Gospodarske stvari. Kje, kedaj in zakaj pikajo bučclice. (Konec.) 11. Pikati bodo tudi ^ačele, če jib tvoja aapa zadeae. Cloveške sape ae aiorejo strpeti. Kdor kadi, bode dobro storil, ako sapo aa ae drži. 12. Kedar pred paajeai okoli žrela ležeče bučele zajameš v kako poaodo, brž ae ti bodo vsuie v glavo. Take bučele ao večidel stare delavke, tedaj raji pičijo od mladih. Dobro jib je prej uekoliko poakropiti in poteni zajemaj od spodaj navzgor. 13. Kedar boš roj, k-i se je na prav vejasto drevo vaedel, 8 kakim omelom iz perja ometal, brž ti bodo zašumele v glavo. Posamezno goaje pero je boljše za ta posel. 14. Kedar se v panju o veliki vročini in pri prav močnih Ijudstvib kak sat odtrga, to jib napravi strašno gnevne. 15. Kedar je nebo oblacno in velika soparica, da vsak trenutek nevibta grozi, so bučele zelo hude. Elektrika, ktera se po zraku nahaja, jib prej ko ne draži. 16. V dežji, ko mirno v panji aede, ali rano zjutra, so tudi slabc volje. Zato naj se vsi opravki z njimi, 6e le mogoče, takrat opravljajo, kedar prav močno letajo, če se ni ropanja bati. Bučele delavke, toraj naj hujše pičljivke, takrat niso doma in ko domu pridejo, so nabire težke in pri najboljši volji ne morejo pikati. 17. Kedar so bučele brez niatice in imajo samo matične celice, iz kterih si aove matice pričakujejo, takrat so tudi rade hude. Poaebno nevarno jih je v mladi zalegi motiti, od ktere pribodnjost celega panja odvisi. Ce imajo oplojene matice, so tudi labko razdražene. 18. Kedar sploh nimajo matice, pa 80 vendar precej močne in brez trotove zalege in vse ljudstvo le iz starih bučel obstoji in v pauji nič k delu nimajo, take bučele so tudi rade hude. Če imajo pa trotove zalege in toraj jedno ali več takih bučel delavnih, ki jajca leže.jo, takrat niso tako hude, ker so več aii manj v normalnem stanu. 20. Je ae brezatevilno nevažnih vzrokov, zaradi kterih bučele rade pikajo. Kdor se začne z bučelarstvom pečati, naj pazi posebno pri odpiranji panja na bučele, ki od vseb strani na povnici proti duricam bite. Te ao najhujše. Labko je, bučel ne razdražiti, težko pa razdražene zopet pomiriti. 0 pravem trenutku nekaj dima bučele vpokoji. Pa vse malenkosti, kako je treba z bučelami previdno ravnati, se ne dajo ačiti. Vaja in pa spoznanje bučelne nature in njib lastnosti so naj boljai kažipoti pri bučelah za mladega bučelarja. Trtna uš se je v Istriji okolo Piraua dalje razairila, eeravno so 1. 1880 poruvali 127.041 trsov in viuograde prekopane zalivali z žveplenim oglikom, kar je stalo 20.777 goldinarjev. V brežiikem okraji pa je ugrabila trs v 15 kataatraluih 8renjab. Seimi na Koroškem: 24 junija Gutštajn, 28. junija Greifenburg, 30. junija Ponteba in Trebiž; na Kranjskeui: 18. junija Zalog, 20. junija Roviše, 21. junija Motarče, Lašice, 24. junija Cr- možišče, Matenja vas, Drnovo, Bohinja Biatrica, Ribnica, Višnja gora; na Hrvatskem ; 22. junija Kamenica, Koprivnica, 24. junija Reka, sv. Ivan, ValpotOj Varaždin.