102 Muscle quality assessment for sarcopenia classification Abstract Muscle quality is a term that refers to micro- and macroscopic changes in muscle architecture and composition and to muscle function delivered per unit of muscle mass. Therefore, a lot of different measurement methods are in use. Muscle quality can be assesed through two components: neuromuscular and morphological. Latter is usually assessed by imaging techniques, neu- romuscular component uses ratios between muscle strength per muscle mass unit or volume. Muscle quality is an important parameter of sarcopenia definition and diagnosis, thus we have focused on muscle quality assessment methods for sarcopenia diagnosis. Keywords: muscle quality, assessment, definition, sarcopenia. Izvleček Mišična kakovost je besedna zveza, ki se nanaša na mikro- in makroskopske spre- membe mišične arhitekture in kompozi- cije. Trenutno še nimamo enotne defini- cije mišične kakovosti, zato se uporablja več različnih metod merjenja. Mišično kakovost merimo prek dveh komponent: živčno-mišične in morfološke. Za dru- go najpogosteje uporabljamo slikovno diagnostiko, za prvo pa razmerja med mišično jakostjo na enoto mišične mase oziroma volumna. Mišična kakovost je pomemben parameter pri ugotavljanju in razvrščanju sarkopenije, zato smo se osredotočili na metode merjenja mišične kakovosti za diagnosticiranje sarkopeni- je. Ključne besede: mišična kakovost, merjenje, definicija, sarkopenija. Katarina Puš Metode merjenja mišične kakovosti za razvrščanje sarkopenije Foto: osebni arhiv glas mladih 103 „ Uvod Besedna zveza mišična kakovost opisuje sposobnost skeletne mišice, ki ji omogo- ča učinkovito izvedbo različnih funkcij ter vključuje sposobnost razvoja sile, krčenje in sproščanje, hrambo toplotne energije in električno prevodnost (Fragala idr., 2015; Correa-de-Araujo idr., 2017). Čeprav še ni- mamo enotne definicije mišične kakovosti, izraz omogoča raziskovanje več kompo- nent mišične kakovosti, ki so neposredno povezane z mišično funkcijo. Pojem mišič- na kakovost se večkrat pojavlja v raziskova- nju staranja, v različnih študijah so ugotovili povezavo med večjo mišično kakovostjo in povečano mišično jakostjo (angl. strength), izboljšano funkcijo in telesno zmogljivostjo (Fragala idr., 2015; Brown idr., 2016). Mišična kakovost je videna kot kritično pomembna mera za ugotavljanje telesnih zmogljivosti starejših, predvsem za ohranjanje učin- kovitosti gibanja in zmanjšanje telesnih poškodb, poleg tega pa je ena izmed po- membnejših mer za diagnosticiranje sarko- penije, a žal zaradi neenotne definicije še nima vidnejše vloge v protokolu razvršča- nja sarkopenije (Cruz-Jentoft idr., 2019; Lim in Frontera, 2022). Skeletna mišica je med metabolno najak- tivnejšimi tkivi v človeškem telesu, a s stara- njem izgublja raven metabolne aktivnosti in posledično lahko celotno telo izgublja mišično maso. Sarkopenija je definirana kot upad mišične mase (pa tudi jakosti in funkcije, kot to definira dinapenija) in je prepoznana kot mišična bolezen po mednarodni klasifikaciji bolezni (ICD-10). Evropska skupina, ki raziskuje sarkopenijo (EWGSOP), meni, da je mišična jakost boljši napovedovalec negativnih izidov (padci, zmanjšana mobilnost ipd.) kot zgolj mišič- na masa (Cruz-Jentoft idr., 2019). Predposta- vlja se, da so ljudje z večjo mišično maso sposobni razvijati večje sile, so močnejši in imajo manj omejitev pri vsakdanjih opravi- lih. Mišična jakost je najustreznejši parame- ter funkcionalne zmogljivosti (sposobnost opravljanja delovnih in vsakodnevnih opra- vil), različne definicije mišične kakovosti pa lahko razložijo, zakaj je mišična masa rela- tivno slabši pokazatelj funkcionalne zmo- gljivosti (Barbat-Artigas, 2013). S staranjem se pojavijo različne mišične spremembe, ki prizadenejo nevrološke, znotraj- in zu- najcelične mehanizme v mišičnem tkivu. Nevrološke spremembe obsegajo zmanj- šanje prenosa akcijskih potencialov po spo- dnjem motoričnem nevronu, spremembe v odgovoru na signal v spodnjem moto- ričnem nevronu, zmanjšano učinkovitost živčno-mišičnega prenosa in integriteto perifernih aksonov, kar vodi v zmanjšanje števila motoričnih enot (Lim in Frontera, 2022). Znotrajcelične spremembe obsega- jo zmanjšano