Žtev, 75, Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah !n praznikih, ob 5 zjutraj. Iredrištvo: L lica Sv FranČiSka Asiške^a St. 20, I. nadstr. — Vrt t episi naj sc pošiljajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma se n« spre jeva jo in tukopisi se ne vračajo. Irdsjatelj in cdgovonu urednik Štefan Godina. Lastnik konsordf li*(2 .Edincsti". — Tisk tiskarne .Edinosti-, vpisane zadruge m fircjcnitn fcroštvom v Trstu, ulica Sr. F ranč lika Asiflcega it 20. Telefon uredništva in oprave itev. 11-57. NaroCnina znala: Za celo leto........K 24 — Za pol leta.......................IJ— za tri mesece, ..... ..•••«••••» zt nedeljska ictfcjo « cdo Mi. ....... 5Ji u pol lete .....-.......... iif V Trstu, v »rado Ig. 191«. Letnik XII. Posamezne številke .Edinosti" se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone. Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, ooilanice, oglasi denarnih zavodov . ..............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst........ K 20 — vsaka nada! j na vrsta.......: . . . . • Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema Inseratnl oddelek .Edinosti". Naročnina Id reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se Izključilo 1« upravi .Edinosti". — Plača in toži sc v Trstu. Uprava in iuseratai oddelek se naliajata v ulici Sv. Frančiška Anfltcga it 20. — PoitnohranUnični račun St 841.652. Prejled najnovejših dogodkov. Italijanska fronta. — Na soški fronti so se razvili veliki boji. Italijani napadajo z velikimi silami. Napadi pri PJavah, na podgorsko postojanko in okop pri Locm-ku odbiti. Pri Sv. Martinu segedinski peš-polk št. 46 krvavo odbil sedem naskokov. Ob tolminskem predmostju le topovsko delovanje sovražnika. Zapadno bojišče. — Položaj v splošnem neizpremenjen. Pet sovražnih letal sestreljenih. Na ruskem, balkanskem in turškem bojišču nobenih važnih dogodkov. Razno. — Vojno stanje med Avstrijo in Portugalsko. — Potovanje Pašića v zavezniške prestolnice. — Nabcir letnika 1898.____ Naše uradno poročilo. DUNAJ, 14. (Kor.) Uradno se cibjsvlja: 14. marca 1916, opoldne. Rusko in jugovzhodno bojišče. — Nič novega. Italijansko bojišče. — Na so-škl fronti sel se pričeli razvijati veliki boji. Od včeraj napadajo Italijani z močnimi silami. Bili so povsod odbiti. Ob tolminskem predmostju se je sovražnik zadovoljil z zelo živahnim ognjem. V nldelku Plav ?o se sovražnikovi poizkusi, da bi razrušil naše ovire, izjalovili. Ob goriškem predmostju sta bila odbita dva napada na postojanka pri Podgori in eden na predmostni ukop pri Ločniku. Severni del doberdobske pianote ie bil ponovno napaden od močnih si!. Pri Sv. Martinu je seeedinski pešpe/k št. -16 krvavo odbil sedem naskokov. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fini. Poročilo Cntforne. DUNAJ, 14. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se javlja: Poročilo Ca- dorne 12. marca. V višje ležečih oddelkih bojišča trajno slabo vreme neprestano ovira delovanje naših čet. Sneg je na nekaterih točkah 10 m debel. Intenzivno in uspešno se je razvilo delovanje naše artiljerije na vsej fronti od srednje Soče do morja. Par odsekov sovražnih črt je bilo poškodovanih, branitelji pregnani in potolčeni in na več mestih sovražne baterije prisiljene k molku. V odmorih je napadala naša pehota v globokem snegu in preko blatnih pobočij sovražne postojanke i si jih bombardirala z ročnimi granatami. Na pomoč došli oja-čevalni oddelki so služili naši artiljeriji in srdito streljajočim strojnim puškam za siguren cilj.___ Italijanska zbornica. ZLERICH, 14. (Kor.) Na včerajšnji seji italijanske zbornice je zahteval najprej posl. Cotugno pojasnilo glede dogodkov v Crnigori in Albaniji. Državni podtajnik Bcrsarelli je zaprosil poslanca, da naj obnovi svoje vprašanje o priliki debate o proračunu za ministrstvo za vnanje zar deve. Poslancu Colonna di Cesaro, ki ie govoril proti beraškim prireditvam na korist italijanskim vojakom in prebivalstvu. je državni podtajnik odgovoril, da so bila izročena vnanjim zastopnikom Italije navodila glede omejitve teh prireditev. Zbornica je pričela nato gospo-darsko-politično debato, za katero ie vpisanih dosedaj 65 govornikov. Poslanci so došli v. velikem številu in je vladalo povsod mirno razpoloženje. Prvi govornik liberalne desnice, Morpurgo, je uvodoma izjavil, da on in '49 poslancev, ki so se pridružili njegovim predlogom, priznavajo veličino in kompliciranost naloge, ki jo zahteva