ftlev. 84.
^SLOVENEC«, dne 12. aprila 1038.
Stran S
Znižanje cen pšenice
Privilegirana izvozna družba »porota, da je v soboto znižala cene plenici v zvezi « splošnim razvojem plenic« na «vetovnih trgih: Svoje dosedanje nakupne cen« j« držala družba od 11. novembra 1937 do 9. aprila 1938 ter »o bile cene v tej dobi za 23—60 din viij« kot pariteta Liverpool. Dane» plačuje družba tudi po novih cenah lc vadno 47.35 din nad livarpooliko pariteto. Provanijancc »lablih kvalitet »o znižane za 1—3 din več kot cenc blaga boljšega izvoza. S tem je upo»tavl|«no pravo razmerje med posameznimi skupinami ccn. Cenc »o sedaj naslednje: v I a č i I » k o blago: Tisa ! (od »evern« postaje do vk'1 "u-uga) 78 2% 159, Begaj
Zborovanje prevoznikov
Pred dnevi «o imeli v salonu pri «Seitici« redni letni občni zbor Slani združenja prevoznikov, katerega sta se udeležila tudi narodni poslanec in zbornični tajnik go»p. dr. Koče in obrtni referent g. dr. Frelich. ki je zastopal gospode župana. Po pozdravu predsednika g Tatkarja Ivana je podal predsedniiko poročilo agilni predsednik odseka za motorna vozil» g. Ante Guitin. V oblirnem poročilu j« navajal delo uprav« zoper 15%no vozarin-sko takso in sprovodnice, ki »o zsradi napačnega tolmačenja zakona občutno Ikodovale razmahu prevoznikov, ki »o vrlili prevoze po naročilu Izven linijskega prometa. Po uvidevnosti merodainih me»t jc bila v aprilu 1937 izdana nova uredba, ki |c določala pavlalno vozninsko takso na motorna vozila. Ta nova uredba bi lahko prav tako škodila, zato ie bil sklican širši članski sestanek, ki je o ni«i obširno razpravljal in napotil dclcgacijo v Belgrad. V finančnem ministrstvu sta delegata gotp. Guitin in tajnik g. Scmcnii tolmačila nevzdržnost te uredbe in na anketi meseca julija je bilo » posredovanjem narodne ga poslanca g. dr. Koccta doseženo ukinjenic izvajanja uredbe do izida nove. Za dan 20. decembra 1937 v Belgradu sklicana anketa pa j« z nad vse požrtvovalnim prizadevanjem nar. poslanca g. dr. Koceta kot najboljšega poznavalca teženj avtocrevoznikov dosegla preureditev prejlnie uredbe. Pri tej anketi sta bila kot zastopnika ljubljan-kega združenja g Guitin in g, Scme-nič. zastopniki mariborskega združenia in bclgra)-skega, prisostvoval je predsednik združenja avtobusov g. Ru» in generalni tajnik avtobusne zveze agilni g. Gračanin. Prav lako je bilo doseženo črtanje predloga k proračunu banovine o uvedbi nove takse na tovorne avtomobile, bila je znižana troia-Tina na bencin od I din na 35 par. prav tako pa tudi znižana trošarina pri motornih vozilih na pnevmatiko, ki ne rabiio benc'na za pogon, za 50 odstotkov. Ko jc naštel ic razne druge intervencije, »e jc prav toplo zahvalil nar. poslancu gospodu dr. Kocctu in g. dr. Frelihu za v«o obilno pomoč, ki sta io izkazala v korist združenja v dobro članstva.
Sledilo is tsjnikovo poročilo. Zdruisme ima »vojc člane razkropljene po 13 okra ih in jih šteje po seznamu » koncem decembra: 97 članov prevoznikov s konjsko vprego, 1 z motornim čolnom, 47 članov svtoprevoznikov z dovolili pred ministrsko naredbo. 25 pa z dovolili po tej naredbi. Z novooriatooivihni je naraslo število do dane» na 201 člana. Vložila j« 227 ovadb na obrtno obla»l-vo zoper one, ki »o nedovol!«no poesgali v pravic« in delokrog prevoznikov, Ln j« dosegla, da »o bili kaznovani z globami, doOim je 38 prijavilo «voj priatop k združenju. Dokaz zaupanja, ki ga uprava uživa pri svojih članih, i«, da predsednik Guštin in tajnik Semenič ž« pet let z roko v roki vzajemno vodita odgovorne posle v splošno zadovoljstvo, Le tako »o mogoči uspehi!
