni odbor v torek, 2. aprila, ob 10. u" dopoldne, na kar opozarjamo živinorejce v okolici. — Zadnji odmev izza občinskih volitev jc ovadba, ki jo )e šele te dni poslal c. kr. okrajni šolski svet v Litiji našemu županu, da na njo odgovori. Stvar je pa sledeča: Pri nas je vedno mir, dokler od zunaj kdo ne nosi zdražbe v občino. Pri zadnjih občinskih volitvah so si- jajn< l;en: , propadli tisti omejeni in vase zaljub-, eni možički, ki so pred volitvami opravljali svojo nedeljsko dolžnost med prvo sv. pašo v Perucitovi gostilni na Vačah. V svoji onemogli jezi so po volitvah vložili tisti ponesrečeni priziv, menda samo zato, ker ni Boltin iz Kostrevnice prišel tudi sedaj ne v odbor. Boltin je pa krajni šolski predsednik. Pred volitvami so nekoč naš g. Župan, g. kaplan z Vač in g. župnik iz Kolovrata in še par drugih mož presojali delovanje Boltinovo v krajnem šolskem svetu Javno delo je bilo še vedno podvrženo javni sodbi. Bili so mnenja, da so izdatki za svetogorsko šolo zato precej visoki, ker Boltin kot pokorni sluga izvrši vsako zapoved svetogorskega učitelja in da bi za vsako sobo na svetogorski šoli zadostovala po ena peč. Boltin je zvedel in tekel k g. učitelju, ki mu je napravil ovadbo, datirano z 30. novembrom 1911, zoper g. župana in g. župnika v Kolovratu. Izvirnik tiste ovadbe, na kateri je tudi začetek pritožbe zoper volitve, je v naših rokah. Spisal jo je lastnoročno rajni g. Dekot, ki je namenoma delal slovnične napake. Ovadba trdi, da sta imenovana gospoda hujskala može zoper Boltina in zoper okrajni šolski svet v Litiji, knr pa ni res. Vaški g. kaplan je bil ravno toliko kriv, a je v ovadbi naveden za pričo, pač pa ga je »Slovenski Dom« v zadnji lanski številki oblajal in mu grozil s kaznijo. Boltina, o katerem pišejo liberalci v omenjeni številki »Slovenskega Doma«, da je njih »pristaš in odločen nasprotnik klerikalcev«, seveda ne bo nihče tožil radi ža-ljcnja časti, ker bi bilo to premalenkostno. Vso zadevo smo opisali samo zato, da vidijo naši somišljeniki, kako pametno je, da smo kmetje zanaprej složni med seboj. — Pijana ženska, vojak z dežnikom in liberalen kmet jc pa smešna prikazen. d Iz Tribuč, 22. marca. Kako strašno so delali liberalci pri letošnjih volitvah v Beli Krajini za Mazelleta, nam spričuje posebno naša občina, četudi ima samo tri vasi. Prišel je k nam 4. t. m. sam Mazelle agitirat zase v Tribučc in na Bedenj. A v sredo pred volitvami popoldne pa je švigalo po naših treh vaseh kar pet liberalnih agitatorjev, ki so storili vse, kar so mogli, da bi še zadnji trenutek vlovili nekaj glasov za liberalnega kandidata. Ti so bili: naš učitelj A. Kadunc, hud liberalec, za katerega pa razun par liberalcev nikdo ne mara. Za njim je prišel nek Štajer, liberalec iz Desinca, črnomaljske fare, katerega pa prav nič ne briga naša občina, in pa trije ]z podzemeljske fare, med temi kamnosek iz Gradaca, ki se po Beli Krajini večkrat ponuja v delo, a bomo odslej vedeli, s kom imamo opraviti in ga pognali, če se nam pride zopet ponujat. Ti so trosili vse mogoče laži zoper S, L. S,, duhovnike, ikase«, t. j. posojilnice (pa ne »Glavno«, pri kateri so liberalci toliko izgubili) in so jih res nekaj preslepili, da so jim dali glasovnice popisati ali pa prečrtati našega kandidata. Vendar pa je dobila naša stranka letos 13 glasov več kakor liberalna, medtem ko je dobil pred štirimi leti libe- ralec večino, t. j. 15 glasov več kakor kandidat S. L. S. d Sv. Križ pri Litiji. Pred kratkim smo imeli podučen tečaj o govedoreji, o vinarstvu, sadjarstvu in prašičereji; izvršil se je izvrstno ob jako obilni udeležbi, in sadovi ne bodo izostali. Prisrčna hvala deželnemu odboru I — V nedeljo, 10. t. m. je imela naša hranilnica in posojilnica svoj redni občni zbor, ki se je tudi vršil ob obilni udeležbi, Hranilnica izvrstno uspeva in ima zelo velik promet. Velike zasluge za to imata načelnik in pa tajnik ter blagajnik g. župnik, — Isto popoldne je gorelo v vasi Brezovo; pogorel jt! posestniku Fran Višni-karju dvojni kozolec in skedenj, posestnici Franci Sotlar pa hiša z vsem drugim vred. Škode je nad 5000 kron. — Pri nas imamo še dobro lansko vinsko kapljico na prodaj; kupci, pridite, boste gotovo z blagom zadovoljni! d Božjakovo. Ko so na dan volitve prihajali možje volivci na Božjakovo, sta bila Šturm in Trampuš iz Metlike že tam. Eden je stal na cesti kot na mitnici ter lovil glasove; v bližnjem hlevu pa je imel pisarno. Nista veliko vjela, vendar nekaj neznačaj-nih ljudi jima je pa vendar zašlo v mrežo. Bo treba malo poskrbeti, da liberalni agitatorji ostanejo pri svojem poslu, — Kimavcev ne maramo, ker tudi takih je nekaj. Celo tretjerednik skrivaj drži z liberalcem. Tu sta dva take vrste. Hiše bi rada imela na dobrem imenu, zraven bi pa rada uživala