vojna od ministrstev in nočejo v svoji kritiki poudarjati toliko osebno po-mankljivost, kakor popraviti številne zmote. Obžaluje, da ie stopila vlada z zastopniki kmetijstva in industrije le redko-kedaj v zvezo, da je pozabila na preskrbo kruha in premoga in da je odvzela kmetijstvu delovne sile. Za železniška prevozna sredstva, ladijske tovornine in zaloge premoga se je malo skrbelo in šlo v izvoznih prepovedih predaleč. Govornik je končal med odobravanjem z željo, da naj vlada z gospodarskimi odredbami prispeva k pospešenju zmage in napredku dežele. Drugi govornik, reformist Drago, ie pričel svoja izvajanja s konstatacijo, da on in njegovi strankini prijatelji naglašajo politični moment in da s kritiziranjem vladnih odredb glede gospodarstva pri davkariji in upravi ne mislijo toliko na osebe neposredno odgovornih ministrov, kakor na ves kabinet, ki mu očividno manjkajo vsi organični kriteriji za politično delovanje. Govornik je na-glašal, da je vlada pokazala, da hoče veleposestnike pri podraževanju podpirati in da je postalo gospodarsko razmerje med gornjo Italijo in južne Ita'ijo slabejše še posebno radi tega, ker so bila vojno-industrijalna naročila izročena posebno gornji Italiji. Dolžnost vlade bi bila. da bi skrbela za ladijske tovornine, za premog in kovinske zaloge pred pričetkom vojne. Z dovolitvijo izvoza žvepla, vegetaričnel masti, olia in železa }e vlada koristila sovražniku. Govornik ie pobijal izgovore angleške vlade glede višine ladijskih tovor nin, ki jo pripisuje angleški dobička-željnosti. Govornik je izjavil končno, da sta parlament in narod v slabem razpoloženju in da je italijanska vlada to neraspoloženje še povečala. Vsekakor bi moralo biti danes vse dejanje in nehanje vlade v svrho zmage podrejeno parlamentu in narodu. Reformisti sicer občudujejo Salandro, ker je napovedal vojno in govoril naravnost sijajno na Kapitolju, vendar pa ne vedo, ali naj v očigled sedanjim vladnim kriterijem še v naprej podpirajo njegov kabinet. Ministrski predsednik Salandra je zaklical: »To je odvisno popolnoma od Vasic Naslednji tovornik, socijalist Grazia-dei, je imenom svojih strankinih prijateljev opozarjal na to, da so principijaini nasprotniki vojne in pn#l vsakemu razširjenju. Danes socijalisti kot Italijani gotovo ne morejo sabotirati vojne; nagla-šati pa morajo odgovornost vseh onih, ki so govorili v blestečih besedah narodu glede kratke dobe in lahkote vojne, kakor tudi preprečiti, da bi bila vlada še nadalje v tej zmoti. Tudi socijalisti polagajo važnost na politični značaj te debate in ne nastopajo proti -posameznim ministrom, ampak proti kabinetu, ki je pokazal popolno nepoznanje položaja in zagrešil v gospodarskem življenju največje zmote glede važnosti uvoza, trajanja vojne in mednarodnega položaja. Vlada je pognala Italijo v veliko večjo gospodarsko odvisnost od Anglije, kakor se je nahajala v nji kedaj poprej napram centralnima državama, in s tem še povečala nadlogo glede ladijskih tovornin, rži, premoga in drugih potrebnih snovi. Poznejše korekturne odredbe vlade so torej zaka-sujene in so bile neumestne. Glede gospodarske konference v Parizu želi govornik, da zadeva carinske ureditve po vojni ne bi bila prejudicirana (odobravanje) j in da si Italija ne bi zaprla važnih tržišč za svoje izdelke. Socijalisti žele, da sestavi zbornica jasen vladni program in imenuje potem najsposobnejše može za izvedbo programa. Volno stanja med Avstrijo in Perteiolsk). DUNAJ, 14. (Kor.) Vsled nastopa vernega stanja med Nemčijo in Portugalsko je] dobil c. in kr. poslanik v Lizboni ukaz, da naj zahteva od republike potne liste in odpotuje z oscfbtem poslaništva iz dežele. Tukajšnjemu oortu<>alsken?u poslaniške-mu poslovođu bodo izročeni potni listi istočasne*. ____ Hemšbo uradno poročilo. BERLIN, 14. (Kor.) Veliki glavni stan, 14. marca 1916. Zapadno bojišče. — V splošnem položaj neizpremenjen.c Manjši boj pri Wieltie, severovzhodno Yperna, se je končal s pregnnom Angležev. — Poročnik Immelmann ie sestrelil po eno angleško letalo vzhodno Arrasa in zapadno ,Ba-pauma. Letalci so mrtvi. Poročnik Boel-cke je sestrelil za sovražno črtej dve sovražni letali, nad utrdbo Marre in pri Malancourtu, severozapadno Verduna. Slednje letalo je bilo po naši artiljeriji u-ničeno. S tem sta oba oficirja spravila izven boja že deseto, ciziroma enajsto sovražno letalo. V zračnem boju zapadno Cambrai je bil en angleški dvokrovnik prisiljen, da je pristal. Letalci so bilijijeti. Vzhodno in balkansko bojišče. — Nič novega. Vrhovno armadno vodstvo. Demonstracije Derbyjevlh rekrutov. ROTTE^DAM. 13. (Kor.) »Nieuve Cu-rant« poroča iz Londona: Včeraj se je vršilo zopet mnogo protestnih zborovanj tisočev no Derbyjevem sistemu rekruti-ranih poročencev. Zahtevalo se je, da naj se odpokliče nenoročene iz vojaščine prostih poklicov in razširi brambna dolžnost na mlade poročence. Kritičen položaj v angleških rudokopih. LONDON. 