G. Viktor Pečar je predlagal po prečitanem blagajniškem poročilu cazrelnico upravi. Med slu-čainostmi pa jc bil »oglaino sprejet po g. Moretu stavljeni edini predlog, ds občni zbor imenuje gosp. dr. Koccta za izredne zasluge prevoznikom za svojega prvega častnega člana, kar so navzoči z živahnim odobravanjem sprejeli.
K besedi se jc oglasil g. dr. Koce. ki se je zahvalil upravi za tako vzorno in re« borbeno delo za kori«li članstva. Ker je bil s tem dnevni red izčrpan, j« bil občni zbor zaključen. Odpadle so tudi nove volitve, ker to bile že lansko leto.
Društvo kmetiishih strokovnjakov
Na občnem z.lvoru kmetijskih strokovnjakov v Celju 10. t. m. je bila sprejeta resolucija, ki vse-
buje v glavne • tole: Na meščanskih šolah kinetij-tipa nuj se za strokovno kmetijski pouk namestijo absolventi srednjih kmetijskih šol. Cini
prej naj ee Izda zakon o reorganizaciji kmetijske pospeševalne službe, v katerem morajo bili zaSči-tent interesi kmetijskih uslužbencev, «Ivaolventov erednjih in nižjih kmetijskih Šol. Ministrstvo naj «premeni uredbo o rangu strokovnih šol glede na srednje In visoko ?ole v tem smislu, dn se absolventom dveletnih nitjih kmetijskih Šol prizna isti položaj, kakor ga imajo absolventi nižjih srednjih šol. Absolventom enoletnih nižjih kmetijskih Šol naj se prizna jiololaJ. kol ga invnjo nameščenci z dvema razredoma erednllh šol. Ta položaj pa se nuj prizna le v kmetijski službi. Čimprej naj se
79/2% 159, Tisa ksnal (od Kule do Bačkega Gradi-šta) 158, Donava kanai (od Crvenk« do Bszdana) 78—79,2% 155, Kanal kr. Alexandra 78-79 2% 155, Donava, Bačka, Banat in Baranla 78—79 2% 158, Donsvs S rem in Drava Slavonija 77—78 2% 153, Donava Srbija 77—78/2% 148 50, Sava (Srbija. Sr«m, Bosna) 77—78 2% 147 50 din Vagonsko blago bo tudi nadalje kupovala družba po cenah za vlsčiUko blago v relacijah vlačiUkih postaj: Pe-trovgrad, Pančevo, Novi Sad, Apatln, Osjek. Ze-mun in Sm«der«vo. Cena za vag, blago te zniža za 2% zsradi kritja prstovornih stroškov
izda zakon, da se morajo na privatnih posestvih nastavljati za knielijeko službo izključno absolventi kmetijskih Sol, ki »o naii državljani. Delokrog kmetijsko poapoševalne službe naj ee pre-nuee na baneke uprave, zalo naj izda ministrstvo čimprej okrožni zakon o reorganizaciji kmetijske službe. Kmetijska |ioepeševalna služba naj se prilagodi Čim bolj krajevnim razmeram in potrebam krnela. Za pravilno vodstvo in za obnovo vinogradov naj ee nastavijo vinogradniški nadzorniki v okrajih Maribor, Ljutomer. Brežice ln Novo mosto. Tetn naj se dodeli poeebno število «trakovnih vinarskih Inštruktorjev, ki naj vodijo vsa tehnična dela na terenu pri obnovi vinogradov. Omogoči naj se z državno in banovinsko podporo ustanavljanje zadružnih kleti v vseh večjih in važnejših vinogradniških okoliših. Bonska uprava nuj s podporami ministrstva in banovine omogoči ustanavljanje sadnih skladišč. V čim večji meri naj se pospešuje zboljšanje in osuševanje travnikov in pašnikov. V vseli okrožjih naj se ustanovijo obvezne kmetijske nadaljevalne šole, v knterih naj predavajo le strokovnjaki. Okrajni kmet. referontl naj ee ne obremenjujejo s posli, ki so v zvezi z raznimi socialnimi ustanovami. Izda naj se uredba za splošno ljudsko zavarovanje vseh prebivalcev Slovenije, ki niso včlanjeni v kaki drugi državni ustanovi. Zavarovanje naj se izvede siičrto, kakor je to pri drugih zavarovanjih
Kabel ßclörod-Manbor
V poštnem ministrstvu žo dclj časa proučujejo možnosti čimprejšnje zgraditve kabla Belgrad— Maribor. Prvotno smo mislili, da bomo lahko kable izdelali doma in bi se v ta namen povečali obstoječi tovarni v Novem Sadu in Zemunu ali pa bi te eventualno zgradila šc ena tovarna. Druga alternativa je bila, da bi to liniio izdelale inozemske tvrdkc, za kar bi dobile plačilo v osmih do desetih letih. Sedaj pa poročajo iz Belgrads, da so štiri poljske tovarne predložile ministrstvu poite in brzojava tozadevno ponudbo, po kateri bi zgradile kabel, zs kompenzacijo pa bi nabavile v naši državi tobak. Zaenkrat manjkajo v poljski ponudbi ie podrobnoiti.