liberalno milost. A to ne gre. Eno ali drugo. — Za zgradbo železnice se pridno pripravlja in ljudje prihajajo od vseh strani. Čim preje se delo prične, tem bolje. d šentviški iarani na Dolenjskem odločno protestiramo zoper grdo pisavo ničvrednih mazačev po liberalnih listih, s katero hočejo izpodkopati ugled naših duhovnikov. Vi želite sicer škodovati naši duhovščini, pa boste dosegli ravno nasprotno. Bolj ko jih taki ljudje, kot vi, sovražijo, bolj smo prepričani, da so naši duhovniki res pravi dušni pastirji in na svojem mestu. Poznamo dobro brlog, iz katerega veje ta strupena sapa: trije krokarji sedč v njem, ki hočejo govoriti v imenu cele fare. Toda zapomnite si: vse pride na dan! Ko vas bo ljudstvo spoznalo, se vam ne bo dobro godilo! d Loški potok. Podpisani se vsi deželnemu odboru kol tudi poslancem gg. dr. Peganu, Jakliču in Bartolu in vsem. ki so se trudili za našo podporo ob priliki požara dne 14. septembra 1911, predvsem g. kaplanu K. Škulju, najiskrenejše zahvaljujemo. Bog povrni stotero! — Josip Vesel, Jak. Levstik, A. Modic, Jos. Lavrič, Frančiška Bambič, Antonija Knavs. — Travnik, dne 23. sušca 1912. d Loški potok. Naši Hrvatarji se vračajo iz hrvaških in slavonskih šum domov. Zaslužilo se je letos primeroma dobro radi vedno ugodnega vremena. Doma pa vsled slabe lesne trgovine ni veliko tesanja. Gg. trgovce, ki bi rabili tesačev, opozarjamo na naše društvo tesačev, ki na željo preskrbi in pošlje delavcev. Orbniti se je na- ravnost na društvo tesačev v Loškem potoku. d Krmelj. Imamo novega trgovca. Začetkom maja dobimo iz Št. Janža orožnike, ker tam ne dobijo več stanovanja. Tudi železniška postaja in pošta se tu nahajata, a vendar je vse tiho, dasiravno občutimo veleoblastnost šentjanskega liberalizma, Šcntjance je jelo skrbeti po dopisniku »Domoljuba«, ker jih z resnico v oči bode. Bržkone bi mu radi dali po svoji navadi nagrado, pa ne bo nič! V tolažbo vam nekoliko pojasnim: Od nas pošiljamo otroke v Št. Janž v šolo, kjer se učijo fantje po celi dan okrog šole zemljo voziti, lepotično grmovje saditi, premog in drva pod streho nositi in na vrtu pa grede za zelenjavo pripravljati, pota okopavati in druge enake opravke, ki jih sicer opravljajo šolski sluge. Pri zadnjih občinskih volitvah smo volilei izrekli, da ima Vinko z odločeno letno re-muneracijo za šolskega sluga 450 kron plačano svojo deklo, ki mu obenem služi za kuharico. Kljub grožnjam od liberalne moči s sodnijskim nastopom se občinstvo ni ustrašilo, ampak storilo kakor smo v zadnjem »Domoljubu« čitali. Da bi se stvar preprečila, je Vinko sklanfal zelo stroga pravila za sprejem v službo šolskega sluga in krajnemu šolskemu svetu v potrdilo predložil, pa le zato, da si ja nobeden istega posla ni upal sprejeti. Radovedni smo, v koliki meri se dekla po istih pravilih ravna? Vinko in njegovi »backi« si pa naj dobro zapomnijo: za vse šolske potrebe plačujemo 1 e davkoplačevalci, zato k takim opravkom ne bomo pošiljali otrok v Šent Janž, ampak v odpomoč javili na pri-; stojno mesto, da se to odpravi. — Oče šol-1 skih otrok. jjj Ilofrafifslig novice jjj n Dobrova, dne 11. marca 1912. Naša Mlekarska zadruga je imela dne 4. februarja t. 1. svoj občni zbor za pretočeno leto. V letu 1911. je imela naša zadruga 165 zadružnikov z 207 deleži, ki so znašali 1242 Iv; med letom sta izstopila 2 zadružnika s tremi deleži in vsoto po 18 K. Tako je ostalo koncem leta še 163 zadrugarjev z 204 deleži, ki so znašali skupaj 1224 K. Ti deleži s kavcijo 1500 K našega odjemalca vred so pa, livala Bogu, popolno pokriti. Denarnega prometa je imela zadruga v tem računskem letu skupaj 142.294 K 30 v. Vsi zadružniki so znosili med letom 1911. skupaj v mlekarno 333.948 1 mleka, za kar so dobili vsi skupaj lepo vsoto po 50.076 K 50 v. Je že nekaj, kaj ne da? Odbor je imel v prospeh mlekarne med letom deset rednih sej, med katerimi so bile 4 skupne z nadzorstvom. V tem računskem letu napravila si je zadruga nov parni kotel, paster, preuliladilnik, novo omarico za led, en Vase Zdravje dosežete! Vaša slabost in bolečine izginejo. Vaše oči, živci, mišice, kite so ojačijo. Vaše spanje postane zdravo. Vaša dobro počutnost se zopet vrne, ako vporabljate pristni Feller-jev fluid s znamko Llsafluid . Dvanajstorica za poskušnjo 5 kron franko. Izdeluje le lekarnar E. V. Feller v Stubici, Elsatrg 16 (Hrvatsko). 