13. (Kor.) »Daily News« javljajo, da je v južnowaleškem premo-gokopnem okolišu nastal kritičen položaj zaradi neorganiziranih premogokopov. ' Angleška spodnja zbornica. LONDON, 13. (Kor.) Pri posvetovanju o proračunu v spodnji zbornici dne 9. t. m. je Robertson (lib.) glede predstojeće finančno-politične konference v Parizu izjavil, da vzbujata govora trgovinskega ministra in zakladnega kancelarja skrbi, ker bodo baje v angleškem finančnem sistemu predčasno izvršene izpremembe. Govoril je tudi proti načrtu, da bi se po vojni bojkotiralo nemško trgovino. Holt (lib.) je rekel, da mora trajen mir biti ustvarjen na podlaci, da se Nemčiji, no-tem ko popravi svoje zločine, odpusti. Mir mora garantirati Nemčiji častno mesto med narodi. Ministrski predsednik As-quith je odgovoril, da zastopniki angleške vlade v Parizu ne bodo storili ničesar, kar bi vezalo svobodno postopanje vlade aH spodnje zbornice. Vlada ne namerava preko izmenjave misli. Angleški zastopniki se bodo vrnili iz Pariza brez vsake obveznosti. Vlada ne bo predčasno ukrenila ničesar, kar bi zahtevalo natančnega premišljevanja in bi zamogla imeti velike posledice. Asquitlt obolel. LONDON, 14. (Kor.) Ministrski predsednik Asquith je obolel za bronhijalnim katarjem ter vsled tega ne more prisostvovati današnji^seji spodnje zbornice. Paiieevo ptimie v prestolnice ententnlfe držav. LUG ANO, 13. a Nemci tudi pridobili na izkustvih v napadanju, ki jih pri Osovjecu niso imeli in jih tudi niso mogli imeti. Prispodoba med Osovjecom in Verdunom se torej tudi ne da do kraja izvesti. In tako se pri Verdunu zopet enkrat skuša rešiti problem, ali bo po tej vojni sploh še trdnjav? Po hitrem padanju trdnjav v tej vojni prodira nazor, da so trdnjave v moderni vojni postranskega pomena. Zdi se pa, da hoče Verdun ta nazor ovreči. Tretji teden bitke pri Verdunu je pri koncu, par tednov je že minoio od zavzetja fora Douaumont, ne da bi se bila situacija okolo Verduna v tem času bistveno odločilno izpreme-nila. Gotovo so dosedanji uspehi Nemcev pri Verdunu veliki, ali odločilni doslej niso bili. Tudi zavzetje fora Vaux ni bila za situacijo pri Verdumi odločilna, kakor tudi izguba te utrdbe ni bistvenega pomena. Francosko vojskovodstvo hoče menda podati dokaz, da imajo trdnjave tudi v moderni vojni velike naloge in da morejo, ako se prav prirejajo in porabljajo, zadostovati tem nalogam. Temu nasprotno pa je naloga nemškega generalnega štaba, da ovrže ta francoski dokaz. Eno in drugo je novo, in odtodi prihaja menda, da se nam potek bitke pri Verdunu vidi tako čuden. Tam se namreč ne gre samo za odločitev v tej vojni, marveč tudi za temeljna načela — bodočega vojevanja v bodočih vojnah. Naj obrnemo danes nekoliko pozornosti dogodkom na armenskem bojišču. O-čividno je, da ruske operacije streme proti Trebizondi. Turška bojna sila se je u-maknila v zapadni smeri proti Erzijanu. in v južni proti Muš-Bitlisu in zgornji dolini reke Tigris. Vodstvu turške vojske je menda — ker zanesljivih opor za presojanje ni — na tem, da prisili Ruse, da tudi oni cepijo svoje moči in da jih na ta način odvrne od kakega važnega operacijskega objekta. Ta je — kakor rečeno — Trebi-zonda, ki je bila doslej posredovala turške vojaške transporte: preko Erzcruma in Tebrisa v visoko Armenijo. Sedaj je to važno pristaniško mesto ob Črnem morju blokirano po Rusih, ako smemo verjeti njih uradnim poročilom. Govori se, da so tamošnje utrdbe zastarele in večinoma zanemarjene, in vprašanje je, ali bodo mogli Turki držati to mesto? Posebno pa še, ker tvori rusko brodovje izdatno protitežje proti turškemu. Glavna sila ruskega središča je sledila iz Erzeruma Turkom v smeri proti Erzin-ganu, ker je tu najkrajša pot do Angore, kjer se končuje anatolska železnica: v srce Male Azije in do Marmarskega morja. Tako so se razvijali dogodki dosedaj, kar pa nikakor ne potnenja, da je boj že odločen marveč prehitevajo dogodke tisti, ki menijo, da grozi Carigradu nevarnost, da bo odrezan od svojih maloazijskih po-močnih