•
Zmanjšanje hmeljskih pridelkov v Srednji Evropi. V petek preteklega tedna je bila v Pragi konferenca srednjeevropskega hmeljskega urada, ki se j« pečala predvsem z vprašanjem mednarodne regulacije povriine in pridelka hmelja v Srednji Evropi. Zastopniki Francije. Nemčiie, Jugoslavije, Poljak« in Celkoslovaike. ki so bili na tej konferenci, to sklenili, da znižajo tri glavne izvozne države: Jugoslavija, Politka in Čeikoslovaika svoj pridelek hmolia za 30% s pomočjo kontingentirs- j nja. Zastopniki teh treh držav bodo predložili svo-lim vladam tozadevne predloge. Pred letošnjo letino bo še tozadevno posebna konferenca. Nemčija bo znižala svojo hm«lj»ko površino za 8000 ha, Francija pa »voj« tedanje površine hmeljnikov z 8.100 h* ne bo zvišala
Trgovin« na velikonočno »oboto dn« 16. L m. § 30 uredbe o odpiranju in zapiranju določa sledeče: Trgovine na debelo in niihovo pisarne, poslovalnice agunturnih in skladišča komitijtkih trgovin ter blagovne razpoiiljalnice morajo biti na Veliko toboto zaprte ves popoldan. Trgovine z mešanim, Špecerijskim, materialnim ter delikatetnim blagom zaprejo tvoje obratovalnice ob 19, vse ostale trgovske obratovalnice pa že ob 17.
Mestna hranilnica v Črnomlju bo pofenši e 'JO. aprilom 1938 oprostila vse vloge, ki so znu-Šale dne 31. decembru 1R37 5000 din. Ntdvignjenc vloge do 3000 din bo hranilnica samo prenesla na novi račuti in lih obrestovala po 4%.
Poštna hranilnica v marcu. Vloge na hrariilnih knjižicah so se v marcu povečale za 1.326 na 1.344 mijij., dočim so v čekovnem prometu padle od 1.879 na 1 798 milij. din. Skupni čekovni promet ie znašal 7.14 mili. din. od tega brez gotovine 54.8%.
Proračun primorska banovine znsša za 19381939 55,867 146 din. dočim je za 1937-1938 znašal 48 99-1 572 din. Donos od skupnega davka na poslovni promet ie proračun*n na 17.733 067 din (isti kot za 1937-19381. Pripominjamo, da znaša znatno večji delež naše banovine samo 2.900.000 din.
Povišanje uvoznih carin na živino v češkoslovaški. Zaradi padce ccn živini so bil« « 1 aprilom zvilanc češkoslovaške uvozne carine na živino iz pogodbenih držav: voli in biki od 160 na 204, krava od 140 na 178, mlada živina in teleta od 130 na 167 in »veže meso od 320 na 408 kron za 100 kg.
Znižanje obrsstn« mere v Avstriji. Zvez« av-atrijskih bank j« »klenila prilagodili obrestno mero
tvojih članic obredni meri v Nemčiji in jo torej znižati. Podrobnosti Ic niso znan«.
Fsniktovi zavarovanci v Avstriji. Zaradi pri-priključka Avstrije Nemčiji bodo tudi nemike zavarovalnico plačevale obresti in amortizacijske vsote za poaojilo zavarovalnega sklada v Avstriji iz leta 1936. Tako bodo nemike zavarovalnice prispevale toliko, da nc bo treba več avstrijskih zavarovalnicam pobirati od zavarovancev doklad za ta »klad.
