ClViG Dl S* -jlA-HG primorski uTr'p # ^ SREČRO2000 PORTOROŽ DECEMBER 1999 leto 5 številka 70 cena 120 SIT 1C Banka Koper S staro ljubeznijo v novo tisočletje Čeprav je čas v večnem Piranu običajno le ponižen služabnik, pa bo v naslednjih dneh prevzel glavno vlogo v epilogu iztekajoče se tisočletne zgodbe. Medtem ko z domišljijskimi barvami slika neznano, vznemirljivo prihodnost, polno želja in pričakovanj, se za trenutek s ponosom ozrimo tudi v preteklost. Stoletje, ki ga bomo pustili za sabo, nam bo v spominu ostalo predvsem po bliskovitem napredku, blaginji, velikih znanstvenih odkritjih in umetniških stvaritvah. Številna so nastala prav v Piranu, ki je s svojim toplim srcem vedno znova rojeval in privabljal cvet evropske civilizacije. Žal pa se bo 20. stoletje v zgodovino zapisalo tudi kot stoletje bolečih in tragičnih konfliktov, stoletje svetovnih vojn, zatiranja narodov in zločinov proti človeštvu. Pirančani se vsako leto na svoj občinski praznik spomnimo, da smo se in se bomo znali postaviti po robu takšnim brezumnim politikam. Tudi v obdobjih miru je bila pot, ki smo jo prehodili, pogosto trnova, a smo jo tako kot letos s skupnimi močmi znali izkrčiti. Zato sem prepričana, da nas tudi prihodnje leto čaka nadaljnji razcvet. Za pospeševanje razvoja našega osrednjega vira blagostanja smo v tem letu ustanovili Lokalno turistično organizacijo, ki bo imela v naši prihodnosti zelo pomembno nalogo. V občinskih procedurah so še zadnji postopki, ki bodo sprostili možnost za začetek njenega delovanja. Poleg tega smo v letu po volitvah uredili vse potrebne občinske postopke za razvoj obrtne cone v Luciji, ki bo z malimi podjetniki in podjetnicami ohranjala jedro naše skupnosti. Obogatili smo kulturno ponudbo, ki bo k nam zagotovo privabila številne goste. Prenovljen Avditorij in nov kulturni hram, galerija Hermana Pečariča, sta pomembni popestritvi za naše okolje, ki ga bo kmalu krasilo tudi prenovljeno gledališče Tartini. Vse to nam zagotavlja bogato kulturno življenje, ki mora postati osrednja značilnost naše občine. Seveda se nam ponujajo še številne možnosti za razvoj, še posebej bomo morali bolje izkoristiti dediščino našega slavnega someščana Giuseppeja Tartinija. Vsekakor pa ne bo šlo brez znanja, zato bomo storili vse, da bo na Primorskem zrasla nova univerza. Trdno verjamem, da nam bo skupaj uspelo uresničiti vse zastavljene cilje in da bomo svojim naslednikom prepustili sodobno, prijazno in urejeno občino. Zato nam vsem želim, da bi prihajajoče tretje tisočletje zaznamovali z več strpnosti, humanosti in spoštovanjem drugačnosti. Da bi dnevi in leta tekli mirneje kot doslej in da bi živeli bolj srečno. Da bi znali pogosteje prisluhniti potrebam drugih in se naučili živeti drug z drugim in ne drug mimo drugega. Da bi v svojih srcih zmeraj našli prostor za staro in nove ljubezni. Vojka Štular, prof. Županja Občine Piran ^ IZOLA EXPRESS OPTIKA Najlažja očala na svetu brez okvirjev in vijakov v FOTOOPTIKI RIO Ljubljanska 24 IZOLA Tel. 600-500 VINOGRADNIŠTVO IN KLETARSTVON FEMMAN & MUPNm SV.PETER 26, SEČOVLJE TEL.: 066/781-190, 041/831-807 Andrej Furlan zapušča policijo Komandir Policijske postaje Piran, Andrej Furlan bo januarja 2000 prevzel nova dela in naloge na občini Piran. Županja Vojka Štular ga bo skoraj zagotovo imenovala za vodjo Urada inšpekcijskih služb in redarstva. Miran Starič bo skrbel za stike z javnostmi Županja Občine Piran Vojka Štular je v okviru programa oblikovanja službe za informiranje, pogodbeno zaposlila 30-letnega novinarja Mirana Stariča iz Ljubljane. Njegova osnovna naloga bo informiranje javnosti, vodenje novinarskih konferenc, koordinacija dela in stiki z novinarji, priprava gradiva za objave v medijih, zlasti tudi na radiu Tartini in v občinski prilogi Primorskega utripa in Portorožana. Miran Starič, brat novinarke Tanje Starič, si je novinarske izkušnje nabiral v nekdanjem časopisu Republika. # Stane Dolanc V svojem času je bil največji slovenski in jugoslovanski politik, ki je dodobra zaznamoval pot socialističnega razvoja. “Ata Dolanc”, hvala ti za vse. (nadaljevanje na 9. strani) Ivan Dekleva Atelje keramičnih izdelkov, Obala 125 Lucija OBČINA PIRAN V pričahovanju začetka novega tisočletja ter ob bližajočih se praznikih voščim vsem občankam in občanom Občine Piran vesel božič in srečno novo leto. 3n attesa dell inizio del Ruovo HTellennio e in prossimita' delle Feste formulo a tutti i cittadini del Comune di Pirano i miei migliori auguri di un Buon Ratale e un feliee ffnno Ruovo. / JI Sin dačo ^Nazdravimo letu 2000 z žlahtno kapljic^ TERME-IS PALAČE Portorož Portorose Slovenija V mesecu decembru v Termah Palače nudimo: vse vrste KOPELI z 10 % POPUSTOM V prazničnih dneh, od 7.3. 1?. 1999 do 7 1 ?00f) (razen 24. 12. in 31. 12. 1999) vas vabimo na NOČNO KOPANJE, kjer lahko od 1.00 do 24.00 ure zaplavate v bazenih s termo-mineralno vodo ali se sprostite v savni in tepidariumu. Vsak dan nas lahko obiščete v Termalno-rekreacijskem, Thalasso in Lepotnem centru ali pa si privoščite katero izmed Številnih vrst masaž. Zdravje je sol življenja Vabljeni v Terme Palače. Informacije in rezervacije:Tel. (066) 696 5011, 696 9000 Pekarna Koper d.o.o. Pobeška 15, 6000 Koper Tel. 066/21-410 Fax: 066/214-1021 PRIVOŠČITE Sl SLADKOSTI IZ MUNOTESTOVE * PEKARNE KOPER ^ j IfT cŽ/z&reJOOO #5% $ Srečno novo leto 2000 $ Foto color laboratory - Obala 7, Bernardin, 6320 Portorož - Tel.: +386 66 674-6342 Foto color laboratory - Obala 41, Portorož, tel.: 066/674-6100 - Izdelava fotografjj, prodaja fotografskega materiala In opreme IZDELAVA FOTOGRAFIJ VENI URI - RAZVIJANJE DIAPOZITIVOV -IZDELAVA FOTOGRAFIJ IZ DIAPOZITIVOV - PRODAJA FOTOMATERIALA IN OPREME “ ” 7 Kaj prinaša sporazum? Državni zbor Republike Slovenije naj bi kljub velikim javnim polemikam vendarle kmalu ratificiral sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o obmejnem prometu in sodelovanju, saj je tudi na Hrvaškem zadnje čase zapihal nov veter. Hrvaška je zanj zelo zainteresirana, na slovenski strani pa se pojavljajo številne dileme. Med najzanesljivejširni je ta, ki govori o prejudiciranju meje v Istri ali drugače rečeno, najprej meja, nato maloobmejni sporazum. Dr. Janez Drnovšek je pred nedavnim na TV celo poudaril, da so strahovi odveč. Ali je res tako? Res pa je, da maloobmejni sporazum s schengensko mejo lahko izgubi svoj smisel. Sporazum ima 59 členov in je razdeljen na 10 poglavij. Posamezna poglavja govorijo o območju uporabe sporazuma, prehajanju meje v obmejnem prometu in listinah za prehajanje meje, o kmetijski in gozdarski dejavnosti, dvolastnikih in prehajanju meje, o prestopanju meje zunaj uradno odprtih mejnih prehodov, o deviznih in carinskih olajšavah, o pomorskem in kopenskem prometu na obmejnem območju, o obmejnem gospodarskem sodelovanju, o organih za izvajanje sporazuma ter o vidiranju, zavrnitvi izdaje in odvzemu listin ter prevzemu zavrnjenih oseb. Vsaj kar se Slovenije tiče, naj bi se “zatikalo” že v prvem členu tega sporazuma, je v nedavni oddaji Radia Tartini pojasnjeval znani odvetnik in poznavalec obmejnih vprašanj z Republiko Hrvaško, Danijel Starman. 