sredstev. O ne — tako daleč še nismo, marveč je gotovo, da pripravljajo Turki velik in odločen odpor, ki uniči vse dosedanje ruske uspehe. Rusofili se sklicujejo tudi na rusko napredovanje v Perziji, ali ravno poročila zadnjih dni sporočajo o političnem preobratu v Perziji v protiruskem smislu in poročila ruskega vojskovodstva zatrjajo, da ruski napadi izgubljajo na ostrosti. Svetovati je torej, da se ne dajamo impresijonirati po dosedanjih ruskih uspehih, in sosebno, da ne precenjujemo pomembnosti padca Erzeruma. Se na nekaj ne smemo pozabiti: na psihološki moment pri Turkih. Zgodovina pripoveduje, kako jih nevarnost, ki je postala velika, moralično povzdiga in usposoblja za nepričakovan odpor, da delajo prave čudeže na obrambi svoje zemlje. V odstavku, kjer smo včeraj govorili o krizi v Italiji se je urinila neljuba pomota. Sporočilu, na podlagi raznih vesti, da se je Italija končno vendar odločila-za sodelovanje na drugem vojnem svetu eetve-rosporazuma v Parizu (dočim je doslej skiSp v tem pogledu vedno zatezala z raznimi pretvezami), sledi v včerajšnji situacijski sliki pripomba: Potemtakem Sfran II. •EDINOST« Stev. 75. bi bil menda Cadoma zmagal! Narobe je fes. V tem sestavka je izostala besedica >ni«. Saj je znano, da je Cadorna vedno nasprotoval vsakemu sodelovanju Italije bodi na Balkanu, bodi na francoski fronti in je vedno zahteval, naj Italija porabi vso svojo vojsko le na domači fronti. Zelo važno vest je zabeležiti iz Francije. Pariški »Matirn je prinesel — kakor je naglasi!: pooblaščen v to — vest, da je vojni minister Gallićni — bolan! Ta »bolezen pa ima menda svoje vzroke v napadih na vojnega ministra od strani Cle-menceau-a v listu > Homme euchaine« radi dogodkov pri Verdunu. Clemenceau Očita vojnemu ministru pomanjkljivo pripravo za brambo Verduna. Dočim pa je socijalist Hervč branil vojnega ministra in očital Clemencau-u, da njegovo postopanje meti že na izdajstvo domovine, je pa armadna komisija senata menda drugačnega mnenja, kajti pritrja Clemen-ceau-u. Od todi bolezen francoskega vojnega ministra, ki je najbrže tako resna, da »Matfn« že pripravlja javnost na Gal-ličnijev odstop. Flandrija o snegu. Zima je potrkala na vrata Flandrije in pomladanske nade, ki jih je vzbujala pesem škrjančkov v naših*srcih, ko je odmevala zjutraj v peščenih strelskih jarkih, v skrivališčih baterije in na mnogih junaških grobovih — so se izpremenile v led. Nobenega ptičjega glasu ni slišati, kakor samo vpitje čaplje, šumenje vivkov in klopotanje malih črnih ponirkov, ki prihajajo v tropah z morske strani. Zima v Flandriji. Na sipinah ob morju leži beli sneg in po njih drve sani vojakov. Tudi neštevilni globoki vodni jarki, ki se nahajajo po travnikih in se vijejo preko cest in potov, nosijo močen led. Flandrija v snegu. Nepričakovana in neobičajna slika. Meglo in deževje smo poznali kakor dosedaj. Le redkokedaj je posijalo solnce od jeseni. Nekako domo-tožje se je polastilo vseh vojakov, ko se spomnijo, da so tudi njihove domačije v snegu. In vendar: kako drugačna je slika tu. Doma mirne in prijazne vasice, ki lih je spoznati že oddaleč po tankih, modrih oblačkih. Tamkaj mirni ljudje, rdeče-lični, ki si delajo pot tudi skozi največja snegovja. Doma zvonovi, ljubkodoneči in prepevajoči običajne pesmi ... Tu nič drugega, kakor razvaline, ki so v beli odeji sicer precej romantične, da se oko slikarja le težko loči od njih, a te romantične razvaline govore le strašne pripo-vesti in resnico o bedi in smrti. Nikjer nobenega glasu zvonov. Cerkve, ki jih je poprej mrgolelo v flandrijski deželi, so sedaj prah in pepel. Pred menoj leži Nieuport. Z daljnogledom je mogoče opažati vsako hišo in vsako okno. Mesto se je močno izpreme-nilo v zadnjih tednih, dočim je imelo poprej nešteto hvaležnih motivov za umetnike. Karakteristike so izginile. Prastari, kljubovalni tempelski stolp pred mestom, skoro 600 stoletij star spomin na gospodstvo tempeljskega reda, ne obstoja več. Istotako ni več sledu o ogromnem in močnem tempelskein redu. In tudi razvaline krasne katedrale so morale žrtvovati sedaj vsem neurjem klubujoči ciklop-ski stolp. Za Francoze sta bila oba stolpa velika mikavost posebno ker sta jim izborno služila v vojaške namene. Sedaj sta morala tudi ona dva podleči delu naših težkih mornariških topov. Strašni prizori so bili, ko so težki projektili prebijali trdno ozidje. ko so razbijali kos za kosom, dokler se nista oba velikana izpremenila v kup