Reichtvverk« Hermann Goering, ki izkoriičaja tudi vse ležišč» Železne rude c zmanjiano veebino železa, bodo zviiale svojo glavnico od 50 na 400 milijonov mark. 265 milijonov mark v delnicah prevzame država. Nova sredttva bodo lla za zgradbo plavžev v Salzgitterju in Linzu. V ta namen bo v Linzu ustanovljena posebna družba.
Borza
Dne U. aprila 103S.
Denar
V zasebnem kllringu je ostal angleški funl neizpremenjen v Ljubljani nu 238 denar, v Zagrebu in Beleradn na 237.20-288.80.
Avstrijski šiling je v zasebueni kliringu naraste! v Ljubljani na K.90—9. v Zagrebu na 8.83 do 8.93. v Belgradu na 8.8964-8.9964.
Grški boni jo beležili v Zagrebu in Belgradu 28.15—28.85.
Nemški čeki so ostali neizprenienjeni nn 14.40 do 14.00, nadalje so beležili za konec aprila v Zagrebu 1485—14.55, za konec maja pa 14.30 do 14.50.
Devizni promet je znašal v Zagrebu 1,085.778 din, v Belgradu 12.485.000 din. V efektih izkazuje Relgrad prometa 2,251.000 din.
Oholi 2500000
Ljubljana
Amsterdam 100 h Berlin 100 murk
Bruselj 100 belg .	.
Curlh 100 frankov	.
London 1 fuilt .	. Newyork 100 dolariev
Pariz 100 frankov ,	.
Praga 100 kron .	.
Trst 100 lir ...	.
— tečaji
gold. . .
p r i m o m : 2407.16—2421.70 1742.53—1756.41 731.55- 736.61 098.45—1003.5'.' 215.41- 217.47 4314.78-4351.07 133.37— 131.80 151 .M— 152.54 227.04— 231.03
odprtinic Vale kože NEPRESTANO
deluje noč in dan in čaka, da jim pride na pomoč aktivni lecilin Solea mila in na rast kože ugodno delujoči ko-lesterin folea kreme, da se prerano ne utrudijo in ovenejo.
Curlh. Belgrad 10, Pariz 13 535, London 21.64625, Newyork 436, Bruselj 73 39, Milan 22 96, Amsterdam 241 525, Berlin 174 90. Dunaj 50, Stockholm 111.55. Oslo 108 75, Kokcnhagen 96 625, Praga 15 21, Varšava 82.20. Budimpešta S6 25, Atene 3 95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25. Hcleingfors 957, Buenos Aires 109,625.
Vrerfnoetni panirii
Ljubljano. 7 % invest, posojilo 100.25-102, ugrarji 81.25—62, vojna škodu proinptna 183 do 4KI.511, begluske obveznice 94—00.25, dalni. ngrarii 03.50—94.50. K% Rlerovo posojilo 06.75—98.75. 7% Blerovo posojilo 01.50—92.50, 7% posojilo Drž. hip. banke 100-101. — Delnice: 7250-7300, Trboveljska 200-210.
Zagreb. Državni papirji: 7% invettl-cijsko posojilo 99—101. agrarji 61—62. vojna Ikoda promptna 483—485 (4821, b-gluške obveznice 92.50 denar, dalmat. agrarji 91.50—93. 4% severni agrarjl 61—62 8% Blerovo posojilo 9625—9675 (96.50), 7% Blerovo posojilo 91 25—91 50 (91.50). 7% posojilo Dri hip. banke 99—99 50. 7% »tab. posojilo 93—99 (98). — Delnice: Narodna banka 7.250 denar, Priv. agrarna banka 223—225, Gutmann 60 denar, Iti« 50 blago, Jadramka plovba 405 blago. Oceania 600 den.
Belgrad. Državni papirji: 7% invetticij-»ko posojilo 100 25—101. agrarji 62—62,50, vojna škoda promptna 484—484 50 (484 25. 484), za konec aprila, maja in juniia (483), beg'uike obvezn. 94— 91.50 (94 25). dalmat. agraril 93.25—93 50 (93 25), 4% »everni agrarji 62—62.50, 7% Blerovo poeojilo 91.50—92, 7% poiojilo Drž. hip. bank« 101 d«nar, 7% »tab. posojilo 99—W 75. — Delnice; Narodna banka (7.270). Priv. agrarna banke 227—228 (228, 237).