3191 novi jerin nad mlekarno, 40 po 251itor-skih mlečnih vrčev ter dala Alfi Sepa-rator večje število vrčev v popravo, za kar vse skupaj je bilo treba šteti občutno vsoto 4695 K 2 v. Od starega nerabnega inventarja se je pa odpisalo vsoto 1625 K. Mleko smo plačevali zadružnikom po 15 v liter. Revizija naše zadruge bila je izvršena dne 19. sep> tembra 1911 po »Zvczinem« revizorju, ki pa v celi »naši upravi« ni najdel niti najmanjše napake. Od novega leta sem sta pristopila k naši zadrugi dva nova zadružnika. Le še kaj več naj se jih oglasi, da bode zadruga tem krepkejša! Ker imajo vsi zadružniki zadružna pravila, naj jih vsak skrbno prebira in študira ter naj se v vseh slučajih vestno in točno po njih ravna, da se tako ohrani vedno pravi in uzorni red v zadružnem življenju našem. Ker je naš odjemalec tako točen plačnik, sc imamo le njemu zahvaliti, da nam zadruga tako povoljno vspeva; zato je pa tudi naša sveta dolžnost, da smo tudi mi proti njemu strogo vestni, točni in pravični. Toraj še enkrat: zadružniki! Pridno študirajte pravila in se vestno ravnajte po njih! Za sklep še tale zanimivi podatek: Od začetka delovanja naše zadruge, to je od mescca novembra 1905. pa do vštetega dno 29. februarja tega leta, kar znaša skupaj čas 76 mescev, so prejeli naši zadrugarji lepo skupno vsoto 237.246 K 8 v ali 118.623 goldinarjev in 4 krajcarje za mleko, ki so ga v tem času donesli v mlekarno. n Žiri. Prva seja našega občinskega odbora se jc pečala z zelo važno zadevo: z volitvijo članov mirovnega sodišča. Če kje, potem je pri nas živa potreba, da se pravde hitro poravnajo. Nimamo doma sod-nije, ne glavarstva v bližini, — koliko časa se zapravi, da o denarju molčimo, z ved-nim tekanjem v Idrijo. In ko bi bila stvar z enkratnim zaslišanjem gotova, in ko bi razne komisije toliko ne požrle, "kakor je mnogokrat vsa stvar vredna, za katero se ljudje pravdajo! Z domačimi posredovalci — mirovnim sodiščem — se bo lahko mnogo na cen način, zastonj poravnalo, kar je prej požrlo cele svote. Ni treba, da bi bili ti domači posredovalci sami dohtarji; saj se morajo tudi dohtarji opirati na to, kar od drugih zvedo. Sicer pa ne bo nihče siljen, pokoriti se domači razsodbi; kdor ne bo hotel doma iskati prilike, da se poravna z nasprotnikom, pa naj hodi brusit pete v Idrijo ln denar zapravljat. Izvoljeni so bili: Matija Gostiša, Franc Peternel, Anton Kopač,. zidarski mojster; za namestnika: Ivan Ovsenk iz Žirov. n Hotedršica. Dopisniku »Slov. Doma« bodi povedano- Libcralci same sebe veliko preveč povišujete, ker menite, da ima z vami res kak »žegnan dopisnik« opraviti. Te časti si ne boste pridobili v Hotedršlci, čeprav vas posadijo na županski stolček, po katerem sc vam že tako sline cede. Ze skoro pol leta imate svoje pristaše odbornike, županov stolček se pa še zdaj pred vami maje; mogoče se boji, da bi nanj ne posadili kakega preveč debelega in težkega naprednjaka. Ali kaj? Dopisnik »SI. Doma« pravi tudi, da je slišal iz izobraževalnega društva sumljivo cviljenje. Pardonl gosp. dopisnik. Kaj pa, ko bi se sumljivo cviljenje čulo iz sosednje hiše nasproti društva, kjer so neke vrste hijene trgale in glod >'e ukradene svinjske gnjati? — Kaj, ali so potem tudi to povzročili klerikalci, da so prišle te vrste zveri pod kriminal? Tukaj bi lahko dostavil še več, a naj bo dovolj za enkrat. Torej globokoverni dopisnik tudi z vsemi imeni na dan, ki se med službo božjo nedostojno vedejo, čeprav je tvoj višji pastor — vsega tega kriv, n V Črnem vrhu nad Idrijo priredi deželni odbor sredi aprila kmetijski tečaj. Predavalo se bo o govedoreji, prašičjereji, zadružništvu in sadjarstvu. Tečaj bo trajal dva dni, bržkone belo nedeljo in ponedeljek po njej. Natančnejše še naznanimo, vendar že danes opozorimo kmetovalce na to velekoristno stvar. n Iz Matenjevasi, Liberalec je povsod enak. Dokler rabi ljudi, jim vse obljubi — kadar pa zmaga, je pa vse njegovo in samo on sme vse storiti. Pri nas so zmagali s pomočjo Orehovcev pri občinskih volitvah liberalci. Pa niso zmagali, temveč z največjim nasiljem so si obdržali starodavno trdnjavo naprednjakov. Obljubovali so vse dobrote na svetu. Kako pa te dobrote izgledajo? 1. Občina preskrbi še za tri leta nadalje za sramotno nizko ceno obč. tajniku prostore za gostilno. (Upamo, da tu vmes poseže dež. odbor.) 2. Matenjska posojilnica bo dajala samo iz ljubezni do kmeta posojila na 6'/„% obresti. (Tistim, ki z liberalci trobijo, je še premalo; kmet, ki še danes drži s temi oderuhi, zasluži, da plačuje najmanj 10%.) 