razvalin. Blesketajoč sneg leži na razbitih hišah Nieunorta in zakriva z nežnim pajčola-nom tragedijo dežele, ki jo je zadela tako težka usoda. Toda pajčolan bo zopet izginil, ko bodo topli vetriči in ljubki soln-Čni žarki pregnali tudi zadnje sledove zime iz dežele. Slep je, kdor misli, da je velika tragedija že končana. Smrt še ni nasičena in njena kosa še ni skrhana. z grške meje. Pod tem naslovom čitamo v enem zadnjih »Berliner Tageblattov« naslednje zanimivo poročilo vojnega poročevalca tega lista: Dočim se je na zapadu ob grmenju topov pričelo novo, morda zaključno dejanje svetovne drame, je balkansko boji-Sče videti dozdevno mirno in izumrlo, kakor kako gledališče v poletnih počitnicah. Kakor se zdi, je tej deželi, po kateri je neprestano razsajala vojna v malem, u-sojena vendar enkrat zlata doba. Kmetu v svoji koči se ni treba bati več, da bi bil oropan in zlostavljan danes pod pretvezo, da se pregreša proti patrijotičnim revolucionarjem, jutri pa, Češ ker je baje roval proti vladajoči vladavini, in potnik more z večjo varnostjo kot kedaj prej v mirnih časih potovati po samotnih cestah in proučevati samoraslo življenje v yaseil, kamor je redkokedaj stopila noga tujca. Mirno se pasejo ovce po osehlih r^K^i miAUtl ie f1'™ strele nemških m bolgarskih vojakov, ki si preganjajo čas z lovom na d,vje mrjasce ali s še nc-dolznejsim lovom na vrane in kavke Raz lika je pač ta, da se pri gledališču natančno ve za začetek nove sezone, dočim pa je tu obema nasprotnikoma kar največ na tem, da skrbno skrivata, kedaj naj bi se zopet pričela krvava igra. Morda ! pride šele v štirih tednih, morda pa tuui j Jutri že trenutek, ko se začno premikati! na obeh straneli nagrmadene mase. Po-1 tem bo dežela, ki jo promatramo danes z že nekoliko otopelo nestrpnostjo, naenkrat zopet v gorišču splošnega zanimanja, in kraji, ki so dosedaj večinoma nepoznani, bodo nacj" t at na jeziku vseh ljudi. ! Ozemlje, ki je imajo zasedeno ententne čete okoli Soluna, sega na vzhodu in severu v širokem loku od Rendinskega zaliva preko Tachinskega jezera zapadno Serresa tja do Demirhissarja ob Strumi in odtam tik ob bolgarski meji preko i Butkovskega jezera do Kilindirja južno Dojranskega jezera, odtam pa proti jugu do Ardžanskega jezera; na zapadu pa gre meja bistveno ob Vardarjevi strugi in vardarska ravnina na desnem bregu je samo po posameznih v osptedje porinje-nih predstražah zasedena tja do Jenidže-Vardarja. Po tej močvirni ravnini, ki jo oživljajo neštete množine ptic-močvirnic in se imenuje »Kampania«, vodi v velikih zavojih, ki južno Verrije prihajajo do podnožja pogorja Agostos, v poludeveti uri železnica iz Soluna v Bitolj. Cesta vodi tjakaj v znatno premejši črti. Ko je premerila rodovitno, a z malarijo in legarjem okuženo pelagonko ravnino, prehaja pri Ungočanih grško mejo in se potem polagoma dviga do Banice. Tu stoji 2525 metrov visoki Kajmakčalan, čigar krasna bela kopa se vidi iz Bitolja. Ta vrh si tudi sredi poletja v deževnih dneh nadeva belo čepico in to mu je tudi dalo ime »Tatu smetane«, kakor ga imenujejo Turki. Nato vodi cesta ob severnem bregu Ostrovskega jezera do Vodene. Mesto leži čudovito lepo na visoki skali, številni slapovi šume v najbližji o-kdffci, se napajajo z ogljikovokislim apnom in napajajo potem ravnino, ki je zaradi teh oplodujočih vodnih žil in blagega podnebja krasen sadni vrt z vinogradi smokovniki in orehovniki. Drugače, a ne manj krasno je porastlo z gozdovjem dalje na jugu ležeče gorovje Agostos, ki spada med najlepše in najmanj znane evropske predele. V senci njegovih kostanjevih in hrastovih gozdov se pasejo velike trope divjih mrjascev, jelenov in srn. Toda po vsem tem Vodena ni postala toliko znamenita v svetu kot pa po dejstvu, da je mesto po svoji legi trden branik na cesti iz Bitolja v Solun. Kot tako je igralo mesto že veliko ulogo v bojih med nicejskim cesarjem in epirskim despotom v 13. stoletju ter med Bizantinci in Srbi v 14. stoletju. Mesto je oblegal Stjepan Dušan in je vzel po izdajstvu, toda leto pozneje so je zopet zavzeli Bizantinci, toda le za malo časa, ker so je zopet morali izročiti Srbom. Časopisje je že poročalo svojčas, da so ententne čete zasedle Vodeno, kar se pa do danes v resnici še ni zgodilo. Vzlic temu pa je pot tjakaj zaprta. Brez potnega lista, vidiranega po grškem konzulu, se ne more na Grško. Ker pa je, kakor znano, grški konzul zapustil Bitolj, sem se moral zadovoljiti s posetom grške meje. Vožnjo na