žitni trg
Novi Sad. Plenica i 181—184. »rem. 180— 182, slav. n« notira. ban 172—181, bč. potltka 183— 136. — Koruza : bč. »rem, 101—102, ban. 98—99.
Tendenca stalna. — Promet srednji.
Cene živine in kmetijskih pridelkov
Živinski sejem v 8p. Gorjah v okr, Radovljira
dne 8. aprila. Cone: voli 5—5,75 din, krave 4 do 4.50 din, junice 4.50—5 din, teleta 7—7.50 din in prn£№ 8 30—9 din za 1 kg žive tele. Konji od 5000—6000 din za komad.
Živinski sejem v obe. Videiii-lliilirepnlje dne 4. aprila. Cene: voli 5—R.75 din, krave 8—4 din, junice in telice 4.50 -5 din, lel«-ta po « diu za 1 kg žive teže. Mladi prašički po 150—250 din za komad.
Živinski sejem v Stari cerkvi pri K«^evju
dne 5. aprila. Cene: voli 5—5.75 din, krave 8—I dinarje, junice iu telice 4—5 din, toleta po 6 din za 1 kg žive teže. Mladi pujski od 150—230 din za komad.
Cene ilvine In kmetijskih pridelkov v Slov. Konjicah dne 7. aprila: voli I. vrste 5.30 din, voli II. vrste 5 din. voli III. vrste 4 din, telice I, vrste 5. telice II. vrste 4. telice III. vrste 8.50.
^ffUUHnkmn^^
krave L vrste 4, kravo II. vrste 3, krave III. vrsto 2 din, teleta L vrsto 5.50, teletu 11. vrste 5 din. prašiči pršutarji 7 dir, za 1 kg žive leže. Goveje meso I vrsto prednji del 10, zadnji dol 12 din,
II.	vrele prednji del 8 din, zadnji del 10 din, svinjina 12—14 din, slanina 15 din, svinjska nm»l 16 din, čisti med 20 din. goveje surove kožo 8 din, telečje surove koie 12 din. svinj»ke surovo kože 8 din za 1 kg. — Pšenica 200 din, ječmen 175 dtn. rž 175 din, oves 150 din, koruza 150 din, fižol 3fxi dinarjev, krompir IOO din, »eno 30 din, »laiuu 20 dinarjev, pšenicna moka 35»> din, koruzna moka 175 din za l(*i kg. — Navadno mešano vino pri produceutu 15 din za liter, tinejše .sortirano vino jiri produceiitih 6—8 din za liter.
Cene živine in kmetijskih pridelkov v Kočevju dne 3. aprila: voll I. vrste 6 din, II. vrste 5 din,
III.	vrste 4.50 din. telice I. vrste 6 din, II. vrste 5 din. 111, vrste 1.50 din, krave I. vrste 5 din. II. vrste 4 din. III. vrste 2 din, teleta L vrste 8. II. vrste 650 din, prašiči Speharjl 9 din, prašiči pršutarjl 7,50 din za 1 kg žive teže — Govejo meso L vrste prednji del 12 din, zadnji del 10 din, 11. vrste prednji del 12 din, zadnji del 10 din. svinjina 14 din, slanina suha 20 din, svinjska mast 18 din, goveje surove koie 12 din, telečje surove kože 14 din, svinjske surove kožo 8 din za i k«. — Oves 175 din, koruza 150 din. fllol 360 din, krompir 80 din, seno 50 din, slama 25 din, jabolka I. vrste 500 din, II. vrste 100 din, psenična moka 325 din, koruzna moka 185 din za 100 kg.
— V zastarelih primerih zapeke, združenih z zlato žilo in otekom jeter, je pravi blagoslov naravna »Franz-Joaefova« grenka voda, zaužita tudi v malih množinah. »Franz-Josefova« voda milo deluje in zaneslivo otvarja, pa se poleg tega (udi po daljši porabi skoraj nikdar ne izkaže
neučinkovito.
Ogl. reg. S. br. 30474/35.