3. Šolo bodo zidali na pro. štoru, ki bo samo par liberalcem v kori«f z dvakrat večjimi stroški, kakor je treba, (Kaj davkoplačevalec pravi, se bo izve. delo še pri obravnavi. Gladko ne bo 8l0.) — Pristavimo še to: Streljalo se je, ko s« je izvedelo za izid. Strogi orožniki ne vedq o tem ničesar. — Glasovnice so se za libe. ralce podpisovale na pošti. — Prestransld gospod oskrbnik je prav priden agitator n liberalce. Bo treba ga malo priporočiti, p» ne pri liberalcih, temveč pri njegovih pred. stojnikih na Dunaju, n Ustje na Vipavskem, Pred kratkim so nekateri posestniki napravili nova ograjo pri vodnjaku in nove ključe, vse U zato, da bi g. župnika odpravili od vodej pa jim noče veljati, ker župnik se ne mara pravici do vode odpovedati, Zupan in š« eden sta dala nov zakon, da vsak plača 5 KI kazni, ki bo odprto pustil ali dal komu drugemu ključ. Do zdaj še nikdo ni kazni pla. čal, baje zato, ker ta »zakon« še ni potrjen Nekateri hočejo vedeti, kdo da je rekel, da so vsi vodnjaki javni. Da ne bo treba spra« ševati po Ustji, povemo jim naravnost, da je to rekel in že večkrat pisal županstvu sam deželni odbor. Modre glave tu« kaj ne verjamejo, ampak se hočejo z dežel-nim odborom spustiti v pravdo, magari, ča jih stane 1500 K pravda. Pa naj kdo reče, da tukaj niso sami bogataši in skrbni za bla« gor občine! Tukaj ni nobene policijske ure( Pred kratkim se je tu razgrajalo in kričalaf do 2. ure ponoči, včasih pa celo noč, da j« že res grdo in odveč Pa se zdi, da ni obla« sti, ki bi temu odpomogla. n Bloke. Županom bloške občine j« zopet izvoljen g. Franc Drobnič. Triindvajset glasov, ki jih je dobil, priča, da uživa splošno zaupanje. Svetovalci so gg.: Jane* Modic, Fara; Franc Modic, Volčje; Matija Lah, Studenec in Andrej Pirman, Sv. Trojica. — V nedeljo, dne 17. marca se je vršil v prostorih stare šole političen shod. Govorila sta poslanca Fr. Drobnič in dr. Pegan. Udeležba je bila taka, da večja biti ni mogla. Bilo je tudi nekaj liberalcev, ki so bili pa topot lepo tiho. Ce so hoteli, so lahko razumeli, katera stranka je boljša^ katera res dela v blagor dežele in zlasti * korist kmečkega stanu. Liberalci v eno« mer godejo, da naši poslanci nič ne store. Dr. Pegan pa nam je naštel in razložil cela vrsto postav, ki so bile sklenjene v zadnjem zasedanju dež. zbora in ki bodo v je takoimenovano ma- lo zlo, na katerega v ^ začetku prav nič ali zelo malo pazimo. Kako po krivici se to godi, lahko pričajo zdravniki kakor tudi oni bolniki, ki sedaj obupavajo nad svojim ozdravljenjem, čeprav se je njihova bol začela z malim kašljem. Ce sc natančneje zanimamo za takega pomilovanja vrednega človeka, izvemo pogosto, da jo bil pred primeroma zelo kratkim časom še vesel in zdrav. Pri priliki si nakopano malo prehlajenje je povzročilo kašelj, ki je ostal trdovraten ter se ni hotel odstraniti, Prejšnji dober tek jo pojemal dan za dnevom, moči so sc zmanjševalo, lica so bledela in končno za svet poprašani zdravnik je moral konstantirati, cla so jc začela 72 razvijati plučna bolezen, katere zdravljenje, kakor znano, napravlja posebno težkočo. Tako žalosten tek bolezni srečamo stokrat, tisočkrat. In čo tudi no nastopijo vedno tako hude poslcdice, je vendar toliko gotovo, tla dolgo trajajoč kašelj redkokdaj sam ostane, tc-muč pripelje za seboj različne bolezni dihal. Ljudje so potom pa tudi še v drugih slučajih pravo zadeli, če govore o »sumljivem" kašlju. Ce se kašelj, ki so brez pravega vrednega vzroka pri zdravih in močnih ljudeh prikaže z največjim nezaupanjem zasledujemo, tedaj nas skoro groza obhaja, če napade slabotne in dedno obremenjene ljudi. Tu nas moro braniti samo tukajšno ir> primerno zdravljenje pred poznejšim, z skoro vso go- tovostjo so začenjajočimi boli na pljučih. Ce bi se to dejstvo splošno priznavalo in vpoštevalo, tedaj bi kmalu preteklo manj solz o zgubi dragih svojcev, ki so v najlepših letih umrli. Ca ima kje pregovor, da se bolezni lažje obvarujemo kot se ozdravimo, veljavo, jo ima gotovo tukaj. In to obvarovanja bi bilo pogostoina tako lahko, če bi med množino ponujanih sredstev pravo izbrali. Zato vprašajmo zdravnika, ki bo v takem slučaju gotovo Sirolin „no-cho" predpisal, s čegar pomočjo se bomo proti vsakemu kašlju in vsaki začenjajoči se bolezni na pljučih z naj« boljšim in trajnim uspehom. V lekarnah zahtevajmo izrecno Sirolin „ROCHE" I ij.iWi.rm ^ir-^ marsičem ravno kmetom pomagale. Z velikim zadovoljstvom so zborovalci poslušali ravno ta del govora in pritrjevali govorniku. Liberalni poslanci pa so nasprotovali, kar sc le mogli. In take nasprotnike kmečkega stanu volijo celo nekateri kmetje. Žalibog, da je tudi pri nas nekaj tako zaslepljenih revčkov, da slepo drvijo za liberalno stranko. Seveda taje in se branijo biti liberalci, četudi liberalizem na vseh koncih in krajih iz njih gleda. Gospod doktor jih je pošteno razkrinkal. Volijo ljudi, ki jim je sodnijsko dokazano, da so sc javno norčevali iz sv. maše; bero ali pa poslušajo one, ki bero liberalne časopise, ki se norčujejo iz krščanskega življenja in celo taje verske resnice; zabavljajo čez cerkev in dočim se sami v vsako reč vtikajo, odrekajo duhovnikom pravico, pečati se s politiko. Ali niso to znaki liberalizma? Nič nc pomaga, če se izgovarjaš z rožnim ven-ccm in da hodiš v cerkev. Če tako ravnaš, si libcralec, magari če imaš v vsakem žepu rožni vcnec in če greš vsak dan k sv. maši! iTo si zapomnite, liberalci! aL^triaraeiac^caacscatzscrsn^caaD