1, daje obmejno območje na morju po tem sporazumu morski prostor pod suverenostjo vsake od pogodbenic, ki leži severno od vzporednika 45 stopinj in 10 minut severne zemljepisne širine ob zahodni obali Istre, od zunanjega roba teritorialnega morja Republike Hrvaške, kjer se ta vzporednik dotika s kopnim zahodne obale Istre (Grgatov rt Fun-tana). vori o prehajanju meje v obmejnem prometu, kakor tudi o listinah za prehajanje le-te. V obmejnem prometu naj bi bil prehod meje dovoljen čez mejne prehode za obmejni promet in sicer z obmejnimi prepustnicami in dovolilnicami. Prehod meje bo dovoljen tudi s turistično dovolilnico, katere veljavnost bo do 30 dni, izdala pa jo bo pristojna policijska postaja, na območju katere je turistična cona. Poglavje n kmetijski in gozdarski dejavnosti, dvolastnikih in prehajanju meje govori o tem, kdo vse ima pravico s kmetijskim vložkom v obmejni prepustnici prehajati državno mejo in bivati na sosednjem obmejnem območju. Lastniki, najemniki, zakupniki in uživalci posestev, ki jih deli mejna črta, njihovi družinski člani in njihova delovna sila smejo z namenom obdelave posestev prestopiti državno mejo na vsakem mestu na posestvu, ne smejo pa hoditi s svojega posestva v notranjost obmejnega območja. Vsaka žival, ki jo ženejo na sosednje obmejno območje, mora imeti zdravstveno spričevalo za živali, vsaka žival mora biti označena. Živino lahko ženejo z obmejnega območja na sezonsko pašo na sosednje obmejno območje in od tod nazaj, če to dovoli pristojni veterinarski organ. Dovoljenje izda, če za prepoved gnanja in vrnitev ni veteri- narsko sanitarnih razlogov. Prestopanje meje zunaj uradno odprtih mejnih prehodov je opredeljeno v četrtem poglavju. Imetniku obmejne prepustnice, ki ima upravičen interes, da prestopa mejo zunaj za to določenih mejnih prehodov ali zunaj uradno določenega časa, lahko pristojni organ pogodbenice, kjer imetnik stalno prebiva, v ta namen izda zahtevano dovoljenje, če to ni v nasprotju z javnimi interesi. V obmejno prepustnico se vpišejo mesta in časi prestopanja meje. V poglavju n deviznih in carinskih da bodo lahko imetniki obmejnih prepustnic pri vrnitvi s sosednjega obmejnega območja enkrat dnevno brez plačila carine in drugih uvoznih dajatev prinesli blago za osebno uporabo in za svoje gospodinjstvo največ do vrednosti, določene z notranjimi predpisi pogodbenice. Imetniki kmetijskega vložka pa bodo smeli prinesti z obmejnega območja, kjer imajo posest, na obmejno območje svojega stalnega prebivališča kmetijske pridelke, gozdne sadeže, les ter proizvode živalskega izvora, ki so jih pridelali na svojem posestvu oziroma v svojem gozdu na sosednjem obmejnem območju. Za to blago, tudi če je namenjeno prodaji, niso potrebna izvozna in uvozna dovoljenja, niti ni treba zanj plačati carine in drugih uvoznih dajatev. pogoji vzpostavljanja in opravljanja pomorskega in kopenskega linijskega prevoza med območjema pogodbenic temeljijo na načelu vzajemnosti, razen če je to drugače urejeno z dvostranskimi sporazumi za posamezna področja prometa med pogodbenicama. Pomorske linije med pristanišči na obmejnem območju in splošne pogoje za popravljanje linijskega prevoza na obmejnem območju bo določala stalna mešana komisija. Tarife na rednih pomorskih linijah med obmejnima območjema pogodbenic morajo biti za iste relacije z odhodom iz istega kraja enake, kar velja tudi za tarife kopenskih linijskih prevozov med obmejnima območjema pogodbenic. Linijski prevoz potnikov v cestnem prometu se opravlja na podlagi dovoljenj, ki jih izdajajo prevoznikom skladno z veljavno zakonodajo pogodbenic in z dvostranskim sporazumom, ki ureja prevoze v cestnem prometu. Prevozniki, ki opravljajo javni prevoz stvari ali prevoz stvari za lastne potrebe v cestnem prometu, lahko opravljajo prevoz stvari, če jim pristojni organ pogodbenice izda ustrezno dovoljenje, pogodbenici pa ne bosta omejevali števila izdanih dovolilnic. skem sodelovanju je med drugim do- ločeno, da se bosta pogodbenici s ciljem zagotovitve skladnega gospodarskega razvoja obmejnih območij obveščali o načrtovanih posegih v prostor na obmejnem območju, o naložbah na tem območju in o vseh drugih vprašanjih, ki po svoji naravi vplivajo ali lahko vplivajo na življenjske in delovne razmere ljudi na obmejnem območju. Obe pogodbenici se bosta tudi izogibali vseh ekološko spornih posegov na obmejnem območju in se obveščali o tistih načrtovanih posegih, ki bi lahko imeli posledice v drugi pogodbenici. Obe sta dolžni tudi sodelovati pri odpravljanju vzrokov in posledic onesnaževanja okolja. Pogodbenici bosta z namenom, da zagotovita nemoteno nadaljevanje sodelovanja in razvoj na področju obmejnega morskega ribištva, vzajemno omogočali ribolov na svojem obmejnem območju na morju, kot je to določeno v prvem členu sporazuma tudi za ribiče, ki imajo stalno prebivališče oziroma sedež gospodarske družbe na obmejnem območju druge pogodbenice. Pogodbenici se zavezujeta, da bosta ribiče v okviru sporazuma obravnavali enako kot domače ribiče; ribiči, ki lovijo na sosednjem obmejnem območju, morajo spoštovati predpise pogodbenice, ki se nanašajo na ribolov na tem območju. Število ribiških ladij in čolnov določita pogodbenici po načelu vzajemnosti in to pet ribiških ladij (koč) s pridnenimi povlečnimi mrežami in dvajset ribiških čolnov s stoječimi mrežami za vsako pogodbenico. To število ladij in čolnov lahko dnevno lovi na obmejnem območju na morju druge pogodbenice, s tem da so vpisani v register ribiških ladij in čolnov v pristaniščih na obmejnem območju pogodbenic. 7. namenom razvijanja obmejnega razuma je predvidena ustanovitev tojnosti so natančno določne v osmem poglavju sporazuma. Sklepi Stalne mešane komisije se bodo sprejemali s soglasjem obeh delegacij, veljati pa bodo začeli, ko jih bosta odobrili vladi pogodbenic. Za usklajevanje interesov na posameznih področjih, ki jih obsega ta sporazum, lahko Stalna mešana komisija ustanovi specializirana delovna telesa, sestavljena iz članov iz vsake pogodbenice. V zadnjem poglavju sporazuma je zapisano, da določbe sporazuma v ničemer ne prejudicirajo določitve in označitve državne meje med pogodbenicama. Sporazum se sklene za tri leta in se molče podaljšuje za vsako naslednje leto, če ga nobena od pogodbenic ne odpove pisno po diplomatski poti šest mesecev pred iztekom njegove veljavnosti. Združenje borcev in udeležencev NOB občine Piron VIClv2000 želimo vsem občankam in občanom vse dobro, veliko zdravja in zadovoljstva Odšel je državnik dr. Franjo Tudman S političnega prizorišča je odšel Človek, ki je v mnogočem zazanamoval hrvaško zdodovino. Neizogibna smrt očeta hrvaškega naroda in države, Titovega generala, nekoč komunista, kije bil po zatilju hrvaške pomladi leta 1971 obsojen na dve leti zapora, leta 1981 pa na tri leta zaradi nekega intervuja, človeka, ki je izvojeval suvereno demokratično državo Hrvaško in ji dolga leta “vladal” prek najmočnejše stranke HDZ, je boleče odjeknila med hrvaškimi državljani. Tudmana ni več. Hrvaška bo bolj demokratična, bogatejša in odprta v svet. Pogajanja s Slovenijo bodo dobila drugačne dimenzije in ni izključeno, da bomo s