166
Jezikoslovne zadeve.
Besedica o slovniški sodnii
Z veseljem   je   vreduik  tega lista slišal,   da   njegove misli, ki jih je zastran  slovniške sodnije  v 36.   listu
167
razodel, so poterdili mnogi veljavni slovenski pisatelji. Posebno važno pa bo našim bravcem zvediti, kaj o tem dva gospoda mislita, ki jih ponosno med pervake slovenskega slovstva štejemo; nja mnenje bi utegnilo končati omenjeno pravdo.
Svitli knez in škof lavantinski so mi 12. t. m. blagovolili sledeče pisati: „Kar ste nam v slovniškej soduii v 36. listu povedali, ste moje misli skoz in skoz zadeli in posneli« Taka sodoija bila bi cvet brez sadti. Le svoje terme se ne deržimo, pa euokoljko čez prag se ozrimo; posnemajmo, kar je dobro in prav po duhu slovenščine; zloga bo polahoma sama došla; posiloma se doiti ne da. Tadi Nemci jo v pisarii še neprenehoma lovijo. Gledati moramo na reč, ne toliko na minljive oblike — vražje spotike v napredovanji slovstva našega''.
Slavni gosp. profesor Metelko pa so mi 21. dan t. m. sledeče na znanje dali: „0 zadevi slovenske sodnije ste Vi« odkritoserčno govorim, vse tako dobro premislili in po vsi ozoruosti tako razločno povedali, da ne morem bolje storiti, kakor reči, da sem ves Vaših misel, in s tem, menim, je vsa ta reč dognana".