število prečnih mostičev ak- tina in miozina, spremenjeno kinetiko cikla prečnega mostiča, citoskeletno arhitekturo in pasivne mehanske lastnosti, porazdelitev različnih tipov vlaken, maščobne kapljice v mišičnih celicah, spremembo občutljivosti na inzulin in metabolizem kalcija ter zdru- ževanje kontrakcij (Lim in Frontera, 2022). Zunajcelične spremembe obsegajo spre- membe v mišični velikosti in arhitekturi, površini prečnega prereza, togosti, visko- elastičnosti, elastičnosti ekstracelularne- ga matriksa in infiltraciji maščobe (Lim in Frontera, 2022). Mišično kakovost delimo na dva dela, in si- cer na morfološko in živčno-mišično kom- ponento. Morfološka komponenta mišične kakovosti se nanaša na medmišično in zno- trajmišično maščobno in fibrozno tkivo in se izraža kot količina nekontraktilnega tkiva v absolutnih pogojih in relativno v primer- javi s celotno velikostjo mišice. To kompo- nento raziskujejo s slikovno diagnostiko, kot so magnetna resonanca (MRI), perifer- na kvantitativna računalniška tomografija (pQCT), računalniška tomografija (CT) in ultrazvočno slikanje (UZ). Živno-mišična komponenta kakovosti mi- šice je definirana kot sila, razvita na enoto mišične mase, in je navadno poročana kot razmerje med mišično jakostjo in prečnim presekom mišice. Obe komponenti sta pomembni pri starejših posameznikih za ohranjanje ali povečanje telesne zmoglji- vosti in metabolizma (Radaelli idr., 2021). Treba je omeniti, da poleg omenjenih po- znamo tudi invazivne tehnike odvzema mišičnih vzorcev, denimo mišično biopsijo, ki v omenjenem vzorcu izmerijo poraz- delitev vlaken. Za opravljanje biopsije je treba pridobiti posebno dovoljenje etične komisije, v Sloveniji to ni dovoljeno za po- trebe raziskovalnega dela (Naimo idr., 2021). Trenutno še ni zlatega standarda merjenja mišične kakovosti, namen tega članka pa je predstaviti trenutne definicije mišične kakovosti in metode merjenja, ki se upora- bljajo in bi lahko bile uporabljene v razisko- vanju sarkopenije. Mišična kakovost Morfološka komponenta (Lim in Froneta, 2022) Magnetna resonanca (Pons idr., 2018; Cruz-Jentoft idr., 2019; Pahor idr., 2009) Slikanje z ultrazvokom (Perkisas idr., 2021; Narici idr., 2021) Periferna kvantitativna računalniška tomografija (Naimo idr., 2021; Erlandson idr., 2016; Pahor idr., 2009) Računalniška tomografija (Derstine idr., 2021; Vangelov idr., 2021; Pahor idr., 2009) Živ čno-mišična komponenta (Lim in Frontera, 2022) Razmerje med najve čjo silo in pre čnim presekom mišice (Mitchell idr., 2012) Razmerje med najve čjim navorom ali jakostjo in miši čno maso (Canon in Crimms, 2011; Barbat- Artigas idr., 2013; da Silva idr., 2021; Lee in Dierickx, 2018) Slika 1. Delitev mišične kakovosti 104 „ Metode merjenja mor- fološke komponente mišične kakovosti Magnetna resonanca MRI je občutljiva metoda za merjenje ana- tomskih značilnosti mišice in tudi zazna- vanja infiltracije maščobe v mišično tkivo, ki jo lahko uporabljajo za to usposobljeni zdravniki ali raziskovalci. Deluje na osnovi magnetnih lastnosti vodikovih protonov, ki sestavljajo velik del telesnih tkiv. Uporablja se tudi za zaznavo strukture in kompozicije posameznih mišic, razlikuje med edemom, maščobno infiltracijo in fibroznim tkivom. MRI je zlati standard merjenja mišičnega volumna in prečnega preseka mišice, omo- goča namreč slikanje tkiv z visoko resoluci- jo, ki jih lahko loči po tipologiji vlaken. MRI ima nekaj slabosti, in sicer visoko nabavno ceno, visoko ceno preiskave, kompleksnost merjenja, množično nedostopnost, ne- zmožnost uporabe pri ljudeh s kovinskimi vsadki in omejeno velikost merjencev (Er- landson idr., 2016; Miljkovic in Zmuda, 2010; Naimo idr., 2021). Slikanje z ultrazvokom UZ je razširjeno raziskovalno orodje za mer- jenje mišične kvantitete, propadanje mišic (angl. muscle wasting), poleg tega ga neka- teri avtorji omenjajo kot orodje za merjenje mišične kakovosti. UZ se počasi uveljavlja tudi kot orodje za množično merjenje, saj ga pri hospitaliziranih ljudeh lahko upora- bljajo usposobljeni zdravniki. Poleg tega se lahko ultrazvok uporablja tudi pri ljudeh, ki imajo kronične nenalezljive bolezni, kot sta bolezen koronarnih arterij in kronična obstruktivna pljučna bolezen, primeren je tudi