sosednjo prijateljsko državo že v kratkem rešili tudi najbolj zapletena vprašanja okrog nedorečene meje na kopnem in na morju v Istri. V petek, 10. decembra 1999 ob 23.15 je po 40 dneh zdravljenja v zagrebški kliniki Dubrava po več kot treh letih od odkritja raka na želodcu v 78. lem starosti umrl hrvaški predsednik dr. Franjo Tudman. Posmrtne ostanke predsednika Tudmana so v soboto dopoldne prepeljali iz bolnišnice v predsedniške dvore na Pantovščaku. Sožalje ob smrti hrvaškega predsednika so izrazili tudi najvišji predstaviniki države Slovenije. Pogreb predsednika je bil v ponedeljek, 13. decembra ob 14. uri za zagrebškem pokopališču Mirogoj. Radmila Babič: “Marinko bo tožil medije” Radmila Babič, soproga Marinka Babiča, pravzaprav sama natančno ne ve kaj se v resnici dogaja z njenim možem, ki je “skrivnostno” izginil iz Slovenije. Znano je le to, da naj bi bil že skoraj mesec dni v pripom v Sisku. V tem času so se spletle različne zgodbe o domnevnih milijonskih poneverbah tega spretnega podjetnika, v resnici pa ni mogoče ničesar z gotovostjo potrditi. Znamenita pisarna -sedež Lele, ki jo je samostojni podjemik posameznik Marinko Babič imel v najemu na preglednem vogalu stolpiča Obala 127 v Luciji so izpraznili, dejavnost pa prenesli na dom. Njegova restavracija Marino z Moni barom, ki v resnici nikoli ni prav zaživela, je še vedno odprta, trgovino z rabljenimi predmeti nedaleč proč in nekatere nepremičnine so medtem že uspeli prodati. Znameniti črni mercedes pa naj bi mu že zasegli. O tem koliko upnikov čaka v vrsti pa še ni dokončno znano. Pred nedavnim nam je Radmila Babič (ona se ni vozila naokrog z Mercedesom kot njen soprog, ampak le z Audijem) povedala, daje zelo jezna na nekatere medije, ki so tako “ nesramno, celo z objavo moževe stare fotografije in objavo polnega imena in priimka (česar ne bi smeli?), pisali članke in pri tem celo tekmovali kdo bo pritegnil več bralcev ali gledalcev. “Vsiljiv” POP TV je bil že naslednje jutro pri meni na vratih, da ne omenjam bombastičnih člankov Slovenskih novic... Z našim odvetnikom te članke skrbno zbiramo. Moj Marinko bo tožil POP TV in Slovenske novice”, nam je povedala. Ali je uglajeni Marinko Babič, ki je v dobrih dveh letih zaslovel kot neprekosljiv, nadarjen in spreten podjetnik z nepremičninami, ki ve kako se obrača denar (tudi takšen, ki ga ni) res storil huda kazniva dejanja pregona? To kar ni uspelo drugim je uspelo le njemu - z lahkoto je kupoval oziroma najemal objekte milijonske vrednosti, v kratkem času odprl (najeti) bife v Luciji, trgovino, veliko rastavracijo, gradil stanovanja, celo veliko hišo (na črno?), se vozil naokrog z najboljšim Mercedesom ter tako dajal videz sposobnega podjetnika v katerega ne gre dvomiti. Bil je prepričljiv, rekli bi lahko tudi bolj spoštovan kot marsikdo drug. Bil je eden redkih, ki mu je v času županovanja Franka Fičutja uspelo priti na VIP (very impor-tant person) listo Občine Piran. Tako smo ga v preteklosti videvali na sprejemih na občini, z liste pa gaje dala črtati županja Vojka Štular, ko gaje naenkrat zagledala na sprejemu med pomembnimi gosti. Ne vemo koliko je resnice tudi v tem, da sta bila z bivšim županom piranske oblčine Frankom Fičurjem osebna prijatelja? Tudi skozi to so mu ljudje veliko zaupali, hkrati mu tudi zavidali in se čudili kako lahko nekdo kar čez noč postane milijonar. Potem pa nenadoma poči kot strela z jasnega. Najprej tihe govorice, šušljanje, prijave, poizvedovanje kriminalistov, mednarodna tiralica... Prevaral sam sebe Marinko Babič iz Lucije ima dvojno državljanstvo, poleg slovenskega naj bi obdržal tudi hrvaško. Sicer pa se o njem nikoli ni slišalo nič posebnega. Znano je, daje bil spreten podjetnik, ki je pri raznih poceni nakupih uspešno prehiteval konkurenco. Nepremičnine, ki jih je poceni kupil je nato hitro ugodno prodal, precej zaslužil in obračal denar, ki ga je znal tud prekomerno multiplicirati, kar nej bi za zdaj bilo dovoljeno le bankam. Navaden delacev si ne more predstavljati, da lahko nekdo pri preprodaji ene nepremičnine (na primer poslovnega lokala ali stanovanja) zasluži tudi 30.000 in več mark. In teh poslov času hitre izgradnje Lucije zares ni bilo tako malo. Kaj se pri tem skriva v ozadju (prevare, izkoriščanje ljudi v stiski, ki so bili prisiljeni prodati svoje premoženje globoko pod ceno) ni znano. Morebitne prevare mu bo treba šele dokazati na sodišču. Marinko Babič naj bi prišel v navskriž z zakonom šele, ko je začel zajemati s preveliko žlico in ko zaradi obljub, ki naj bi jih dajal upnikom ni videl več pravega izhoda - in se umaknil. Na kateri točki so mu začele podirati domine? Znani gostinec iz Pirana nam je dejal, daje podjetnika Marinka Babiča v resnici pokopala Restavracija Marino, ki naj bi jo kupil za okrog 2 milijona mark in se pri tem moral zadolžiti pri znanem upniku, katerega ime se že nekaj časa pojavlja v medijih. Koliko se jih je opeklo? Koliko njegovih poslovnih partnerjev ali kolegov seje v resnici “opeklo” bo znano šele po novem letu, ko bo svoje “podjetniške podvige” pojasnjeval na sodišču, seveda, če bo prišlo do civilnih tožb. Nekaj oškodovancev bi se menda želelo z njim čimprej pogovoriti, med njimi tudi sin znanega nekdanjega direkroja iz Lucije, kije naivno sprejel nekriti ček, na katerem je bil zapisan relativno visok znesek za nakup gibljive nepremičnine. Nekateri celo dvomijo o tem ali je Marinko Babič sploh v priporu? Zakaj bi ga v Sisku priprli, če ni storil nič kaznivega na Hrvaškem? Samo zaradi mednarodne tiralice ali poizvedbe? Pa tudi če bi bilo to res, bi ga hrvaški organi za notranje zadeve morali že vrniti v Slovenijo in predati našim pravosodnim organom, saj nimajo nikakršnega interesa, da bi ga tam (v priporu) držali tako dolgo in ga po vrhu še zastonj hranili, čeprav je tudi njihov državljan. Kje je torej Marinko Babič? Se res skriva in kdaj se bo spet pojavil v Luciji? Nekateri trdijo, da v ozadju mafija, kar je težko verjeti. Veliko stvari, ki so sedaj zavite še v tančico skrivnosti, bodo odkrila pričevanja domnevih oškodovancev, zato zgodba o znanem podjetniku še zdaleč ni končana. Resnica je za zdaj le ta, da Marinko Babič ni bil ugrabljen ali celo umorjen. Zgodba, ki jo je sam ustvaril ( vključno z lažno prijava o izginotju?) je njemu in njegovim dodobra zagrenila življenje. Kriminalisti pa medtem vestno opravljajo svoje delo. FK V BOLNIŠNICO LE NAJBOLJ BOLNI Zbornica zdravstvene nege Slovenije - Zveza društev medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije je ob začetku 2. kongresa zdravstvene nege v Portorožu pripravila novinarsko konferenco, na kateri so javnosti predstavili teme in ugledne udeležence kongresa. Kongres, na katerem je bilo prisotnih več kot 400 udeležencev iz vse Slovenije, je potekal na temo Zdravstvena nega za 21. stoletje in je bil posvečen vplivu zdravstvene nege na zdravje celotne družbe. Na novinarski konferenci so predstavniki Zbornice zdravstvene nege Slovenije - Zveze društev medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije predstavili predavatelje in glavne teme kongresa zdravstvene nege. Na novinarski konferenci sta