Grško sem si predstavljal vse drugače. Po ravni črti me je vodila pot po ravnini, mimo lesketajočih se luž in kalnih, sivorjavih močvirij. V belem zimskem plašču se je lesketal Peristeri in celo nižja potočja na jugovzhodu, kjer stoji derviški samostan, so bila globoko doli pokrita s snegom. Po •enourni vožnji je dobrodušen star bolgarski črnovojnik, ki je nosil na nogah opanke, okoli meč pa nekake volnene škornjice — najboljšo obutev za blato in ostro kamenje na cesti — pomolil proti meni puško, na kateri je bil nasajen dolg bajonet, pokazal nazaj in zaklical večkrat nekaj, v čemer sem razumel samo besedo »komandant«. Vrnil sem se in dobil pri poveljniku dovoljenje za prekoračenje nevtralnega pasu. Nevtralni pas je na bolgarski strani o-značen s preprostim drogom, na katerem je privezan šop slame, in dvema stražnima kolibama na obeh straneh ceste. Ena je obrnjena proti Bolgarski, druga proti Grški, in kakor pač piha veter, sedi bolgarski stražnik sedaj v eni, sedaj v drugi. Koliba na bolgarski strani je navaden, po-koncu postavljen odprt železniški voz, na grški strani pa je spletena iz bičja. Ko sedi bolgarski stražnik v prvi in gleda tja v bolgarsko stran, mu prijazen smehljaj igra okoli ustnic, kajti spominja se svoje zveste žene, ki širokoprsna in močna, kot on sam, sedaj namesto njega obdeluje domačo grudo; ko pa gleda tja v grško stran, pa je čemeren in jezen njegov obraz, kajti o Grkih ne misli ravno naj-prijazneje. Sicer pa je tako mišljenje na obeh straneh m nevtralni pas ni brez pomena. Ko sem imel nekako tri četrtine en kilometer dolgega pota za seboj, mi je prišlo naproti nekoliko vojakov, ki so bili oddaleč videti Bolgarji, a so se po svetlejših, na rumeno cikajočih ličnih uniformah razlikovali od njih. Bila sta grški poročnik in podčastnik z nekaterimi prostak i. Ko me je poročnik molče vprašujoče gledal, sem hitro izrekel že prej do-bropremišljeni nagovor: — Kakor obžalujem, gospod, da vas ne morem pozdraviti v Homerjevem jeziku, ki niti vam niti meni ne gre več gladko, se veselim, da v vas spoznavam člana one armade, ki se je pri Salamini in Maratonu in več drugih krajih bila tako slavno, člana onega naroda, ki ima tako odlične umetnike, učenjake in dražestne žene, za katere sem že imel v svoji mla- dosti veliko priložnosti* da sem se bavi!: Goriška izpraševalno komisija za uud-i CESKO - Kl/DjEVJ^KA KBSTAVRA-žnjimi. Živela Grška! j ske in meščanske šote v — Ljubljani, j C1JA (Bosakova atom* r.tškb fo»eibu v: Poročnik je odgovoril nato več stav-j Ker vspričo vojnih dogodkov v novem- j Trstu; se nanajn v deHo Post« Itovi brskem roku 1915 pri omenjeni komisiji i 14. vhod v ufic« Qior«iu Oalatti. wavcB ni bilo usposobljenostnih izpitov, so izra-! glavne poŠte. Slovenska postrežb« ♦r složili prizadeti primorski učitelji (zlasti slo-! venski jediJni listi, venski, kov, ki so, kakor upam, vsebovali enake vljudnosti. Nato je pomignil vojaku, ki je prinesel steklenico izbornega grškega žganja. Ko sva trčila, bi bil najin pogovor končan, ko bi ne bilo slučajno tolmača, ki je posredoval, da sva si izrazila svoje medsebojne simpatije. Tako sva imela priložnost, da sva še večkrat poskušala izborni konjak. Meja je bila tu nekoliko drugačna kot pa na bolgarski strani. Namesto,, stražnih kolib je stalo tu nekoliko voz, ki so oči-vidno spadali k parnemu valju. Tudi vozovi ob slabem vremenu nudijo kolikor-toliko zavetja. Z daljnogledom sem v prvih ungočanskih hišah opazil nekaj žensk, ki so delale ob bednjih za perilo. To je bilo skoraj vse, kar sem videl Grške. Ko sva s častnikom trčnila na zdravje grškega kralja in nemškega cesarja, sem se končno odločil še ža visokopolitično vprašanje. — In kedaj, gospod moj, — sem vprašal, — stopi Grška na stran Nemčije? — Takoj gospod, takoj! — je odgovoril poročnik navdušeno in je dostavil smehljaje: — Kakor hitro vi Nemci osvojite Gibraltar in Suez. Razglas. 1. dne meseca aprila 1. 