pri bolnikih po kapi (Cruz-Jentoft idr., 2019). Evropsko društvo geriatrične me- dicine (EuGMS) je predlagalo protokol za uporabo ultrazvoka za ugotavljanje mišič- ne strukture in arhitekture z mišično debe- lino, površino prečnega prereza, dolžino snopičev, kotom penacije in ehogenostjo (stopnja gostote tkiva) (Perkisas idr., 2021). Dodali so še štiri druge parametre: mišični volumen, togost, kontrakcijski potencial in mikrocirkulacija. Merjenje mišične togosti je mera, ki bi lahko razložila možno funkci- onalnost mišice (sila, moč, čas sproščanja), predlagana tehnika pa je elastografija. Gre za novejšo tehniko, ki je še v razvoju, ven- dar bi lahko postala uporabna v množičnih meritvah (Perkisas idr., 2021). Sarkopenija se v večji meri pojavlja v mišicah spodnjega dela telesa in lahko se zgodi, da se pojavi v nekaterih mišicah, v drugih pa ne. Pogosto se sarkopenične spremembe debeline mi- šice pokažejo v mišicah stegna in predela trebuha. Podobno se spremembe kažejo v razmerju med sprednjo in zadnjo stranjo stegna, odkrili pa so povezavo med debe- lino mišic podlahti in jakostjo stiska pesti. Z ultrazvokom je mogoče izmeriti tudi debe- lino mišice psoas, ki jo nekateri raziskovalci predstavljajo kot ustrezen parameter za prepoznavanje sarkopenije (Abe idr., 2014; Ticinesi idr., 2017). Kljub temu uporaba ultrazvoka nima stan- dardizirane metode v klinični praksi, rezul- tat meritev pa je odvisen od položaja mer- jenca, pritiska in naklona sonde ultrazvoka, najvišjo ponovljivost ima merjenje mišične debeline (Ticinesi idr., 2017). Računalniška tomografija CT je orodje, ki posname večje število rent- genskih slik telesa z različnih zornih kotov in omogoča večjo ločljivost kot zgolj rent- genski posnetki, posledično pa lahko raz- likuje med različnimi vrstami telesnih tkiv, kot so kostna, mišična in maščobna masa (Zopfs idr., 2020). Uporablja se za različne namene, med drugim za natančno merje- nje telesne sestave, uporabljamo slikanje specifičnega ledvenega vretenca – L3, ki je visoko koreliran z mišično maso celo- tnega telesa (Derstine idr., 2021; Vangelov idr., 2022). Precizno zaznava nizko mišično maso tudi pri ljudeh, ki imajo normalno ali previsoko telesno maso. Ta tehnika se upo- rablja predvsem pri onkoloških bolnikih, pri katerih spremlja odziv telesa na zdra- vljenje. Druga tehnika je slikanje srednjega dela stegna, saj je to dober napovedovalec mišične mase celotnega telesa in je zelo občutljiv na spremembe (Cruz-Jentoft idr., 2019; S. J. Lee idr., 2004). Tretja tehnika je merjenje mišice psoas, ki se sicer pogosto uporablja pri bolnikih s cirozo jeter ali po kolorektalni operaciji. Ta tehnika je sicer še pojem razprave, vendar se kaže, da bi lah- ko postala uporabna v klinični praksi (Gu idr., 2018; Hari, 2020; Rutten idr., 2017). Po mnenju raziskovalcev na področju sarko- penije je ta mišica premajhna, da bi lahko reprezentativno predstavljala prisotnost sarkopenije pri posamezniku (Cruz-Jentoft idr., 2019). Slabosti te metode so visoka cena, zahteva po visoko usposobljenem merilcu, stacio- narnost naprave in oddajanje sevanja. Kljub temu pa je diagnostika s slikanjem z visoko resolucijo pričakovana metoda za uporabo v množične namene – najprej v raziska- vah, nato v klinični praksi (Cruz-Jentoft idr., 2019). Periferna kvantitativna računal- niška tomografija pQCT je podobna CT, ki se primarno upo- rablja za merjenje vsebnosti mineralov v kosteh in oceno kostne trdnosti (Erlandson idr., 2016). V primerjavi s CT je ta metoda cenejša, ima večjo mobilnost, je manjša, slikanje opravi hitreje in oddaja manj seva- nja. Podobno pa ne more določiti lokacije znotrajmišične maščobe, oddaja sevanje in je ni mogoče uporabljati za merjenje ana- tomskih značilnosti glede na osi. Najpogo- steje se uporablja za slikanje meč in pod- lahti (Correa-de-Araujo idr., 2020; Erlandson idr., 2016). Alternativni metodi Alternativni metodi, kot sta bioimpedanč- na analiza (BIA) in dvoenergetska rentgen- ska absorpciometrija (DXA), se zdita pri- mernejši za klinično prakso, čeprav široko soglasje v prid katerekoli izmed metod ni bilo doseženo (Ticinesi idr., 2017). EWGSOP navaja, da sta obe metodi primerni za upo- rabo v klinični praksi, saj sta obe značilno povezani