sodelovali tudi avtorici otvoritvenih predavanj, Judith A. Oulton, izvršna direktorica Mednarodnega sveta medicinskih sester (ICN) iz Ženeve in Randi A. Mortensen, direktorica danskega Inštituta za raziskovanje v zdravstvu in zdravstveni negi. Ugledni gostji sta v pogovoru z novinarji podrobneje predstavili problematiki, ki sta jih predstavili na kongresu. Judith A. Oulton je spregovorila o trendih 21. stoletja in kako ti vplivajo na zdravstveno nego: “Svetovno prebivalstvo se bo še naprej staralo, zaradi globalizacije in državljanskih nemirov pa bo prihajalo do vse pogostejših migracij. Še vedno bo veliko brezposelnih in polzaposlenih, dodatno se bo okrepila svobodna trgovina in meddržavno sodelovanje’’. Poudarila je, da podatki kažejo, da se bo v prihodnje zmanjševalo število medicinskih sester v bolnišnicah, saj se bo nega vse bolj pogosteje izvajala na domu. V bolnišnicah pa se bodo zdravili le najbolj bolni. Hkrati se bo povečalo povpraševanje po medicinskih sestrah, ki bodo delale v netradicionalnih okoljih. Na koncu je še povedala, da se bo zdravstveno varstvo moralo soočiti za vse večjo vlogo tehnologije. Velik pomen bo imel tudi proces prestrukturiranja, v katerem bodo medicinske sestre priznane kot enakopraven partner. Poleg tega bo prišlo do dramatičnega povečanja števila dostopnih in učinkovitih zdravilnih učinkovin, večjega vpliva in vloge uporabnikov zdravstvenega varstva ter naraščanja obsega nege v okviru skupnosti. Prav tako bodo dobili večji pomen alternativni terapevtski posegi. POZIV Novembra meseca je bil v Ljubljani ustanovljen Odbor otrok žrtev vojnega nasilja - otrok padlih borcev in talcev NOB. Odbor želi pridobiti status žrtve vojnega nasilja in druge pravice za otroke, ki jim je bil med vojno ubit kot talec, ali je padel v NOB, ali umrl v taborišču le eden od staršev. Da to doseže, mora odbor doseči spremembo osmega odstavka 2. člena Zakona o žrtvah vojnega nasilja. Tak predlog je že vložila skupina desetih poslancev s prvo podpisanim mag. Francem Žnidaršičem. Državni zbor naj bi ga obravnaval meseca januarja 2000. Odbor želi urediti tudi evidenco teh otrok, zato občinske odbore zveze borcev in udeležencev NOB'naproša, da jim pošljejo podatke o otrocih padlih talcev in borcev z njihovega območja (ime in priimek žrtve vojnega nasilja, navedba vzroka smrti, imena in naslov še živečih otrok). Pozivamo vse otroke padlih borcev in žrtev vojnega nasilja, da se čimprej oglasijo na Združenju borcev in udeležencev NOB občine Piran v uradnih urah (ponedeljek, sreda, petek) od 9.00 do 12.00 ure. Predsednik Riccardo Giacuzzo V________________________________________ Zveza kulturnih društev Karol Pahor Piran in Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti Območna izpostava Piran Žiom VSEM OBČANKAM IN OBČANOM, SODELAVCEM IN (POSLOVNIM PARTNERJEM VESELE BOŽIČNI PRAZNIKE TER SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO ----------------------- Poslovalnica TPC Lucija, tel./fa\: 066/773-296 Poslovalnica Koper, Pristaniška 2, tel.:066/278-600, far: 066/276-788 * /ZDELAVA BARVNIH FOTOGRAFIJ PO NAPREDNEM APS SISTEMU * ZASTOPSTVO IN PRODAJA ROČNIH UR BREIL \ “Mlečna afera” s Plovanije segla do Zagreba Joško Joras razglašen za krivega Visoko sodišče za prekrške v Zagrebu je 28. oktobra 1999 portdilo prvotno odločitev sodnika za prekrške iz Buj, ki je Jošku Jorasu izrekel ukor in plačilo 100 kun za stroške postopka, zavrnilo njegovo oporekanje in pritožbo Policijske uprave Istrske - Postaje mejne policije, ki je zanj zahtevala višjo kazen. “S sklepom prve stopnje o prekršku je obdolženec Joško Joras razglašen za krivega in mu je bil na podlagi 32. člena Zakona o prekrških izrečen ukor zaradi prekrška po 1. točki 1. odstavka 55. člena Zakona o nadzoru državne meje. Z istim sklepom je obdolženec obvezen nadomestiti stroške postopka v pavšalnem znesku 100,00 kun”. Takole se glasi sklep Visokega sodišča za prekrške v Zagrebu št. J-2162/1999, za katerega je Joras najprej zvedel iz hrvaških medijev. Sodišče v obrazložitvi piše, da sta se zoper sklep Sodišča za prekrške iz Umaga pravočasno pritožila tako Joško Joras, kot tudi Policijska uprava Istrska - Postaja mejne policije: Obdolženec zaradi bistvene kršitve določil prekršitvenega postopka, z zavračanjem pristojnosti sodnika Sodišča za prekrške v Umagu in zaradi prekršitve zakona, vlagatelj predloga Mejna policijska postaja Plovanija pa zaradi izreka ukora, namesto (denarne) kazni. Zelo zanimiva je nadaljnja obrazložitev sodbe: “Iz stanja stvari je razvidno, daje prekršek bil storjen na območju in prostoru Mednarodnega cestnega mejnega prehoda Plovanija pri Bujah in je za to krajevno pristojno Sodišče za prekrške v Umagu. Obdolženec Joško Joras je v svojem zagovoru v času postopka vztrajal (in to počne tudi v pritožbi) pri oporekanju pristojnosti hrvaških carinskih in policijskih oblasti, v primeru, ko on potuje v svojo hišo, za katero meni, da sc nahaja na območju Republike Slovenije. Toda sodnik sodišča za prekrške prve stopnje v Umagu je zaslišal delavca carine Davorja Ritošo, policista mejne policije Miroslava Ranica ter vodjo Postaje mejne policije Buje Roberta Bobana Pauloviča, in z vpogledom v fotografije mesta dogodka , oziroma Mednarodnega cestnega mejnega prehoda Plovanija nedvomno ugotovil, da je obdolženec ob kritičnem dogodku, kot tudi večkrat prej, potoval čez državno mejo iz smeri Republike Slovenije, da bi prišel do svoje hiše v zaselku Mlini, ki se nahaja na območju Republike Hravške, na levi strani kanala Sv. Odorika, kjer je ugotovljena mejna črta med dvema državama. Z obeh strani priznana mejna črta “V spisu priloženega fotoelaborata (6 priloženih fotografij) je jasno razvidno, da most čez kanal Sv. Odorika, kot mejna črta, predstavlja stvarno in od obeh strani utemeljeno priznano mejno črto, kakor tudi, da se na južni, levi strani kanala Sv. Odorika nahaja - z uradno tablo zaznamovan , obenem v gradbeniški in upravni funkciji. Mejni prehod Plovanija z označbo Republika Hr-vatska. Prav tako sc na slovenski strani, na sevemi-desni strani kanala Sv. Odorika, tudi v funkciji, nahaja slovenski del mejnega prehoda Sečovlje.” Za sodišče ni bil predmet meja, ampak mleko Sodišče navaja, da vprašanje meje oziroma mejne črte na kopnem v bistvu ni predmet prekršitvenega postopka in prekrška, za katerega je obdolženec Joško Joras bremenjen, temveč, da gre za drugačne okoliščine in dejstva. Posredi je 12 litrov mleka, ki ga je Joško Joras hotel brez fito-spričevala in plačila carine prenesti na svoj dom v Sečovlje št. 1 - Slovenija. “Oddolženec je 12 litrov mleka, brez predhodno opravljenega veterinarskega pregleda poskusil vnesti na ozemlje Republike Hrvaške. Kljub ukazom in napotkom mejnih delavcev policije, ni hotel zapustiti območja mejnega prehoda, v katerem ni več imel razlogov, da bi se zadrževal. Sodnik sodišča prve stopnje za prekrške je takšno vedenje odbolženca pravilno kvalificiral kot prekršek po 1. točki 1. odst. 55. člena Zakona o nadzoru državne meje, opisanem v izreku iz- uk OPTIKA VENTU3A* OTTICA Cl»ala 112. Lucija. Icilcrc>. tel./fax: Vsem občankam in občanom ter našim strankam