1916. zapade za drugo četrtletje naprej plačljivo plačilo občega obrtnega davka in davka podjetij, ki so dolžna polagati javne račune, s pripadajočimi občinskimi dokladami, ter prispevek od imenovanih davkov za trgovinsko in obrtno zbornico za drugo četrtletje. Vsi tozadevni davčni obvezanci se pozi vi jej o, da plačajo nanje odpadajoče zneske občinskemu davčnemu uradu, da se izognejo prisilnemu postopanju, s pripombo, da so, četudi bi ne bili dobili dotičnih plačilnih nalogov za tekoče leto, v smislu zakona dolžni plačati davek na podlagi plačilnih nalogov prošlega leta. Če se ne plača najdalje tekom 14 dni po zapadlosti, se računajo zamudne obresti za davek in doklade v smislu zakonov, izdanih 9. marca 1870, št. 23 d. z., 23. januarja 1892, št. 26 d. z. in 27. julija 1892, št. 19 d. z., in sicer od prvega dneva po dnevu zapadlosti. TRST, 11. marca 1916. Ces. komisar neposrednega mesta Trsta: Ivan Krekič-Strassoldo pl. Treuland. Razglas. Cesarski komisar razglaša: Preden se tudi glede dragocenosti, zastavljenih v mestni zastavljalnici v drugem pol ulet ju 1915 na rdeče zastavne listke serije 138, in dragocenosti, zastavljenih v prvem četrtletju 1916 na rumene listke serije 139, ukrene, kakor se je ukrenilo glede prejšnjih serij, da se namreč odpošljejo v notranjost monarhije, morejo posamezni lastniki zastavljenih predmetov teh dveh serij rešiti zastavljene predmete do vštetega 20. dne meseca marca t I. Mesini magistrat. BOBltl VCStl. Deželni glavar goriški in berolinska podpora Gorici. V poročilu c. kr. kores-pondenčnega urada o ustanovnem zborovanja »Dunajskega vojnopomožnega društva za Ortelsburg«, priobčenega v današnjem našem listu pod naslovom »Dunaj za Ortelsburg« se nahaja tudi naslednji stavek: »Nato se je zahvaljeval deželni glavar msgr. Faidutti v imenu italijanskega prebivalstva mesta Gorice za prevzetie vojnega kumstva s strani mesta Berolina in je izražal prepričanje, da se bodo Italijani izkazovali vredni sinovi avstrijske dejmo vine.« Gospod deželni glavar goriški je torej govoril v imenu Italijanov mesta Gorice. Čudno se nam zdi to ravnanje mnsgr. dr. "aiduttija kot deželnega glaVarja dežele, d ima dve tretjini prebivalstva slovenske in le eno tretjino italijanske narodnosti, in da se je zahvaljeval za podporo, ki naj bi prišla mestu Gorici iz Berolina, edino e v imenu italijanskega dela mestnega ]prebivalstva, ko je vendar znano, da je štela Gorica pred vojno okoli 12000 Slovencev, 12000 Italijanov in 3000 Nemcev. Mnsgr. dr. Faidutti je vendar deželni glavar za vso deželo Goriško in menda tudi za vse goriško mesto, ne pa morda samo za njega italijanski del. Kak povod bi bil torej mogel imeti, da se je za pomoč iz Berolina zahvaljeval samo v imenu goriških Italijanov? Ali naj bi morda te podpore ne prihajale v dobro vsemu go-iškemu mestnemu prebivalstvu, temveč samo enemu delu, italijanskemu? V postopanju gospoda deželnega glavarja goriškega vidimo v tem slučaju nesoglasje z nalogo prvega predstavitelja avtonomne oblasti v deželi, da posvečaj svojo skrb v enaki meri vsemu prebivalstvu, ki trpi enako težke izkušnje v sedanjem vojnem času. kajti hrvatski lahko polagajo izpite pred izpraševalno komisijo v Kastvu italijanski pa v Trstu) željo, naj bi se jim izpregledal izpit za ljudskošolsko uspo-sobljanja, z ozirom na izredne razmere. Tej želji se z ozirom na zakonite določbe ni moglo ugoditi. Pač pa je stavilo pred-sedništvo zgoraj imenovane komisije, uvažujoč težki položaj provizornih slovenskih učiteljev na Primorskem, predlog, da bi se vršili prihodnji usposobljenostni izpiti (v pomladanskem roku, brž po veliki noči) v Ljubljani, kjer itak biva precej komisijskih članov goriških. Prostori in dnevi za izpite bi se določili v dogovoru s predsedništvom ljubljanske izpraševalne komisije ter objavili v novinah. — Ker je upravičena nada, da se ti predlogi sprejmejo, je svetovati prizadetim slovenskim učiteljem (oz. učiteljicam), da vlože takoj potom šolskega vodstva na pristojni okr. šolski svet pravilno opremljeno prošnjo, naj jih pripusti k usposobljenostnim izpitom pred goriško izpraševalno komisijo v Ljubljani (Radeckega cesta 20/1). Prošnje naj vlože tudi taki provizorični učitelji (oz. učiteljice), ki izkažejo samo eno leto prakse, a dokažejo, da jim je bilo nje nadaljevanje zabranjeno po vojni; uči-teljem-vojakom pa se všteje vojaška služba za učiteljsko. % Za »Dijaško pctfporno društvo«. V nedeljo, 19. t. m., bo v prostorih »Gospodarskega društva pri Sv. Ivanu, pri cerkvi, prireditev z prav lepim izbranim sporedom v korist »Dijaškemu podpornemu društvu«. Namen, ki ga ima omenjeno društvo, je vsakomur znan. Društvo podpira uboge dijake, da jim posoja knjige, plačuje šolnine itd. Zato je vredno vsestranske podpore. Nadejamo se, da bo v nedeljo prostorna dvorana »Gospodarskega društva« napolnjena mestnih in okoli-čanskih udeležencev, kajti društvo podpira vse, naj si bodo mestni ali okoličan-ski dijaki. Kralj Nikola o cesarju Viljemu. Paul Lindenberg je