z zlatim standardom za uporabo pri starejših preiskovancih (Cruz-Jentoft idr., 2019). Obe metodi se uporabljata za oce- no mišične mase, čeprav nobena tega ne meri neposredno – za oceno se uporablja- jo različne enačbe, ki omogočajo izračun. DXA oddaja manj sevanja in z njo lahko v nekaj minutah pridobimo podatke o apendikularni pusti masi, vendar ne zazna znotrajmišične maščobe, kar je omejitev za merjenje mišične kakovosti. Poleg tega DXA ni prenosljiva naprava, na rezultate pa vpliva hidracija merjenca. Kljub temu se podatki, pridobljeni z DXA, lahko uporabi- jo kot količnik za izračun mišične kakovosti (Beaudart idr., 2016; Cruz-Jentoft idr., 2019). Merjenje z BIA je metoda, ki ocenjuje vo- lumen maščobe in puste mase; temelji na razmerju med volumnom prevodnika in njegovo električno upornostjo. Gre za cenejšo metodo, ki ne zahteva dodatno usposobljenega merilca, je enostavna za uporabo v klinični praksi, poleg tega pa so na voljo tudi referenčne vrednosti za sta- rejšo populacijo. Slednje je prednost pri uporabi na ljudeh s sarkopenijo (Sergi idr., 2017). glas mladih 105 Sklep Samo s slikovnimi metodami ne moremo pridobiti podatkov o mišični kakovosti, zato je za izračun razmerja potrebna tudi druga komponenta – živčno-mišična. „ Živčno-mišična komponenta mišične kakovosti Merjenje živčno-mišične komponente mi- šične kakovosti je povezano z dvema me- rama, in sicer z mišično maso in jakostjo. Prečni presek mišice je ena izmed mer veli- kosti mišice in je pozitivno povezana z mi- šično jakostjo pri mladih zdravih posame- znikih (McGregor idr., 2014). Razmerje med velikostjo mišice in sposobnostjo razvoja sile ni linearno, saj se jakost lahko povečuje neodvisno od večjih sprememb mišične velikosti, prav tako pa lahko pride do spre- memb v mišični velikosti brez povečanja razvoja sile, kar nakazuje pomembno vlogo motorične kontrole. Poleg tega na sposob- nost razvoja sile vplivajo tudi sestava tkiva (kontraktilne in nekontraktilne lastnosti), mišična arhitektura, metabolizem in raven aktivacije (Naimo idr., 2021). V raziskavah se največkrat pojavlja definicija mišične kakovosti kot razmerje med mišič- no arhitekturo in funkcijo. Razmerje med mišično jakostjo in apendikularno mišično maso Mišično jakost lahko izmerimo na več na- činov. Eden je največji navor izbrane miši- ce, ki ga delimo z apendikularno mišično maso, ki jo lahko pridobimo z bioimpedan- co ali DXA in s tem izračunamo vrednost mišične kakovosti. Več avtorjev je v svojih raziskavah uporabilo enega ali več moto- ričnih testov, kot sta jakost stiska pesti in izometrično testiranje iztegovalk kolena, rezultat pa so delili s pusto telesno maso ali z apendikularno mišično maso. Nekateri avtorji so za pregled lokacije pojava sarko- penije mišično kakovost računali tudi glede na posamezen del telesa: zgornji in spodnji del. Pri tem so uporabili različne teste, za jakost rok najpogosteje izometrično jakost stiska pesti in za moč nog izometrično ja- kost iztega kolena (Akamatsu idr., 2022; Ha- iri idr., 2010; Ismail idr., 2015; Lees idr., 2019; Oba idr., 2021; Seo idr., 2020; Silva in Mulder, 2021). Tabela 1 predstavlja metode merje- nja mišične kakovosti, ki bi lahko bile upo- rabljene na populaciji starejših in so varne za izvedbo pri posameznikih brez akutnih stanj. „ Prihodnje usmeritve Trenutno še ni sprejetega konsenza glede metode merjenja mišične kakovosti; ob- staja nekaj metod, s katerimi bi lahko pri- dobili informacije o mišični kakovosti. Ker je EWGSOP izpostavila usmeritev mišične kakovosti, ki naj bi se nanašala na mikro- in makroskopske spremembe mišične arhi- tekture in kompozije ter naj bi se izražala kot razmerje med mišično funkcijo in enoto mišične mase, bi izpostavili predvsem dve potencialni metodi. Tenziomiografija Tenziomiografija je metoda, ki meri me- hanske kontraktilne lastnosti mišic. Izredno natančen senzor za zaznavo premika se namesti na trebuh mišice s kontrolirano mehansko prednapetostjo med konico senzorja in mišico. Z zagotovljeno in kon- trolirano prednapetostjo se odziv mišic na en električni dražljaj poveča, kar izbolj- ša merjenje dinamike krčenja. Iz merjenja dobimo krivuljo, iz katere lahko pridobimo Tabela 1 Uporabljene metode za ugotavljanje sarkopenije