želimo vesele božične praznike ter srečne in uspešne nove lete 2C€C Optika Ventura Lucila podbijanega sklepa. Upoštevajoč dejstvo, da obdolženec ni bil prej kaznovan in da s tem prekrškom niso nastale škodljive posledice, dejstvu, da obdolženec stanuje na območju mejnega pasu ter da se je sicer vedel vljudno in kulturno, mu je po mnenju Visokega sodišča, sodnik v Umagu pravilno izrekel, namesto kazni (le) “para-penalni ukrep ukora”. Sodišče še navaja, daje pač v tem primeru šlo za “nezadovoljstvo obdolženca kot slovenskega državljan glede ureditve mejnih vprašanj med dvema državama, posebej v odnosu na osebne in življenske interese občanov, ki prebivajo neposredno ob mejni črti in na območju mejnega prehoda.” Sklep sodišča je pravnomočen in nanj ni možna pritožba. K zgodbi, lahko dodamo samo še uredniški komentar: Kljub vsemu sprenevedanju uradnih organov Republike Hrvaške smo prepričani, da v Zagrebu še kako dobro poznajo problem nedolčne meje na tem območju Istre in kajpak tudi prizadevanja Joška Jorasa, da bi zadevo z mejo vendarle bilo treba pripeljati do srečne reši ve. Če ne prej, vsaj do vstopa Slovenije v Evropsko unijo, ko bo zunanja meja EU tako ali tako določena. Paradoks razumevanj a meje Zanimivo, da sodišče s tem, ko je poslalo Jošku Jorasu sodni sklep na naslov v Sečovlje št. I, 6333 Sečovlje Republika Slovenija, “priznava”, da obdolženec stanuje v Sloveniji, kot to že dolgo trdi tudi sam. Tako je pač razvidno z naslovnice kuverte. Joško Joras jc o odločitvi Visokega sodišča za prekrške v Zagrebu že obvestil ustrezne organe v Sloveniji, razmišlja pa tudi, da bi sc pritožil na evropsko sodišče za človekove pravice v Strassbuorg. Vztraja tudi, daje treba najprej določiti mejo na tem območju, šele nato ratificirati maloobmejni sporazum med Hrvaško in Slovenijo. Franc Krajnc C. MALI OGLASI I | V Piranu oddam garsonjero 1 pokličite: 066/770-378 K. AA0DRI Nova oglaševalska revija V Luciji premalo klopi “Že večkrat sem vam nameraval povedati, da v vašem časopisu zapišete, zakaj v Luciji ni klopi”, nam je dejal gospod Derkovič, ki ga mnogi tukajšnji krajani poznajo. Dnevno se tudi po dvakrat sprehaja s svojim štirinožnim prijateljem po Luciji, zato je njegovo oko kajpak tudi bolj pozorno na okolico. “Nekaj klopi je res postavljenih na avtobusnih postajališčih, pravi. Vendar to ni dovolj. Mnogi starejši ljudje, pa tudi mladi in turisti, bi se radi po sprehodu skozi Lucijo malce odpočili in usedli na klopco. Neodvisni nestrankarski časnik za območje Slovenske obale in zamejstva Ustanovitelj in izdajatelj: Glavni in odgovorni urednik: Franc Krajnc primorski UTp Naslov uredništva in oglasnega oddelka: Primorski utrip, Liminjanska 91 Lucija, 6320 Portorož, Tel./Fax: 066/770-185 Naročnine, oglasno trženje in Media Service - storitve za medije in tisk Tel. & fax: 066/770-185, GSM 041/697-725 Tržno komuniciranje in informiranje Portorož, Liminjanska 91, Tel./Fax: 066/770-185, Adrijana Krajnc Vasovič s.p. Podružnica Lucija, Obala 125, tel.: 066/773-602 Matična št. 1094343 DURS, Davčni urad Koper, Izpostava Lucija. Davčna št. 59225246 Ž.R. št.: 51400-620-63-051202111 -668494 BK, PE Piran, Ag. Lucija Tehnično urejanje: Informa Portorož Tisk: Tiskarna VEK Koper \JJst izhaja sredi meseca, cena za izvod je 120 SIT Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS št. 89/98) sodi Časopis med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost (DDV) po stopnji 8 %. stran 4 _________& primorski u¥p Bf____________ POMEMBNO PRIZNANJE PROF. DR. IVANU RIBNIKARJU Časnik Finance je v okviru 1. slovenske poslovne konference (2. in 3. 12. 1999) v Portorožu, prvič podelil nagrado za izjemne dosežke na področju gospodarstva prof. dr. Ivanu Ribnikarju Prof. dr. Ivan Ribnikar Dr. France Arhar,guverner Banke Slovenije o prof. dr. Ivanu Ribnikarju: Znano je, da je prof. Ribnikar že v sistemu družbene lastnine in samoupravljanja večkrat opozarjal na “denarno čudaštvo”, ki smo ga bili deležni v prejšnji ureditvi, hkrati pa v novi državi nekajkrat opozoril na “status zmagovalcev”, ki imajo do različnih sprememb v tranziciji zelo sui generis odnos, oziroma podobnega, kot slednji povsod po svetu. Z drugimi besedami, je eden tistih strokovnjakov in univerzitetnih učiteljev, ki se vedno z vso odgovornostjo zavedajo svojega poslanstva pri iskanju resnice in jo želijo v največji možni meri posredovati mladim rodovom. Še več, lahko ugotovimo, da se pri svojem pedagoškem, znanstvenem in strokovnem sodelovanju v Svetu banke vedno zaveda, da se v denarnem bistvu nekega naroda zrcali vse, kar ta narod hoče, dela in trpi, kajti stanje denarništva je simptom vseh narodovih stanj, ko je rad poudarjal že Schumpeter. Hkrati ob tem moram poudariti, da veje iz njihovih prizadevanj in snovanj permanentna skrb za kredibilno centralno banko in stabilno valuto, kajti vemo, kako težko sije predstavljati slednjo brez prve. Se več, prof. Ribnikar se zaveda in tudi sam izpričuje, da denar sam po sebi nima vrednostne sodbe, njegovo pridobivanje pa obratno, največjo. Koliko njegovih vrstnikov na Univerzi in v vsakdanjem življenju pozablja prav to, ali zelo konkretno, “različni posli stoletja oziroma tisočletja” so se zgodili prav v tranziciji in prinesli marsikateremu vnetemu zagovorniku družbene lastnine v preteklosti prav v zadnjih letih bogastvo, nov odnos do družbe in privatne lastnine. Delovanje v Svetu banke je za profesorja in vse nas ostale konkretna priložnost za preverjanje, kako lahko uspešno sodelujeta znanstvena teorija in praktično bančno znanje. Kako pomembne so te odločitve včasih, je več ali manj poznano javnosti. Tudi profesor je na drugi strani samo človek kot vsi ostali, ki se zaveda odgovornosti lastnega dejanja in skupne odločitve, vendar vedno povezanega z dobrobitjo človeka in celotne družbe. Odločanje in stabilna drža za odločitvijo sta nujno potrebna pri takem delovanju, ki se prav tu v največji možni meri razlikuje od ex catedra poučevanja na Univerzi. Kot vemo, gre običajno za odločitve, ki se ne dajo ponavljati, zaradi česar marsikdo čuti strah, slednji pa običajno jemlje človeku svobodo. Profesorje eden tistih, ki s svojo kulturo argumentiranega dialoga pomaga graditi zaupanje in hkrati premagovati strah, ki je pred odgovornostjo še izrazitejši. Ob tem ne pozabimo, današnji človek se vedno raje izmika v brezimno ozadje, v odsotnost: mene ni tu. Priznam, oklevanje v odločitvi, kadar obstaja, izvira pri profesorju zaradi širine poznavanja problematike, iz svobode v izbiri med več možnostmi. Tak pristop pa le izpričuje, daje to človek, ki pozna širino vsebine, ima posluh za čas in se vedno odgovorno zaveda vseh posledic. Prof. dr. Dušan Mramor iz Ekonomske fakultete v Ljubljani je zapisal, da bi bilo mogoče znanstvenoraziskovalno in strokovno delo prof. dr. Ivana Ribnikarja lahko razdeliti na več obdobij: V prvem obdobju od leta 60 do začetka 80. leta se je posvečal predvsem vprašanjem jugoslovanskega denarnega sistema in politike. V svojih analizah je uspeval s svojo prislovično proniclivostjo izluščiti bistvo denarnih procesov v Jugoslaviji in pokazati na posledice za denarno politiko