D h Dnašf&gHi uesfsiik n Ql__—___D pndoaririaDCj'.'jLHr.u tej D NAPOVEDANE PRIREDITVE: Iz št. Janža. Na cvetno nedeljo, dne 31. marcija priredi Dekliška zveza našega izobraževalnega društva Silvin Sardenkov igrokaz: Mater Dolorosa« (od žalostne Matere božje), Predstava se bo vršila v prostorih za župni-■št. Vidu pri Vipavi uljudno naznanja in vabi kvojo člane k četrtemu rednemu letnemu ob-'.nen?u zboru, kateri se bode vršil v nedeljo, one 31. marca t. 1. Ob tej priliki bo tudi blago-siovijenje nove zadružno mlekarne, in sicer ob pol 3. uri popoldne; takoj za tem občni zbor i P° občnem zboru shod. K tej izvanredni Mavnosti, ki je velepomembna zlasti za naše y'Pavske kmete živinorejce, vabimo tudi neslane in prijatelje zadružne misli, da si oglejmo prekrasno zadružno podjetje. Pridite, Kmetovalci, v obilnem številu, da ta dan tem lepše proslavimo in se navdušimo za nadaljno zadružno delo, ki je ln bo v prid našim vipavskim kmetom. POROČILA O PRIREDITVAH: Na Rovih je imela tamošnja hranilnica in posojilnica na sv. Jožefa praznik svoj občni zbor. Pokazal se je lep napredek. Sklenilo se je, da se obrestujejo vloge spet po 4'/,, t. j. za 100 K dobiš obresti 4 K 50 vin. kakor v Ljubljani. Iz okolice so zelo zglašujejo za posojila, zlasti zdaj na spomlad; žalibog ne moremo vsem ustreči za višja posojila, ker moramo ohraniti tudi za vložnike razpoložljiv denar. Sostro. 17. marca smo imeli v Društvenem domu občni zbor izobraževalnega društva in obeh odsekov: telovadnega odseka »Orel« in dekliškega odseka »Bogomila«. — Vič. g. župnik Molj otvori shod in predstavi g. Terseglava, ki govori o politični izobrazbi in poudarja zlasti nekatere točke iz programa S. L. S. Nato omenja g. župnik važnejše dogodke preteklega leta, predvsem dovršitev in lilngo-slovljenjo novega Doma. V preteklem letu je društvo živahno delovalo. Slavnostni dan Društva in cele farc jo bil dan biagoslovljenja Društvenega doma dne 10. septembra. Blizu takrat je dovršil slikar Trpin tudi oder, ki stane blizu 4000 K. Na novem odru so igrnvci in igravke nastopile od septembra sedemkrat. Vse predstave so bile številno obiskane. Igrali so igre: »Sv. Neža«, »Garcia Moreno«, »Marijin otrok«, »Mojstra Križnika božični večer«, »Svojeglavim Minka«, »Tri sestre« in »Znati je treba« polog drugih krajših točk sporeda. Najbolj živahno deluje društvo v obeh odsekih: v telovadnem odseku »Orel«, ki šteje 70 članov, in v novoustanovljenem dekliškem odseku »Bogomila«, ki ima 130 članic. — Društvena knjižnica šteje nekaj nad 700 knjig. V društveni sobi je na razpolago deset časopisov. Zlasti fantje kažejo zanimanje za politično življenje in menda niso daleč časi, ko se ljudstvo, kot je rekel govornik Terseglav, nc bo dalo več. zapeljati vsakemu sleparju, ne bo več verjelo vsakemu lažnjivcu, ampak bo samo znalo soditi in razsoditi med strankami. Iz šturlj. Na dan sv. Jožefa imela je hranilnica in posojilnica svoj letni občni zbor. Povabljeni so bili vsi brez izjeme, da se prepričajo o lažeh, ki jih liberalci trosijo. Govornika vlč. g. načelnik Mihael Kmet in g. tajnik Kralj od Gospodarske zveze iz Ljubljane sta v prav krepkem jedrnatem govoru opisala podrobnosti, kakšnega pomena je hranilnica in posojilnica za nas. Slišali so pa ludi tisti, ki jim je hranilnica trn v peti, ki trobijo in lažejo kot psi. češ, lo hitro ven, kasa gre falit. In kdo so ti? Tisti, ki so hoteli biti občinski možje, celo župani, U ljudje svoje uničavajo, drugo pa povzdigujejo in potom se delajo najlepši pristaši naši: saj gremo k maši, spovedi itd., ali ni to izdajalstvo? S čem je judež izdal, ali so ti boljši od njega, ne, ampak docela enaki, ki s poljubom izdajajo. — Naše društvo je dobilo lep krasen oder. Napravil ga jo g. Jos. Božič iz Ljubljane. Oelo hvali mojstra. Le pridite in videli boste res aekaj posebnega. Dobili smo tudi jako eleganten aparat za ski-optično predavanje s kinematografom. Priprav za izobrazbo je veliko, .samo poslužit se jih. Iz Rupe pri Kranju. Ljudska knjižnica na Rupi je priredila v nedeljo, dne 24. marca 1912 v prostorih g. Ivana Strupi zgodovinsko igro »Fabiola in Neža«. Igralke so nastopile pogumno in samozavestno na oder ter izvršile vse brez izjeme svoje vloge zelo povoljno. Na splošno zadovoljnost občinstva so igra zopet ponovi v nedeljo, dne 31. marca 1912 ob pol 4 uri popoldne. Vstopnina bo sedaj znižana. Zatorej sto povabljeni vsi prijatelji poštene zabave k tej prireditvi. — K obilni udeležbi vabi vljudno odbor.