in definicije AVTOR METODA DEFINICIJA Lees idr., 2019 Razmerje med jakostjo zgornjega ali spodnjega dela telesa in apendikularno pusto maso Mišična jakost na enoto mišične mase Ismail idr., 2015 Razmerje med gostoto tkiva, pridobljeno z diagnostičnim ul- trazvokom, in največjo silo Hairi idr., 2010 Mišična kakovost zgornjega dela telesa, izračunana kot razmerje med jakostjo stiska pesti in pusto maso rok Razmerje med mišično jakostjo in maso, ločeno po udih Fukuda idr., 2017 Razmerje med jakostjo stiska pesti in skeletno-mišičnim inde- ksom Mišična jakost na enoto mišične mase Silva in Mulder, 2021 Razmerje med mišično jakostjo in apendikularno mišično maso C.-D. Lee in Dierickx, 2018 Izračun indeksov mišične kakovosti po formulah: Seo idr., 2020 Razmerje med največjim navorom, pridobljenim z merjenjem največje izometrične jakosti, in prečnim presekom mišice, izmer- jenim z računalniško tomografijo Mišična jakost ali moč na enoto mišične mase Akamatsu idr., 2022 Razmerje med jakostjo stiska pesti in mišično maso zgornjega uda Mišična funkcija, izražena na enoto mišične mase Barbat-Artigas idr., 2013 Mišična kakovost zgornjega dela telesa je razmerje med jakostjo stiska pesti in mišično maso zgornjega uda, izmerjena z DXA Mišična kakovost spodnjega dela telesa je razmerje med jakostjo iztegovalk kolena in mišično maso spodnjega uda, izmerjena z DXA Razmerje med mišično jakostjo in enoto mišične kvantitete Canon in Crimmins, 2011 Razmerje med jakostjo iztegovalk kolena in pusto maso, ki je izmerjena z DXA in bioimpedanco Mišična jakost na kilogram puste mase 106 parametre: največje amplitude radialnega odmika (Dm), čas zakasnitve (Td) od začet- ka električnega dražljaja do 10 % Dm, čas krčenja (Tc) od 10 do 90 % Dm, čas zadržka (Ts) odziva nad 50 % Dm in polovični čas sproščanja med 90 % in 50 % Dm (Šimunič, 2012). Ugotovili so, da so Td, Tc in Tr pove- zani z deležem počasnih mišičnih vlaken (Šimunič idr., 2011) in Dm je povezan z mi- šično atrofijo (Pišot idr., 2008; Šimunič idr., 2019) oziroma negativno povezan z mišič- no hipertrofijo (Zubac in Šimunič, 2017). Ti parametri kažejo na kontraktilne lastnosti mišice, ki bi lahko ustrezali definiciji mišič- ne kakovosti; zaradi enostavne izvedbe testa in prenosljivosti naprave bi to lahko bila primerna metoda za epidemiološko in klinično razvrščanje sarkopenije. Elektromiografija visoke go- stote Elektromiografija (EMG) je neinvazivna me- toda, s katero merimo električno aktivnost mišice. Elektromiografija visoke gostote (HD-EMG) se nanaša na metodo, pri kateri elektromišični signal merimo z več kot dve- ma elektrodama na določeni površini mi- šice. Prednost te metode je, da omogoča dekompozicijo signala ter identifikacijo in spremljanje posameznih motoričnih enot. Ta metoda odpira številne možnosti razi- skovanja živčno-mišičnega sistema, kot so medmišična in znotrajmišična koherenca, sinhronizacija daje nov poglobljen vpo- gled v kompleksne mehanizme vzdraženo- sti in aktivnosti motonevronov. S pomočjo te metode so pri starejših ljudeh potrdili spremenjeno delovanje motoričnih enot in zmanjšano modulacijo proženja moto- ričnih enot v primerjavi z mlajšo populacijo (del Vecchio idr., 2019). HD EMG bi lahko podrobneje razložila živčne spremembe, ki se zgodijo tako v starejšem obdobju kot pri ljudeh s sarkopenijo (Borzuola idr., 2020; Drost idr., 2006). „ Zaključek Trenutno se v znanosti uporablja več me- tod merjenja mišične kakovosti, za možno- sti raziskovanja na večjih vzorcih pa je treba validirati metodo merjenja mišične kakovo- sti, ki je prenosljiva, zanesljiva in enostavna za uporabo ter primerna za uporabo na starejši populaciji, ki je najbolj podvržena sarkopeniji. V prvi vrsti pa je treba sprejeti konsenz pri definiciji mišične kakovosti, ki se lahko uporabi za mlajšo in starejšo po- pulacijo in postopek klinične obravnave za rizične skupine. Mišična kakovost ostaja problematična kot primerni parameter za razvrščanje sarkopenije predvsem zaradi tehnoloških omejitev. V prihodnje je priča- kovati, da bo parameter mišične kakovosti pripomogel pri izbiri zdravljenja in pri spre- mljanju odgovorov na zdravljenje. „ Literatura 1. Abe, T., Thiebaud, R. S., Loenneke, J. P., Oga- wa, M. in