in gospodarstvo. Pokazal je, daje bil denarni multi-plikator takrat odvisen predsvsem od denarne politike centralne banke Spor v postopku in učinkov ekonomskih transakcij s tujino na količino primarnega denarja. V drugem obdobju v 80. letih se je njegovo raziskovalno delo poglobilo v temeljne vzroke za jugoslovansko inflacijo in ekonomsko neučinkovitost ter v iskanje rešitev za te probleme. V svojih razpravah je prihajal do sklepa, daje sistem družbene lastnine, ki opredeljuje način financiranja in vladanje podjetjem, v svojem bistvu nestabilen in ekonomsko neučinkovit. V svojih delih je predlagal rešitve, ki naj bi postopno pripeljale do tržne ekonomije.Osredotočil se je na bistveni področji, to je sanacijo finančnega sistema (primarno bank) in privatizacijo. Njegov predlog sanacije bančnega sistema je bil kasneje sprejet in tudi izpeljan v Sloveniji, Svetovna banka pa gaje predlagala tudi drugim državam na prehodu, ki so ga v različicah tudi sprejele in izvedle. Njegov predlog glede privatizacije povezuje ustrezno reševanje štirih bistvenih problemov: vladanje podjetjem, rasti gospodarstva, makroekonomske stabilnosti in stabilnosti pokojninskega sistema. Tretje obdobje se nanaša na 90. leta. To je izredno plodno obdobje, v katerem se je prof. dr. Ivan Ribnikar izjemno aktivno vključil v preoblikovanje finančnega in širše ekonomskega sistema Slovenije. Rdeča nit tega obdobja je analiza, skupaj s predlogi za reševanje tistih ekonomskih in poslovnih problemov, ki jih je prineslo prehodno obdobje, in akademska skrb za ustrezno razlago zapletenih finančnih pojmov in njihovo slovenjenje. Prof. dr. Ivan Ribnikarje v znanstvenih krogih izjemno spoštovana osebnost, posebno zaradi širine in globine svojega znanja, originalnosti načina analiziranja in sklepanj, kar neverjetnega obsega napisanih del in predanosti ekonomski vedi. Enako velja za strokovne kroge, v katerih si je pridobil častno mesto kot izreden predavatelj, učitelj in mentor, pronicljiv analitik trenutnih ekonomskih razmer, zanesljiv napovedovalec posledic vpeljave določenih elementov ekonomskega sistema oz. ukrepov ekonomske politike ter odličen svetovalec. Je ena izmed zelo redkih meni znanih osebnosti, ki je sposobna skozi dolgo obdobje dajati pravilne odgovore na najbolj kompleksna ekonomska vprašanja (monetarna, privatizacijska, vprašanja vladanja podjetjem ipd), pa tudi ožja vprašanja finančnih institucij in podjetij. Brez dvoma si je zaradi teh svojih kvalitet pridobil takšno zaupanje domače in tuje strokovne javnosti, da je bila velika večina njegovih predlogov upoštevanih in so se s časom izkazali kot pravilni. To seje pokazalo tudi pri njegovem delovanju v svetu Banke Slovenije, katera je ključno prispevala k ekonomski stabilnosti Slovenije in bistveno povečani trdnosti njenega finančnega sistema. Armando Djurdjevič zahteva obnovo postopka za gradbeno dovoljenje za Galerijo Hermana Pečariča v Piranu Predlog oziroma zahtevek za obnovo postopka je naslovil na Upravno enoto Piran, vendar njegova vloga ni bila popolna, zato mu jo je načelnica Vojka Bole-Delak 17. 11. 1999 zavrnila in mu določila 8-dnevni rok za dopolnitev. Armando Djurdjevič stanuje čisto na vrhu stanovanjske hiše na Župančičevi 6 (na sliki), takorekoč nad Pečaričevo galerijo. S postavitvijo nekakšne steklene kupole ali pregrade le kakšen meter pred njegovim oknom mu je bil, kot trdi, odvzet ali onemogočen pogled na morje, kar je zanj seveda moteče. Ali bo njegova pritožba dovolj tehten razlog za obnovo postopka bomo šele izvedeli. Vsekakor pa kaže, da bi si investitor moral že prej pridobiti ustrezna soglasja sosedov za posege, ki bi lahko bili moteči, saj bi se tako lahko vnaprej izognil morebitnim sporom. ZA PROGRAM PHARE ČEZMEJNEGA SODELOVANJA 35 MILIJONOV EUROV Program čezmejnega sodelovanja Phare je pobuda Evropske unije s ciljem pozitivno vplivati na gospodarski razvoj srednjeevropskih obmejnih regiji obenem pa je odskočna deska za pridružene države srednje Evfdpe v pripravah na Članstvo v Evropski uniji. Slovenija sodeluje v čezmejnem programu Phare z Avstrijo in Italijo, poteka pa tudi program trilateral-nega sodelovanja med Slovenijo, Avstrijo in Madžarsko. Doslej je Phare za vse programe zagotovil 23,5 milijonov Eurov in sicer 13 milijonov za program Slovenija Italija, ki poteka od leta 1994, 12 milijonov za program Slovenija Avstrija (od leta 1995) in 3 milijone za program Slovenija Avstrija Madžarska, ki poteka od leta 1995. Pričakujejo, da bosta v novembru potrjena še programa Slovenija Avstrija in Slovenija Italija za leto 1999 v skupni vrednosti 7 milijonov Eurov, kar pomeni, daje Evropska unija za sofinanciranje teh programov doslej namenila skupno 35 milijonov Eurov. Pričakujejo, da bosta v decembru podpisana še dva finančna memoranduma, s katerima bo Slovenija dobila dodatnih sedem milijonov Eurov. Od tega bo pet milijonov Eurov namenjenih sofinanciranju projektov v okviru programa čezmejnega sodelovanja Slovenija Italija in sicer za projekta podpore Regionalnim razvojnim agencijam v Kopru in Novi Gorici v skupni vrednosti 1,5 milijonov Eurov (delež sredstev Phare bo milijon Eurov), za Sklad za male projekte v vrednosti 1,24 milijonov Eurov (delež sredstev Phare bo prav tako milijon Eurov), za projekt varovanja Tržaškega zaliva pred onesnaženostjo z izgradnjo sistema čistilnih naprav v Ajdovščini, Ilirski Bistrici in Sežani v skupni vrednosti približno 4,96 milijonov Eurov, kjer bo Phare prispeval 3 milijone Eurov. Preostala dva milijona Eurov bosta namenjena programu Slovenija Avstrija in sicer za projekt uvajanja sistema ogrevanja na lesno bio maso v občinah Preddvor, Solčava, Črna, Nazatje in Gornji Grad v skupni vrednosti približno 9 milijonov Eurov, kjer bo prispevek Phare 1,5 milijonov Eurov. Dodatna potrebna sredstva za izvedbo tega obsežnega projekta bodo pridobili z mednarodnimi posojili, s prispevki občin (v denarju in z zemljišči) ter s prispevki Ministrstva za gospodarstvo in Svetovnega sklada za okolje, kakor tudi s pomočjo sredstev Ministrstva za okolje in prostor in Ministrstva za kmetijstvo. TEMELJNI KAMEN ZA NOVO HLADILNICO IZOLSKA ŽUPANJA BREDA PEČAN JE 1. DECEMBRA 1999 POLOŽILA TEMELJNI KAMEN ZA NOVO HLADILNICO IN POSLOVNE PROSTORE IZOLSKEGA DELMARJA, KI SE BO V NOVE PROSTORE PRESELIL JUNIJA PRIHODNJE LETO. Celotna investicija v novo hladilnico Dclmarja je vredna 578 milijonov tolarjev, od tega bo Delmar trinajst odstotkov pokril iz tekočega poslovanja, osem odstotkov in pol je posojila občine Izola za delno financiranje komunalnega prispevka, približno četrtino bo predstavljala kupnina, ki jo bodo iztržili za zemljišče stare lokacije. Za ostala potrebna sredstva pa bo Delmar najel bančni kredit - okoli petdeset odstotkov. Ob načrtovanju gradnje in tehnične opreme nove hladilnice so upoštevali vse sodobne standarde (gradbene, tehnološke, sanitarne, veterinarske, ekološke idr.), tako da bo nova hladilnica v celoti ustrezala tudi najstrožjim zahtevam Evropske unije. Celoten projekt je plod domačega znanja. Po načrtih arhitekta Borisa Zulianija bo hladilnico gradil koprski Stavbenik, hladilna tehnologija