priobčil v listu »Ueber Land und Meer« spomine na svoje stike s kraljem črnogorskim Nikolo. Med drugim pravi: Romantična je bila usoda tega kneza, ki je sedaj dospela do tako tragičnega zavoja. Nenadejen slučaj ga je povzdignil leta 1860 na prestol, ko je tedanjega kneza Danila v navzočnosti njegove soproge in ministrov neki iz dežele prognani podanik umoril. Zakon kneza je bil brez otrok in grozile so zmešnjave vseh vrst. Tedaj je kneginja Darinka s hitrim sklepom snela mrtvemu soprogu kapico in jo posadila svojemu nečaku Nikoli, ki je bil malo dnij potem proglašen knezom Črnegore. Nerad in prisiljen po obljubah in grožnjah se je baje Nikola u-deležil te vojne, ker on je bil prav za prav prijatelj Nemčije in je rad bival na nemških tleh. »Berolin poznam — tako je pripovedoval Lindenburgu — še od tedaj, ko niso tam še nič slutili o današnjem njega procvitu, pred velikimi vojnami. Ali čeden je bil vedno, in vedno občudujem njega pridno prebivalstvo. Kako pozornost sem vzbujal; ko sem — za časa sta-i rega Častitljivega cesarja, prišel v slavnostno opero v svoji noši. Posebno rad sem se mudil v Potsdamu in sem mogel vašega cesarja zibati na kolenu. Bistri in u-kaželjni dečko me je že zanimal in sledil sem njegovemu razvoju z živini zanimanjem. Držal je, kar sem jaz in kar so drugi pričakovali od njega.« Iz/ezervne bolnišnice v Zncfcnu pošiljajo pozdrave: Fran Sillig iz Gorice, Ivan Miklavec iz Rocola, Fran LaŠič iz Vrtojbe pri Gorici, Ivan Vatovec iz Sv. Ivana pri Trstu, nekdanji cerkven in nar. pevec. Mestna zastavljalnica. Jutri, 16. t. m. od 9 dop. do 3 pop. se bodo prodajali na dražbi nedragoceni predmeti serije 136., zastavljeni meseca novembra 1914 na bele j listke, in sicer od št. 43.600 do št. 45.000. so 8K NHL! OGLASI 1.-: UD □□ s« raianajo po 4 itot. besedo. 3t! ftttf.o tiskane besede so raftv-najo enkrat več. — Najmanjša : pristojbina znaša 40 »totinlc. . □D Učiteljic Barriera 1, w potrpežljiva poučuje italijansko, c. m-14. 5ko. francosko in angleško. — Ulicu I. nad. Išče se krojača za fina dela. — Dobra plača* Htittne!, nI Canale piccolo 2, IT. nad. NrrrnrfVfiiA Dalmatinska tvrdka na trgn Ospe-llU&illlllllUc dale št. 5 in filijalka na Vrdeli Sv. Ivan št. 62S plača volno, bombaževino, kovine in žaklje po rsjvišjih cenah. 134 Knpujer niSmci) m žaklje vsake vrste. Jakob Margon, 1! ul. Solitario št. 21 (pri mestni bol- 120 Na debelo samo za preprodajalce. Nogavice, sukanec, pipe, milo, gumijeve pod pet-nike, razni gumbi, denarnice, mazilo za Čevlje, električne svetiljke, baterije, pisemski papir, kopirni svinčniki, zaponke, prstani rdečega križa, krema za brado, žlice, razna rezila, robci, mrežice xa brke, pletenine, srajce, spodnje hlače, ogledala, ustnike, razne glavnike, zaponke „Patent Knopfe" in drugo prodaja JAKOB LEVI, ulica S. Nicolo štev. 19. 62 Šolam BrnMger proda se u ulici Carlntia štev. 17. L. FftlSCHMANN. Ces. kr. priv. za trgovino in obrt (I. r. priv. Stabilimento Austriaco di Credito per Commercio ed Industria) Podružnica Trst, Trg Marije Terezije štev. 2 se bavi z vsemi bančnimi posii toliko tukaj, kolikor na Dunaju VII. Zollergasse 2 (Naslov za brzojavke na Dunaju „Filcredit") Sprejema vloge na vložne knjižice in jih obrestuje do nadaljne odredbe po 3*75% (rentni davek plača zavod sam) kakor tudi vloge na tekoči račun po pogodbi. Blagajna ie odprta od 9-1Z in od 3-5 dop, Vrhutega uraduje oddelek za varnostne celice (safes) v Trstu od 10—12 predpoldne. i3rri*imn»ibipit nipnii iiiuiibii mihhbhnm^HHBEB Izdelki „Gloria" tovarne za Izdelovanje jušnih Kock o Pozsony (PressburgHsrcko. Čutimo se dolžne opozoriti svoje p. n. naročnike in odjemalce, da so naši izdelki, katerih zastopnik je Franz Hirschal v Trstu, ulica Bprriera št, 4, I. nadstropje, i. s. redilne in krepčalne kocke pristni v le originalnih zavojih, medtem ko niso bili dru HRANILNE VLOGE Taafcega, če tudi ni ud in jih obresti 4 \ Večje stalne vloge in vloge na tek. račun po dogovoru, il (cveti »UC«J« Mvotf sam.. VI»«a s« labkg M eno kron*. - ODDAJA POMACE NAI*IkALNIKEr(HRANfL^3 PUSICE). - Poštno hranilnični račun lf> 004. TEGEFON H. »63 Ima varnostne celico (safe deposits) » »hreaibc »rednost- nih listin, dolruTr.potov in raznih drugih Tbojiot, ^polnoin« varno proti nlomu in požara, tiraj vso aaj novejšem oaiina ter jo oddaja -strankam v najem fO ItaifSliJRl teraf»» STAKJ2Š VLOQ 10 MHU3NOV S»9N. Sradrs cre: ri 9 h M ftjpaii ia od 3 do 5 *e:Gli p « s? caaaiJ cv as £i rnr