Mitsukawa, N. (2014). Association Between Forearm Muscle Thickness and Age-related Loss of Skeletal Muscle Mass, Handgrip and Knee Extension Strength and Walking Performance in Old Men and Women: A Pilot Study. Ultrasound in Medici- ne and Biology, 40(9), 2069–2075. https://doi. org/10.1016/j.ultrasmedbio.2014.05.003 2. Akamatsu, Y., Kusakabe, T., Arai, H., Yama- moto, Y., Nakao, K., Ikeue, K., Ishihara, Y., Ta- gami, T., Yasoda, A., Ishii, K. in Satoh-Asaha- ra, N. (2022). Phase angle from bioelectrical impedance analysis is a useful indicator of muscle quality. Journal of Cachexia, Sarco- penia and Muscle, 13(1), 180–189. https://doi. org/10.1002/jcsm.12860 3. Barbat-Artigas, S., Rolland, Y., Vellas, B. in Aubertin-Leheudre, M. (2013). Muscle quan- tity is not synonymous with muscle quality. Journal of the American Medical Directors Association, 14(11), 852.e1-852.e7. https://doi. org/10.1016/j.jamda.2013.06.003 4. Beaudart, C., McCloskey, E., Bruyère, O., Cesa- ri, M., Rolland, Y., Rizzoli, R., Araujo de Carval- ho, I., Amuthavalli Thiyagarajan, J., Bautmans, I., Bertière, M. C., Brandi, M. L., Al-Daghri, N. M., Burlet, N., Cavalier, E., Cerreta, F., Cherubi- ni, A., Fielding, R., Gielen, E., Landi, F., … Co- oper, C. (2016). Sarcopenia in daily practice: assessment and management. BMC Geriatri- cs, 16(1), 1–10. https://doi.org/10.1186/s12877- 016-0349-4 5. Borzuola, R., Giombini, A., Torre, G., Campi, S., Albo, E., Bravi, M., Borrione, P., Fossati, C. in Macaluso, A. (2020). Central and periphe- ral neuromuscular adaptations to ageing. V Journal of Clinical Medicine (Let. 9, Issue 3). MDPI. https://doi.org/10.3390/jcm9030741 6. Canon, M. E. in Crimmins, E. M. (2011). Sex Differences in the Association between muscle quality, inflammatory markers, and cognitive decline. The Journal of Nutrition, Health in Aging, 15. https://doi.org/10.2337/ dc06-1 190 7. Correa-de-Araujo, R., Addison, O., Miljkovic, I., Goodpaster, B. H., Bergman, B. C., Clark, R. v., Elena, J. W., Esser, K. A., Ferrucci, L., Harris- -Love, M. O., Kritchevsky, S. B., Lorbergs, A., Shepherd, J. A., Shulman, G. I. in Rosen, C. J. (2020). Myosteatosis in the Context of Ske- letal Muscle Function Deficit: An Interdisci- plinary Workshop at the National Institute on Aging. V Frontiers in Physiology (Let. 11). Frontiers Media S.A. https://doi.org/10.3389/ fphys.2020.00963 8. Cruz-Jentoft, A. J., Bahat, G., Bauer, J., Boirie, Y., Bruyère, O., Cederholm, T., Cooper, C., Landi, F., Rolland, Y., Sayer, A. A., Schneider, S. M., Sieber, C. C., Topinkova, E., Vandewou- de, M., Visser, M., Zamboni, M., Bautmans, I., Baeyens, J. P., Cesari, M., … Schols, J. (2019). Sarcopenia: Revised European consensus on definition and diagnosis. V Age and Ageing (Let. 48, Issue 1, str. 16–31). Oxford University Press. https://doi.org/10.1093/ageing/afy169 9. del Vecchio, A., Negro, F., Holobar, A., Casolo, A., Folland, J. P., Felici, F. in Farina, D. (2019). You are as fast as your motor neurons: spe- ed of recruitment and maximal discharge of motor neurons determine the maximal rate of force development in humans. Journal of Physiology, 597(9), 2445–2456. https://doi. org /10.1113/JP27739 6 10. Derstine, B. A., Holcombe, S. A., Ross, B. E., Wang, N. C., Su, G. L. in Wang, S. C. (2021). Op- timal body size adjustment of L3 CT skeletal muscle area for sarcopenia assessment. Sci- entific Reports, 11(1). https://doi.org/10.1038/ s41598-020-79471-z 11. Drost, G., Stegeman, D. F., van Engelen, B. G. M. in Zwarts, M. J. (2006). Clinical applicati- ons of high-density surface EMG: A syste- matic review. V Journal of Electromyography and Kinesiology (Let. 16, Issue 6, str. 586–602). https://doi.org/10.1016/j.jelekin.2006.09.005 12. Erlandson, M. C., Lorbergs, A. L., Mathur, S. in Cheung, A. M. (2016). Muscle analysis using pQCT, DXA and MRI. European Journal of Radiology, 85(8), 1505–1511. https://doi. org/10.1016/j.ejrad.2016.03.001 13. Fukuda, T., Bouchi, R., Takeuchi, T., Nakano, Y., Murakami, M., Minami, I., Izumiyama, H., Hashimoto, K., Yoshimoto, T. in Ogawa, Y. (2017). Association of diabetic retinopathy with both sarcopenia and muscle quality in patients with type 2 diabetes: A cross- sectional study. BMJ Open Diabetes