____ Praško domače mazilo iz lekarne B. F r a g n e r j a, c. kr. dvornega dobavitelja v P r a g i, je prav izborno sredstvo za pokritev vsake rane, ker zabra-ni isto pred okuževanjem in bolečine hladi in olajša. To izborno domače sredstvo se dobi tudi v. .tukajšnjih lekarnah. »Zaobljuba«, spisal Bečič-Medvešček, ta toli pogrešana in zaželjena povest je izšla ravnokar v drugem natisu. Povest nam slika življenje krepostnega hrvatskega mladeniča, ki se s svojo hrabrostjo, zvestobo in možatostjo povspne med tujim narodom do najvišjih časti ter vrnivši se domu, ovenčan s slavo, osreči ves svoj domači kraj, njegova zvesta ljubezen pa dobi konečno najlepše zadoščenje. — Povest, ki je krasna že po svoji vsebini, je pisana z največjim domoljubnim navdušenjem in redko mikavnostjo, radi česar se je tudi tako priljubila, da je bila v prvem natisu v kratkem razprodana. Vsi značaji so risani krepko z določenimi potezami ter se morajo omiliti bravcu. Cena broš. 1 K 80 vin., v platno vez. 2 K 60 vin. Dobiva se v Katoliški Bukvami v Ljubljani. Mnenje g. dr. Karla Pollatscheka Schmiedeberg. G. J. S e r r a v a 11 o , Trst. Naznanjam Vam, da sem dosegel z Vašim Serravallovim Kina-vinom z železom izvrstne uspehe in sicer tudi v slučajih, kjer so mi drugi krvno-tvorni pomočki odrekli. Schmiedeberg, 7. okt. 1909. Dr. P o 11 a t s c h e k. Tržne cene za 100 kg. Ljubljana, 26. marca 1912. | Cena I Cena Deželni pridelki: Rž....... Zlitina, meso živa vaga: K 1 V 23 10 1 10 £0 " r Ajda...... 22 40 Goveda pitana . . 03 50 18 eo lelela težka . . . 101 — 20 70 Ttlela mala . . . 104 — Proso belo . , . 24 ro 130 — ['roso rumeno . . 18 30 KcStrunl . . . .! 106 — Koruza slara . . 21 tn Kbruza nova . . 21 : 0 Kuretninain drugo:' I.etu...... Grah...... 20 28 7" 30 Laneno seme . . 44 70 Maslo kuhano od I (iraška..... 23 10 K 200 — do . . . 280 — Domača detelja . . 173 Maslo surovo od Gorenjska repa . . Fižol RlbniCan . . 108 - K 280'— do . . . 320 — 41 30 Slauinasveža(špeh) 166 — Fižol PrepeliCar . 39 60 Slanina prekajena . iec — Fižol Mandalon . 37 40 Mast svinjska . . 102 — 22 — Loi....... 03 50 Krompir .... 0 — Jajca ioo komadov 6 50 Zelje sveže . . — — 1 ISanci..... 1 70 Zelje kislo brez — B5 9 00 Raco...... S — Repa sveža . . . — - • — Kepa kisla brez soda ti 20 Brinje ...... Kumna..... iS 73 — Kofonljalno hlago Orehi...... 64 — na dobelo: Gobe suhe. • , , _ — — — Riž Rangon od — — K 28 — do . . . 38 — Smrekovi storži . — — Kava Santos od 40 K 280 — .... 209 — S 30 101 50 8 40 50 Dobra misel, rabiti sirolin »Boche«, je že marsikateremu olajšala in ozdravila pljučnico, obolenje na sluznicah in v grlu ter že mnogo ljudi gotovo rešila resnih in življenju nevarnih bolezni na dihalih. MOJA STARA luknSnja mo uJl. d«, moram ra nogo kožo rabiti lo Stecksapterd milno mletno milo Bonfinanna & t o roSini ob Labl. Komad po 80 vin. 80 rtobiva povso.l. 44J, 11/12 Volneno in perilno blago. Sukno, kamgarn, modno blago za moške a> £3* S-i a> >e/j a> a> O) •f« en *o O) S a> 01 Občno naznanilo! Najugodnejši nakup blaga za moške in ženske obleke, kakor tudi velikansko zalogo najdete pri čez 40 let obstoječi občno znani, zanesljivi trgovski hiši R. Miklauc v Ljubljani, Stritarjeva ul. 5 in v podružnicah te tvrdke, to so gvantne (manufakturne) trgovine „pri Škofu" in „pri Miklavžu". Krasne novosti volnenega blaga za obleke in bluze, fini perilni kambrik in cefir. Tovarniško skladišče bele kotenine za perilo in rjuhe. Poseben oddelek blaga za moške obleke, fini modni kamgarn, ševijot, lovsko sukno, fino črno blago, kakor tudi vse vrste hlačevine. Najokusnejši in vedno najnovejši vzorci svilenih in polsvilenih rut in šerp na izbiro brez enakosti. Zunanjim naročnikom se pošlje zanesljivo dobro blago, na zahtevo tudi cenik brezplačno. Zelo priporočljivo je, preskrbeti se v tej trgovini z lepim in trpežnim blagom. — Gospodom trgovcem in krošnarjem sc priporoča, da si ogledajo oddelek za na debelo. Ustanovno leto 1869. Ustanovno leto 1869. tovarniško skladišče bele kotenine, cvilha i. t. d. za trgovce & LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Brno, 20. marca: 68, 41, 29, 56, 10. Trsi, 23. marca: 83, 70, 12, 74, 77. Line, 23. marca: 27, 47, 7, 88, 15. Ostanki 30 in za K II — »d razlltnega dobrega i ■ modernega zimskega in letnega blaga'za obleke.' bluze, pied-pasnike itd. Osiurkl so zajamčeno 3-9m d"lgi in sveii. Pošilja po povzeliu. Julij Kantor Bab« pri Nacbodu (Češko). Vzorci oslankov se ne riiz- pošil.ajo. 729 41 dna 1 m na ogled p' 5ll|am ceno mnjo preizkušena kolesa oziroma «Hohe-m;a» pneuraatiko in posamezne dele koles. Zmerni plačilni pogoji. 1 nstrovnnl cenik zastonj! F. Di šek, tov; ma, OpoCno, S!. B. Kr. :1CV, C.šKo. Vam plačam, oko Vaših kurjih očes, bradavic in trde kože tekom 3 dni brez bolečin ne odpravi moj uničevalec korenin Bia-mazilo. Cena lončku z lamstvenlm pismo.-n 1 krono. Kemeny, (Kaschau) I. Poštni predal 12/103, Ogr;ko. Leposlovni mesečnik Jam in Mu slane za celo leto K 10— Ntroča at » Ljubljani. x ■ M sukna, ženskega blaga, najboljših Sifonov, cvilha razne vrste odej in pri o v itd. si vsakdo nabavi, kdor se obrne na domačo manufakturno trgovino I. Kestcvc, Iilubljsna, Sv. Petra cesta 4. Vzorce pošljem poštnine prosto. 