pa bo prišla iz podjetja Eho iz Laškega. Nova hladilnica bo sestavljena iz dveh delov, katerega nominalna zmogljivost vsakega bo znašala 750 ton. Od tega bo en del namenjen sveži in zmrznjeni ribi, drugi pa ostalemu zmrznjenemu blagu. Prvi del, namenjen ribam, bo Delmar skoraj v celoti izkoriščal za lastne potrebe, velik del kapacitet drugega dela pa bodo lahko dali v najem, saj bodo z novo hladilnico podvojili kapacitete stare hladilnice, ki sojo zgradili pred več kot 30 leti. Po preselitvi v nove prostore bodo staro hladilnico porušili, zemljišče pa prodali, saj so na tem prostoru po zazidalnem načrtu občine Izola predvideni objekti izolske marine. Rekli so Breda Pečan, županja Občine Izola na nedavni novinarski konferenci: “ Letos je bilo v Izoli veliko glasbenih prireditev. Če smem neskromno reči, morda je dobro, da bi Izola postala mesto glasbe”. Radio Tartini Piran© @ 066/740-080,740-081 Fax: 066/740-085 0-102.8MHz-24f1 TRSTELJ 67 KANAL tel.: (065) 36-236 - fax: (065) 32- Televizijci Primerka že Uiri leta med nami ■ w primorski urp to (Jtoaiosa PERLA - HITOV PARADNI KONJ Ureditev igralniške zakonodaje s strani države je podjetju HIT iz Nove Gorice omogočila, da je letos spomladi začelo z uresničevanjem prvih investicijskih projektov novega razvojnega ciklusa. Najpomembnejši med njimi je projekt posodobitve igralniško zabaviščne ponudbe v novogoriški Perli. Celovit in obsežen projekt poteka v devetih gradbenih fazah in bo predvidoma zaključen jeseni leta 2001. Na obstoječi lokaciji bodo namreč posodobili in povečali tako igralniške kot hotelske zmogljivosti. Prve pridobitve bodo nared že v začetku letošnjega decembra, tako da bodo novogoriški igralničarji pričakali tradicionalni prednovoletni naval italijanskih gostov že z novimi pridobitvami. Po zaključku projekta se bo uporabna površina Perle od sedanjih 15.000 m2 povečala na 35.000 m2. Naložba, ki bo povečala število igralnih avtomatov na 800, igralnih miz na 50 in hotelskih sob na 250, je vredna 11 milijard SIT. Projekt prenove Hitovega paradnega konja pa vsebinsko posega samo povečanje igralniških, gostinskih in hotelskih zmogljivosti, saj bo Perla po prenovi postala ena prvih tematskih igralnic na starem kontinentu. Tudi Perja bo po zgledu ameriških igralniških kompleksov namreč imela svojo temo oziroma zgodbo, ki jo bo napovedovala že s svojo zunanjostjo. Projektanti so si Perlo zamislili kot moderno potniško ladjo, ki potuje skozi prostor in čas. Njena zunanjost bo spominjala na ladijski trup; gostje, ki se bodo vanjo vkrcali, pa se bodo vključili v zgodbo, ki se bo tudi s pomočjo zaposlenih odvijala v njeni notranjosti. Les, kovina in dragi izbrani materiali dajejo obiskovalcu občutek, da se sprehaja po ladijskih salonih, sugestivna oprema in dekoracija prostorov v notranjosti pa bosta gostu ob vsakem obisku pričarala novo doživetje, saj Perla na svoji poti obiskuje fantazijska obmorska mesta. V Perli ne bo manjkalo tudi takšnih in drugačnih akvarijev. V delu kletnih prostorov si bo obiskovalec poleg kulinaričnih užitkov v restavracijah na mediteranskem trgu lahko privoščil tudi pravljično potovanje skozi mite in legende. Bodočnost zabave je v nepozabnih doživetjih, pravijo v Hitu in kdo si ne želi obiskati Nautilusa ali poiskati izgubljeno Atlantido. Letos decembra zgodba v Perli sicer še ne bo zaživela, saj sta trenutno nared le nov glavni vhod in nova dvorana, namenjena prirejanju zabavnih programov, ki sojo poimenovali Arena. Dvorana je amfiteatralnega tipa in ima 360 udobnih sedežev, njena najmodernejša odrska tehnika pa bo omogočala prirejanje tudi najzahtevnejših spektaklov. V prvih dneh decembra bo v njej že gostoval Fausto Leali, vrhunec otvoritvenih slovesnosti pa bo 9. decembra, ko bo v Areni nastopil italijanski glasbeni superzvezdnik Lucio Dalla. Zabave do novega leta res ne bo manjkalo, saj bodo v dragi polovici decembra v Perli poleg drugih programov gostili še modno revijo italijanske modne hiše Trassardi. V KRANJSKI GORI ODPIRAJO PRVO TEMATSKO IGRALNICO V EVROPI Hit Casino Kranj ska Gora, ki ga novogoriški Hit decembra odpira v Kranjski Gori je tematsko zasnovana igralnica, prva te vrste v Evropi. V bližini tromeje med Italijo, Avstrijo in Slovenijo bo to zabavišče, ki daleč naokoli ne bo imelo primerjave. Investicija, vredna poldrugo milijardo, bo gostom na približno 7000 m2 pričarala pravljični gorski svet, kjer bodo lahko drugače preživeli prosti čas. Za edinstvena doživetja bo poskrbela moderna tehnična oprema, trenutno najsodobnejša v Sloveniji. Kakovostna ponudba iger, dobra kuhinja in postrežba, pestri zabavni programi in številne animacije bodo poskrbeli za doživetje, ki se za dolgo vtisne v spomin. V prostora, kjer se srečujejo romanska, slovanska in germanska kultura, bo to prizorišče nepozabnih podob, kijih riše svet na sončni strani Alp. Zabavišče, ki bo nedvomno dodobra popestrilo turistični utrip Kranjske Gore nasploh, bodo slovesno odprli 18. decembra letos. Piranski turizem Koliko izgubljenih postelj? Čeprav bodoča turistična strategija ne temelji na množičnosti, seje vendarle treba vprašati kam je v zadnjih nekaj letih v piranski občini “izginilo” skoraj 1000 turističnih postelj, da ne omenjamo tisočerih oddaj na črno Nekateri turistični delavci se še spominjajo zlate dobe portoroškega oziroma piranskega turizma, ko je v kraje kot so Portorož, Bernardin, Strunjan in Piran na vrhuncu sezone pripeljalo tudi po 180 turističnih avtobusov. Po letu 1990, ki ga nekateri štejejo za zadnje še odlično turistično leto, je ta propulzivna dejavnost začela doživljati svojevrstne krče. Nekatere turistične agencije, ki so prenehale voziti turiste v hrvaško Istro, so hkrati iz programa potovanj vrgle Uidi Portorož. Tako seje zasedenost turističnih zmogljivosti pri nas v piranski občini začela rahlo zmanjševati. Treba je bilo hitro ukrepati, aktivirati nove naložbe in na vse bolj zahtevnem turističnem tržišču ponuditi nekaj novega, kar bi lahko preusmerilo turistično reko nazaj v Portorož. Ta bistveni prevsem umski in tržni za-suk je uspel skorajda večini podjetij, povečal se je delež individualnega, kongresnega in protokolarnega turizma, tudi število domačih gostov, zelo pa je zaostal tujski turizem. Do konca leta naj bi bilo v Sloveniji za 5 -10 odstotkov manj prenočitev tujih gostov, v piranski občini pa naj bi zabeležili 15 % izpad prenočitev tujih gostov. Nekako neopazno pa seje začela krčiti tudi ponudba števila nastanitvenih zmogljivosti, s častno izjemo Hotela Marko v Portorožu. Tako je zadnjih nekaj letih “izginilo s cenikov “ okrog 1000 turističnih postelj. Svojevrstna zanimivost pa so tudi številne zasebne sobe, ki jih statistika in davčana uprava ne uspeta zajeti v svoje sezname. Ocenjuje se, da je na tak način neevidentiranih še dodatni 2000 postelj. Nekatere hotele oziroma nastanitvene objekte so preprosto zaprli. Predvsem zato, ker jih je preveč načel zob časa, denarja za obnovo pa ni bilo. Nekatere bivše turistične sobe so namenili za stanovanja (hotelsko osebje) ali pa sojih preuredili v poslovno-počitniške apartmaje. Nekateri bivši turistični objekti, na očeh vseh