Domžale
Koncert pevskega društva >Grafikor. — Na cvetno nedeljo, dne 10. t. m oll I popoldne jo Imelo pevsko društvo »Grafika« koncert v Ood-benent domu v Domžalah, ki je dobro impel. In-touacija je bila sijajna, dinamika zelo dobro podana in glaeovni učinki so prišli lopo do Izraza. Na sporedu so bile najnovejšo skladbe naSih najboljših skladateljev, tako da je bil program nad vse pooler in bogat. Obžalovanja pu je vredno, da se občinstvo za take kulturne prireditve tako malo zanima; udeležba je bila namreč precej skromna. Upamo, da bo v liodoče tudi v tem [»ogledu liolje ustreženo in zadoščeno trudu in [sižrtvovalnosli vrlega i lovskega zliorn, ki ga želimo kaj kmalu zopet slišati. — Prijatelj petja.
Kulturni obzornik
Novo delo prof. M. Murka
Prof. Matija Murko, očak slavistov, kakor ga tudi Imenujejo, se je v zadnjem času zopet z mia-deniško voljo iu močjo vrgel na delo. da ob »volem ogromnem gradivu, ki ga je zbiral vse življenje. napiše, kar edino on lahko, sintetično delo o srhskohrvntski narodni pesmi, ki noj združi vsa dognanja njegovega folklorisličnega delovanja. Toda med delom za tako knjigo rešuje — mimogrede — nekatere probleme iz tega področja ter je zdaj izšla pri založbi Rudolf M. Rohrer v Brnu kot ponatis iz Germunoslavicae (t035-30) posebna razprava (sir 80) r naslovom: Das Original von lioethes Klaegesang von den edlen Frauen de« Asan-Agnt (A»anucinlra) in der Literatur nnil im Volksmande durch 150 Jahre«. (24 Kč oz. KM 2.10.) Prav na tej slavni pesmi, ki je prinesla največ, slave srhskohrvutski pesmi v širnem svetu, hoče demonstrirnti življenje narodne pesmi »ploh ter njeno notranjo spremembo. Obenem se je razprava razrastla v prnvo monografijo o lej pesnil, namreč o njenem vzniku in rasti.
Knkor znano, je pesem nalprej priobčil v ori ginnlu in itallianskem prevodu opat Fortls (1774) v »Vlagelo in Dnlmazln«. prevel pa že zelo zcodai na nemško C. Werthes (1775. oz 1776), Na podlagi teea nemlkegs prevoda, itsliionske razprave In izvirnika io le r>rei>e»nll 1775 sam Ooethe In |o pri občil v Harder javi zbirki •• Volkslieder« I tv. 1778 kot jfesein »aus dem Morlskisehen«, In od ledsj
datira zanimanje »veta za srbskohrvatsko narodno pesem. Toda važna je druga zanimivost: od tedaj
—	od Fortisa — do zadnjih let je nihče ni vež slišal peti nied narodom ter je od L 18W, ko jo je Vuk priobčil vnovič iz Fortisa s pripombo, da je zdaj izgubljena, tudi veljala za tako, To so jn trdilo se prav leto 1932 (Murko). Toda prav to leto Je prišlo novr odkritje: kipar Mešlrorlč je v zagrebški Novi Evropi« objavil tekst, knkor gn je — kot dober pevec narodnih pesmi — pomnil Se nd doma, od stare matere v severni Dalmaciji, ter je knmlii nato še istega leta tudi Murko sani slišal»Asanaglnico peti K4 letno Pavlo Kuvelič na otoku ftipon: podana »to lako nova dva dokaza, da ta najslavnejšo pesem le živi. da je njena domovina ohmorska Hrvatska, nekdanje mohamc-dansko. sedoi klansko okolje, ler da tako pesem o ženski usodi živi v ženskem sveln. Iti je pa ne poje ob gnslili. kakor se te doslej mislilo, tem več recitira. In le luksnje pi-smi v napačni smeri
—	pri moških pevcih, zlasti le guslarjih — je bilo krivo, da je svet smatral to pesem za izumrlo.
Toda Murko linčo pristnost teh zadnjih odkritij šele dokazati, če niso morda le plod ie tiskanih, knjižnih vplivov.