3579 poštenih staršev, kateri bi imel veselje do kovaškoga obrta sprejme takoj kovnšk. mojster Matija Perušek v Višiijigorl, Dolenjsko. 936 llll|[U'.^!ll!!!llMIIIIIHIIIIIIIIItllllllllllllllllllllllllllllllllMlllllllinUlllimtllll V 2enilna ponudba! ^ZTrgovski sotrudnik, star 29 let že ve? let kot prya moč y Ye5ji trgovski hiši, želi znanja z gospico poštenih staršev, zdravo in da bi imeia veselje do trgovskega stanu. 2a slufa; prevzetja trgovin« st ozirajo? srednjo ysoto okoli 16.000 K,. Cenjen« ponudbe pod naslov ,,Roimarin" poštno ležeče glavna pošta Ljubljana. Zz vrnitev slik in strogo tajnost se jamči. 934 IIIIIIIIIIIIIIHIIHIIIIIMIIIIIHIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllMillllttltlllllMIlllll popolnoma prenovljena, pripravna za vsako obrt ali stanovanje z vrtom in gospodarsk. poslopjem lik župne cerkve v Domžalah se da za več let v najem. Več pove oskrbnik Anton Miiller istotam. 887 Naprodaj je več vago nov dobro žganega ___ Več pove 844 2©an SirEištes:, Sessiiš, p. Kagnsiife. B&FB kSStl! tJ-SL opeko, druga salamo krita, so prodasta za nizko ceno v Spodnjih Gamcljnih. Več se izve v Spodnjih Gameljnih štev. 23. 703 ^ S f n E f 51BH t i ZUCen za ccrkov-/&>«# 11 31 SCMBI, nika se priporoča preč. gg. župnikom kot cerkovnik v veliko faro. Naslov pove uprava lista pod št. 890. 890 Ešče se opeksr ki je zmožen urediti vsa začetna dela, napraviti navadno žgalnico ter voditi vse priprave za tehnično ureditev majhne opekarne. Ponudnik mora biti priden delavec ter sc zadovoljiti s skromnimi razmerami. Ra« čunati pa sme na boljši zaslužek, če sc podjetje razvije. Zglasi naj se v .Zavodu za pospeševanje obrti na Kranjskem« v Llubljani, Dunajska cesta 22. S83 Proda se radi primanjkanja poslov za ceno 1700K tena posestvo z močno zidanim gospod. poslopjem in nad 25 oralov rodovitne zemlje, njive, travniki, hrastov in smrekov gozd. Vse v najboljšem stanju. Polovico kupnine ostane lahko vknjižene. Več se izve pri Iv. Markošek posest. Laška vas. P. Store pri Celju. 935 loden ln moilno blago zu gospodo, in dame tovarna suknu KAREL KOCIAN v Humpolcu, češko. Vzorci 1'rauko. Tovarn, conoi B!eiui2isouo Dekliško vodilo za „Marijine Družbe" v 11. izdaji je prineslo nova pravila, umerjen* za današnje razmere, veliko novih vzporedov za navadne, slovesno in zasebne shode, vo-liko novih molitev, vočernico v čast I3rez-inad.žni, krasne masno molitvo za obhajilo ter za med sv. mašo. Skoro vso je novo, samo cona jo še stara: 00 v za rdečo obrezo, 1 K za zlato obrezo. — Najboljše izpričovuuj« knjigi daje dejstvo, da so je prodala kar hitro skoro cela nova izdaja, čeprav se o njej šo ni nič pisalo. Na razpolago je lo šo nekaj izvodov. Torej pohiti, kdor hočeš dobiti po nizki coni družbeni molitvenik! — Križov pot za Marijino Družbe je šo na razpolago po 20 v, tudi ,Hčt Brezmadežne' v dobrih 100 uvodih po 2 in 3 K. «64 Milijon Jablano. 1<0 kosov od K iS naprej, hruške, ore n. bves-doma« kontanj, JoJnje feeftnlie, mareiiooitd., komad od K 1 naprej. iOO.OOO ko-piadov lepolilnlh In drevored- ,|h dreves, knmad od 60 vin naprej. 2 milijona različnih [epotlinlh grmov 100 komadov feH—. 20 milijonov akaolj i, oledlcl), za 1000 komadov od K 12 -70. - 15 milijonov gozdnih a"dlk : smrolt. borovja,- |,ras'o predpisih dr. Oetkerja, ki se dajo zastonj, ja Izključeno vsako pokvarjenjo. Najcenejša in najhitrejša vožnja tp jo s cesarskimi brzoparniki Kronprin essin Cacilia" „Kaiser Vilhetm II." — ..Kronprinz Wiihelm" 19 ..Kaiser W Ihelrr. der Giosse". Podrobna pojasnila in potrebni pouk da vsakomur EDVARD TAVČAR, ljubljena Kolodvorska ulica št. 35, nasproti stari Tlšlerjevl gostilni. Najboljša češka tvrdka. Ceno posteljno perje! 1 ifg sivega, dobrega skublje- necia 2 K; boljSego 2 K 40; prima polbelega 2 K 80; belega 4 k; belega puha 5 K 10; i Izredno finega, snožno-beleqa, skubljenega 6 K 40, 8 K ; l krt puha 6 K, 7 K; i-aPTTFvbelega puhti 10 K; najfinejši puh 12 K. - Pri 5 k(i se pošlje franko. Dovršene napolnjene postelje Iz ?elo nostena rriečerjn, modretia, belega sli rumenega nanklnfl-blana, I pernica ih" cm ilokia, 12o cm Široka z 2 blazinama, vsaka BU cm dolga, 6' cm Široka, napolnjena z novim, sivim, zelo trpežnim, puhastim posteljnim perjem 16 K ; s polpuhom 2' K; 8 puhom 24 K; posamezne pernice !u K, 12 K, 11 K, 16 K J biazino 3 K, 3 K 50, 'l K; pernice 21» cm dolge, 140 cm Široke, K 13, 14 K 70, 17 K trn, 21 K: blazino 90 cm dolge, 70 cm Široke, 4 K 50, i. K 20, 5 K 70; spodnje ror-nlce iz močnega, pasastetja (iradla. 1£0 cm dolge, t it, cm Široke, 12 K 80, 14 K 60. Pošilja proti povzetju od K 12 viSje irauko. Zamena dovoljena, za nepovoljuo denar nazaj. Conlk zastonj In franko. 