Research and Care, 5(1). https://doi.org/10.1136/bmj- drc-2017-000404 14. Gu, D. H., Kim, M. Y., Seo, Y. S., Kim, S. G., Lee, H. A., Kim, T. H., Jung, Y. K., Kandemir, A., Kim, J. H., An, H., Yim, H. J., Yeon, J. E., Byun, K. S. in Um, S. H. (2018). Clinical usefulness of psoas muscle thickness for the diagnosis of sarco- penia in patients with liver cirrhosis. Clinical and Molecular Hepatology, 24(3), 319–330. https://doi.org/10.3350/cmh.2017.0077 15. Hairi, N. N., Cumming, R. G., Naganathan, V., Handelsman, D. J., le Couteur, D. G., Creasey, H., Waite, L. M., Seibel, M. J. in Sambrook, P. N. (2010). Loss of muscle strength, mass (sarcopenia), and quality (specific force) and its relationship with functional limita- tion and physical disability: The concord health and ageing in men project. Journal of the American Geriatrics Society, 58(11), glas mladih 107 2055–2062. https://doi.org/10.1111/j.1532- 5415.2010.03145.x 16. Hari, A. (2020). Ultrazvočna preiskava mišice psoas za oceno sarkopenije, zapletov in preži- vetja bolnikov z jetrno cirozo. 17. Ismail, C., Zabal, J., Hernandez, H. J., Wole- tz, P., Manning, H., Teixeira, C., DiPietro, L., Blackman, M. R. in Harris-Love, M. O. (2015). Diagnostic ultrasound estimates of muscle mass and muscle quality discriminate bet- ween women with and without sarcopenia. Frontiers in Physiology, 6(OCT). https://doi. org/10.3389/fphys.2015.00302 18. Lee, C.-D. in Dierickx, E. (2018). DEFINING SARCOPENIA USING MUSCLE QUALITY IN- DEX. Journal of Aging Research and Lifestyle, 1–5. https://doi.org/10.14283/jarcp.2018.11 19. Lee, S. J., Janssen, I., Heymsfield, S. B. in Ross, R. (2004). Relation between whole- -body and regional measures of human skeletal muscle 1-3. V Am J Clin Nutr (Let. 80). https://academic.oup.com/ajcn/article-ab- stract/80/5/1215/4690424 20. Lees, M. J., Wilson, O. J., Hind, K. in Ispoglou, T. (2019). Muscle quality as a complementary prognostic tool in conjunction with sarcope- nia assessment in younger and older indivi- duals. European Journal of Applied Physiology, 119(5), 1171–1181. https://doi.org/10.1007/ s00421-019-04107-8 21. Lim, J. Y. in Frontera, W. R. (2022). Single ske- letal muscle fiber mechanical properties: a muscle quality biomarker of human aging. V European Journal of Applied Physiology (Let. 122, Issue 6, str. 1383–1395). Springer Scien- ce and Business Media Deutschland GmbH. https://doi.org/10.1007/s00421-022-04924-4 22. Marusic, U., Verghese, J. in Mahoney, J. R. (2018). Cognitive-Based Interventions to Improve Mobility: A Systematic Review and Meta-analysis. V Journal of the American Medical Directors Association (Let. 19, Issue 6, str. 484-491.e3). Elsevier Inc. https://doi. org/10.1016/j.jamda.2018.02.002 23. McGregor, R. A., Cameron-Smith, D. in Po- ppitt, S. D. (2014). It is not just muscle mass: A review of muscle quality, composition and metabolism during ageing as deter- minants of muscle function and mobility in later life. V Longevity and Healthspan (Let. 3, Issue 1). BioMed Central Ltd. https://doi. org/10.1186/2046-2395-3-9 24. Miljkovic, I. in Zmuda, J. M. (2010). Epidemi- ology of myosteatosis. V Current Opinion in Clinical Nutrition and Metabolic Care (Let. 13, Issue 3, str. 260–264). https://doi.org/10.1097/ MCO.0b013e328337d826 25. Naimo, M. A., Varanoske, A. N., Hughes, J. M. in Pasiakos, S. M. (2021). Skeletal Muscle Quality: A Biomarker for Assessing Physical Performance Capabilities in Young Popu- lations. V Frontiers in Physiology (Let. 12). Frontiers Media S.A. https://doi.org/10.3389/ fphys.2021.706699 26. Oba, H., Matsui, Y., Arai, H., Watanabe, T., Iida, H., Mizuno, T., Yamashita, S., Ishizuka, S., Suzuki, Y., Hiraiwa, H. in Imagama, S. (2021). Evaluation of muscle quality and quantity for the assessment of sarcopenia using mid-thi- gh computed tomography: a cohort study. BMC Geriatrics, 21(1). https://doi.org/10.1186/ s12877-021-02187-w 27. Perkisas, S., Bastijns, S., Baudry, S., Bauer, J., Beaudart, C., Beckwée, D., Cruz-Jentoft, A., Gasowski, J., Hobbelen, H., Jager-Wittena- ar, H., Kasiukiewicz, A., Landi, F., Małek, M., Marco, E., Martone, A. M., de Miguel, A. M., Piotrowicz, K., Sanchez, E., Sanchez-Rodrigu- ez, D., … de Cock, A. M. (2021). Application