Njegova razprava obsega tri poglavja: v prvem uje Murko knllino usodo Fortisovega tekstu, ki je zaslovel |io Goetheju, pa ludi zaradi noveцa
tragičnega motiva: zaradi ženske »ranW.t|ivosti. ki si ni upala obiskati bolnega moža, kar Je raz-dražilo moža. dn lo jr zavrgel. Tako )e lena živela »e v tradicionalnem svetu, dočim je mo* le bil pristaš nove morale Prof Murko dokazili« I« zco-dovfne položa)a ženske pri nos (Jugoslaviji) In njene podrejenosti še v polpielekll dobi, da je bila
žena za moškega v nekem oziru »Tabu«, to je nekaj prepovedanega ln manjvrednega, kar je tipično za orient sploh, iz česar je izvirala tudi pretirana ženska sramežljivost, ki se je ohranila tudi še v krščanskem svetu. Ia iz preloma takega pojmovati ja je nastala notranja tragika Asanagini-ce. Murko določa bliže tudi domovino pesmi, ki jo postavi v okolico Imotskega in v turška leta 1183 do 1717, dočim je pe-mlk, lahko tudi pesnica, pripadal višji moharnedanski rodbini ali pn tudi krščanski ljudski plusti. Murko opisuje razširjenost narodne pesmi v teh krajih ter piše o zapis« sAsonaglnice«, ki da jo Je prvi zapisal Spličan Julij llnjamonti (1744-1800) v rokopisu, ki je dane» znan po »splitski m rokopisu« (objavil Miklošič) in iz koteregn je šele prišel — direktno ali tndlreklno — k Forlisu in ki je dokaz, da so se v Jugoslaviji zapisovale pesmi davno pred Percy-jem In Osslanom. Bajmiontl Ima tia|več zaslug za to pesem. — V drugem poglavju opisuje težnjo Kopitarja in Vuka, da bi našla med narodom islo pesem. Kljub nekaterim variantam (15) Murko zanika, da hI bile to Isle pesmi, temveč samo odlomki Uplinili narodnih verzov, ki so lastne tudi drugim pesmim. Ko preide na Mešlrovlčev zapis, poda hlstorlat MeštroviČn kot epičnega pevca« ter dokaže njegovo ••verodostojnost« o*, »pristnost« pesmi, da njegovo Asauaginica ni nastala pod knjižnim vplivom. Preden pa je prešel na »vejo najdbn v I. 1932. je podal sliko o epifnih pevkah hre* instrumenta, ns katere zaradi prevelikega kulta gusel in pevcev ni»o raziskovalci bili dovolj pozorni, ler o motivih teli pesmi. Njegovo jievka HI letna Pavla Kutcllč. Je znala pesem od svoje 94 lelim matere, ta pa od starke Marije lialukl, ki je biln ludi stara 80 lot. lako da predslovjjo
Pavla Kuvelič skoraj 150 letno tradicijo narodne pesmi, kar je pač Idealen primer Njeno pevanje je Murko zapisal p« tudi fonografiral ter fonograf hranijo v Pragi Murko poda opi« pevarija pa tudi notranjo oznako — meiodijo, kakor mu jo je opisal etnograf, glasbenik ter slikar Ludvik Kuha. V zadnjem poglavju pn primerja vse tri tekste med «eboj: Bajamontljevega, Meštrovičevega in Kuveličevo v originalu in nemškem prevodu ler ugotovi, do je pesem pri Kuveličevi — najmlajša variacija — dobila nekatere spremembe, ki so razumljive iz oddaljenosti mohaniedanekega okolja, da pa je v motivu, da materi poči srce, ko »e lioslovi oil najmlajšega enoletnega sinčka, krščansko poenostavljena In elementarnejša in zato umetniško še močnejša. Zapisom je dodan ludi besedni komentar —
To je vsebina nove knjige profesorja Matije Murka iz področja narodne pesmi, no katerem (e njegovo delo Imelo največ prodornega mpeha. Malo ohširneje »mo govorili o tej rozpravi ne samo zaradi njene pomemhnosti. temveč tudi zaradi lega. ket je Asanaginlco najlepši biser »rb»ko-hrvaUke narodne pesmi. In sicer Iz njenega n«|-zapadneJŠega hrvatskega okolja, in je razprava razširjenost pevcev potrdila tudi za dalmatinske otoke. Glavno pa zaradi tega. ker je prinesla nekaj novih ugotovitev v razvoj narodne pesnil (ženske brez gu»li recitirajo!) in potrdila še sedaj živo moč te najslavnejše »rb*kohrvat»ke pesmi, o kateri se veliko govori ludi v nalih šolah. In prav zaradi teh opozarjam tis novo doRiuinja. O. prof. Mttrkn pa želimo, ds Id m nori Нпклрјцц «vc>j„ monografijo o »rbskohrvatski narodni pesnil ter s tem kronati svoje življenjsko delo.	(d