2410 J S. BEN1SCH, v Dešenici štev. 71, Češko. cjiffarJa Prvo nagrado je dobil „fltlanla" nemS!;a kmetijske družbe na jubilejni razstavi Kassel v juniju leis 1911. Novo pridelovanje zgotinf?f,u krompirja = »PRAVEGA ATLANTA" — sc n:ijholj Izplača od vseh vrst zgodnjega krompirja. (Jospod Fr. W. predhodnik društva vrtnarjev Zorbst-Ankuhn jo o tem pisal sledeče: Z Vašim „Atlanta" smo zelo zadovoljni. „Atlanta jo prekosil žo 20. junija vso tukaj v Zerbstu znane vrste zgodnjega krompirja za več kot dvojni pridelek. Pripomnim, da je precej vel ko prtdolovanjo zgodnjega krompirja tukaj v Zerbstu, ter so samo najrodovitnojšo in najboljše vrste zgodnjega krompirja tukaj sadijo. Ponovim torej svojo sodbo, kar so zgodnjega in izdatnega pridelka, okusa tor oblike tiče, no doseže „Mlanta4 nobeno drugo vrsto niti od daleč tor bo -Atlanta" drugo vrsto bolj in bolj izpodrinila. Zato morem toplo priporočati to izvrstno novost vsakemu tovarišu in kmetovalcu. * 830 ^3) Originalni zavoji h svinccm zaprti Iz Erlurta, 2 kg M 2 — 1 kg M 3— 10 kg M 6.-20 „ „ 11-— tO „ n 25*— 100 . „ 45 — Cenik o novih vrstah krompirja za some, novih zelenjavnh, velikanskih rdečih jagodah, jagodcih, rožah zastonj la poštnino prosto. GEBRUDER Z1EGLER, Erfurt 220. Dobavitelj Njega Veličanstva nemškega cesarja. ■BMMMBBMBBMM Kdor potrebuje za spomlad plug ali travniško brano naj si ogleda veliko zalogo raznih plugov in sicer fino Izdelane Ifajerc!^ pluge za lahko, in močnejše za težko zemljo, duofne hribovske pluge (Sackov sistem), vseh vrst frauniSkih bran in sploh vseh strojev za poljedelstvo po nizki ceni pri Karol KasiSeka naslednikih Sdineider & Ueroušek trgovina z železnino, Ljubljana, Dunajska cesta 16. Zahtevajte brezplačni cenik. 550 Zahtevajte brezplačni cenik. ■ CLIMAX motori na petrolej ji ji Najcenolši obrat. Bacfcrich & Co. I j^SSJjgS^ tovarna za motorje " ■ DUNAJ XIX I«. H HcillsenslSdterstrai. 8j;j«. HlulitireJSa Specialna tovarra monarhije za dvotaktne mo-torjo na turovo olje. Ako želite imeli praktično obleko SSS? !S »SfERRULES4 ki Je neporušeno in ceno. B03 Dokaz: obleka (3 metre) velja Kakovosti I. 1». UI. IV. fe kron TŠ7^ 2o — 24 - 3o — Vse modno hlapo v veliki izberi. — Na deželo se pošilja po povzetju. — Neprimerno se zamenja. Industrija za volneno blago „HERKULES" (Herman Lederer) Dunaj IX., Goorg Siglgasse 4./N. visoke ccnose plačujejo pogosto za moška ln ženska sukna, česar se p:i vsak zasebnik na popolnoma lahek način ubrani in sicer če direktno naroča sukna, kakor tudi vse platneno blago izključno le iz šlezij-skega tvornišknga trga. Zahtevajte toraj, da so vam brezplačno dopoSlje moja pomladna in poletna kolekcija. Trgujem samo s prvo vrstnim blagom, Razpošiljahiica sukna Franc Smid Jagemdorf Nr. 220 avstr. Šlezija. Grozno Moja § št. 410 nikel Roskopf jako dobro idoča, samo K 410, št.SOOzsekund.kazalcem K5'50 ^sr Dve leti garancije. Usfna profokolir^na fovarraa ur v Švici. Vsak čitatelj tega časopisa dobi zastonj in poštnine prosto moj bogati cenik od ur, zlatnine in srebrnine. - Pišite še danes eno dopisnico za 5 vinarjev na tvrdko Itisr IfcST Najboljša in najsigurncjša prilika za štedenjel "ftai Denarni promet do 31. decembra 1910 čez 87 milijonov kron. Lastna glavnica K 608.996 84 Stanje vlog dne 31. decembra 1910 čez 21 milijonov kron. LJUDSHa POSOJILNICA registrovana zadruga z neomejeno zavezo 6 Ljubljana, Miklošičeva cesta st. 6, pritličje, v lastni hiši nasproti hotela,.Union" za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po - m brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih 4*50 kron na leto. Fran Povše, komercialni svetnik, vodja, graščak državni in deželni poslanec, predsednik. Josip Šiška, stolni kanonik, podpredsednik. Odborniki: Hnton Belec, posetnik podjetnik m trgovec v Št Vidu nad Ljubljano. Dr. Josip Deruiastla. Hnton Kobi, deželni poslanec, posestnik in trgovec, Breg p. B. Karol Kausdiegg, vdeposestmk v Ljubljani. Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani. Ivan Kregar, podpredsednik, trg. in obrt. niče in liišni posest, v Ljubljani. Fran Leskovic, hišni posestnik in blagajnik »Ljudske posojilnice«. Ivan Pollak ml. tovarnar. Karol P C Invflrnar In nncpclnil/ „ T inMi.,,,; ČUK«.. ..........1 Za nalaganje po pošti so poštno-hran. položnice na razpolaganje. Sprejema (udi vloge od svojih zadružnikov na tekoči račun ter daje istim posojila proti vknjižbi z in brez amortizacije, na osebni kredit (proti poroštvu) in zastavi vredn. papirjev. Menjice se najkulant. eskomptirajo. tovarnar in posestnik v Ljubljani. Gregor Šlibar, župnik na Rudniku. zbor-Pollak, Izdaja konzorcij ..Domoliuba:l. Tiskala Katoliška tiskarna. Odgovorni urednik: Ivan Rakovoc.