of ultrasound for muscle assessment in sar- copenia: 2020 SARCUS update. V European Geriatric Medicine. Springer Science and Bu- siness Media Deutschland GmbH. https:// doi.org/10.1007/s41999-020-00433-9 28. Pišot, R., Narici, M. V., Šimunič, B., de Boer, M., Seynnes, O., Jurdana, M., Biolo, G., in Me- kjavič, I. B. (2008). Whole muscle contractile parameters and thickness loss during 35-day bed rest. European Journal of Applied Physio- logy, 104(2), 409–414. https://doi.org/10.1007/ s00421-008-0698-6 29. Radaelli, R., Taaffe, D. R., Newton, R. U., Galvão, D. A. in Lopez, P. (2021). Exercise ef- fects on muscle quality in older adults: a sy- stematic review and meta-analysis. Scientific Reports, 1 1(1). https://doi.org/10.1038/s41598- 021-00600-3 30. Rutten, I. J. G., Ubachs, J., Kruitwagen, R. F. P. M., Beets-Tan, R. G. H., Olde Damink, S. W. M. in van Gorp, T. (2017). Psoas muscle area is not representative of total skeletal mu- scle area in the assessment of sarcopenia in ovarian cancer. Journal of Cachexia, Sarco- penia and Muscle, 8(4), 630–638. https://doi. org/10.1002/jcsm.12180 31. Seo, M. W., Jung, S. W., Kim, S. W., Jung, H. C., Kim, D. Y. in Song, J. K. (2020). Comparisons of muscle quality and muscle growth factor between sarcopenic and non-sarcopenic older women. International Journal of Envi- ronmental Research and Public Health, 17(18), 1–13. https://doi.org/10.3390/ijerph17186581 32. Sergi, G., de Rui, M., Stubbs, B., Veronese, N. in Manzato, E. (2017). Measurement of lean body mass using bioelectrical impedance analysis: a consideration of the pros and cons. V Aging Clinical and Experimental Re- search (Let. 29, Issue 4, str. 591–597). Sprin- ger International Publishing. https://doi. org/10.1007/s40520-016-0622-6 33. da Silva, T. L. in Mulder, A. P. (2021). Sarco- penia and poor muscle quality associated with severe obesity in young adults and middle-aged adults. Clinical Nutrition ESPEN, 45, 299–305. https://doi.org/10.1016/j.clne- sp.2021.07.031 34. Šimunič, B. (2012). Between-day reliability of a method for non-invasive estimation of muscle composition. Journal of Electro- myography and Kinesiology, 22(4), 527–530. https://doi.org/10.1016/j.jelekin.2012.04.003 35. Šimunič, B., Degens, H., Rittweger, J., Narici, M., Mekjavić, I. B. in Pišot, R. (2011). Nonin- vasive estimation of myosin heavy chain composition in human skeletal muscle. Medicine and Science in Sports and Exercise, 43(9), 1619–1625. https://doi.org/10.1249/ mss.0b013e31821522d0 36. Šimunič, B., Koren, K., Rittweger, J., Lazzer, S., Reggiani, C., Rejc, E., Pišot, R., Narici, M. in Degens, H. (2019). Tensiomyography de- tects early hallmarks of bed-rest-induced atrophy before changes in muscle architec- ture. J Appl Physiol, 126, 815–822. https://doi. org/10.1152/japplphysiol.00880.2018.-In 37. Ticinesi, A., Meschi, T., Narici, M. V., Lauretani, F. in Maggio, M. (2017). Muscle Ultrasound and Sarcopenia in Older Individuals: A Cli- nical Perspective. V Journal of the American Medical Directors Association (Let. 18, Issue 4, str. 290–300). Elsevier Inc. https://doi. org/10.1016/j.jamda.2016.11.013 38. Vangelov, B., Bauer, J., Kotevski, D. in Smee, R. I. (2022). The use of alternate vertebral levels to L3 in computed tomography scans for skeletal muscle mass evaluation and sarco- penia assessment in patients with cancer: A systematic review. V British Journal of Nutriti- on (Let. 127, Issue 5, str. 722–735). Cambrid- ge University Press. https://doi.org/10.1017/ S00071 14521001446 39. Zopfs, D., Theurich, S., Große Hokamp, N., Knuever, J., Gerecht, L., Borggrefe, J., Schlaak, M. in Pinto dos Santos, D. (2020). Single-slice CT measurements allow for accurate asses- sment of sarcopenia and body composition. European Radiology, 30(3), 1701–1708. ht tps: // doi.org/10.1007/s00330-019-06526-9 40. Zubac, D. in Šimunič, B. (2017). Skeletal mu- scle contraction time and tone decrease after 8 weeks of plyometric training. Jour- nal of Strength and Conditioning Research, 31(6), 1610–1619. https://doi.org/10.1519/ JSC.0000000000001626 Asist. Katarina Puš, mag. kin. katarina.pus@zrs-kp.si Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Inštitut za kineziološke raziskave