nas, zapisani propadanju. V Portorožu jih je kar nekaj. Vojkov dom je imel nekoč imel 40 postelj, Valeta nad Portorožem je bila prvotno namenjena turizmu; imela je kar 36 postelj. V Luciji so bili prisiljeni prodati hotel Vesno z 32 posteljami, ki se spreminja v vikend stanovanja, v zelenem parku v Luciji so prodali vse bungalove, s čimer je bilo izgubljneih 40 postelj. Nekdanja lepotica Vila Virginija je bila krasen hotel s 60 posteljami. Še najbolj žalostno usodo je doživel pionir slovenskega turizma, stari Palače hotel s 365 posteljami, v katerm so letno našteli tudi po 100.000 prenočitev. Hotel oziroma depandansa Jadranka v Portorožu s 175 posteljami je menda že namenjena za vikend stanovanja oziroma za individualno prodajo. Dom Korotan je za turizem izgubljen. Blizu Avditorija stoji nekdanji hotel Istra, kije zmogel 120 turističnih postelj. Danes so tam stanovanja. Nekateri se še spominjajo hotela Helios nasproti stavbe KS Portorož. Stanovanjski sklad RS prodaja Hotel Palmo v Portorožu, ki naj bi bil tudi namenjen za vikend stanovanja. V Piranu so izgubili hotel Punto z najbolj atraktivno lokacijo neposredno na obali. Vse bliže prodaji je Hotel Tartini v Piranu in še bi se kaj našlo. Počitniški domovi, na primer. Menda jih je bilo nekoč v piranski občini kar 160. O njihovi namebnosti in izkoriščenosti danes nima več nihče pravega pregleda. Za nekatere je izguba turističnih postelj nepopravljiva škoda, izguba multiplikativnega faktorja v turizmu, dragi so spet mnenja, da je treba graditi na individualnem “visokem” turizmu. To je že res, toda tako imenovani visoki turizem zahteva urejenost kraja, bogato in pestro ponudbo in okolje brez propadajočih objektov, ki so na očeh javnosti. JS Z novim letom bo zaživela NTO - krovna organizacija slovenskega turizma Vlada Republike Slovenije je sprejela uredbo o preoblikovanju Centra za promocijo turizma Slovenije (tega ukinjajo), v Slovensko nacionalno turistično organizacijo (NTO). Bo generalni direktor NTO mag. Janez Širše? Uredba o preoblikovanju javnega gospodarskega zavoda Center za promocijo turizma Slovenije (Slovenian tourist board) v javni gospodarski zavod Slovenske nacionalna turistična organizacija (Slovenian tourist board) je bila objavljena v 99. št UL RS, 9. 12. 1999, veljati pa začene petnejsti dan po objavi. Uredba s katero želi Vlada Republike Slovenije narediti več reda na področju nacionalne organiziranosti turizma (na lokalni ravni ustanavljajo Lokalne turistične organizacije, vendar ponekod tudi z velikimi težavami in dvotimostjo), pomeni operacianalizacijo Zakona o pospeševanju turizma, kije bil sprejet leta 1998. Ustanovitelj Slovenske nacionalne turistične organizacije (NTO) je Republika Slovenija, ki jo zastopa Vlada RS. S soglasjem ustanovitelja lahko postanejo soustanovitelji zavoda tudi druge pravne in fizične osebe v skladu s 5. členom zakona o pospeševanju turizma, vendar ustanoviteljski deleži drugih ustanoviteljev , glede na celoto ustanoviteljskih sredstev ne smejo presegati 49 %. Sedež zavoda je v Ljubljani, Dunajska 156. Zavod (kot gospodarsko javno službo) opravlja in organizira dejavnost pospeševanja turizma, izobraževanja, raziskav, analiz in statističnega spremljanja na nacionalni ravni, ki obsega številne naloge; razvoj in pospeševanje turistične dejavnosti, usklajevanje in pospeševanje lokalnih in regijskih turističnih ponudb, oblikovanje in promocijo turističnih proizvodov in celome turistične ponudbe Slovenije. Zavod ima nalogo spodbujanja turistične infrastrukture, načrtovanja in izvajanja marketinške in informacijsko-promocijske dejavnosti, nastopanja na sejmih, vodenja stikov z javnostjo, skrbi za ce-lotno podobo turizma v Sloveniji, raziskovanje, in drugo. Zavod lahko izvaja tudi druge dodatne programe in projekte. Zavod je pravna oseba, ki nastopa v pravnem prometu samostojno in brez omejitev v okviru svoje dejavnosti, ki so določene s to uredbo. Zavod je odgovoren za svoje obveznosti z vsemi sredstvi, s katerimi razpolaga. Ustanovitelji za obveznosti zavoda ne odgovaijajo, če s to uredbo ni drugače določeno. Odkod sredstva za delovanje? Za opravljanje dejavnosti se zavodu zagotovijo sredstva Centra za promocijo turizma Slovenije, ki ga z nastankom NTO ukinjajo. Zavod v bistvu nekako nadaljuje delo Centra, zaenkrat pa nima nič skupnega z že obstoječo Nacionalno mristično organizacijo, ki jo vodi mag. Janez Širše. Sredstva za delovanje NTO zagotavlja ustanovitelj - Vlada Republike Slovenije iz proračuna RS v okviru zagotovljenega programa , ki ga potrdi Vlada na predlog upravnega odbora zavoda in sicer vsako leto do 15. 11. za prihodnje leto. To naj bi pomenilo, da bo NTO že novembra vedala v kakšnem obsegu lahko načrtuje in izpelje svoj program. Čeprav v uredbi ni izrecno navedeno, je povsem jasno, da med pomembne finančne vire za izvajanje dejavnosti NTO sodijo sredstva iz naslova koncesijskih dajatev za prirejanje posebnih iger na srečo (50%), ki jih bo prek državnega proračuna dobivala NTO. Sredstva, potrebna za izvajanje dejavnosti zavoda, lahko na podlagi pogodbe prispevajo tudi druge pravne in fizične osebe, vendar brez upravljalskih pravic. Zavod lahko dobiva tudi darila in donacije. Organi zavoda Organi zavoda NTO so: Upravni odbor, generalni direktor in dva strokovna direktorja, strokovni svet, forum in nadzorni odbor. Najvišji organ upravljanja je Upravni odbor, ki ima 8 članov. Člane imenuje ustanovitelj in sicer tri na predlog ministra, pristojnega za turizem, po enega člana pa lahko predlagajo ministrstvo za finance, ministrstvo okolje in prostor, ministrstvo kmetjstvo, gozdarstvo in prehrano, ministsrtvo za šolstvo in šport, enega pa izvoli zavod izmed njih. Mandat članov upravnega odbora je 4 leta. Upravni odbor imenuje generalnega direktorja NTO in strokovna direktorja, sprejema lemi program dela zavoda, letni finačni načrt, poslovnik UO in nekatere druge splošne akte zavoda. Trenutno še ni povsem znano kdo bo novi generalni direktor NTO. Največkrat omenjajo mag. ekonomije Janeza Siršcta (sedanji predsednik Nacionalne mristične organizacije), v času od objave uredbe in do imenovanja generalnega direktorja, pa bo funkcijo v. d. generalnega direktorja NTO opravljal sedanji direktor Centra za pospeševanje turizma Sloveniji, Franci Križan. Strokovni svet je kolegijski organ zavoda. Forum je poslevtovalni organ. Njegovi člani pa so ljudje iz vrst nekaterih ministrstev, Vlade, GZS - Združenja za turizem in gostinstvo, Turistične zveze Slovenije, Obrtne zbornice Slovenije -Sekcija za gostinstvo in turizem Hotelskega združenja, Združenja žičničarjev, igralnic, turističnih kmetij, ter nekaterih šolskih ustanov, med njimi tudi Visoke šole za hotelirstvo in turizem Portorož. Ustanovitelj imenuje člane upravnega odbora v 30 dneh od uveljavitve te uredbe. Ta uredba pa zčne veljati petnajsti dan po objavi v UL, torej prav na predvečer Božično-novoletnih praznikov. FK Obrt je pomemben del gospodarstva Območn3 obrtna zbornica Piran je proslavila 20. obletnico delovanja in podelila priznanja svojim članom za 30 in 20 let dela. Srečanja sta se udelezda tndi predsednik Obrtne zbornice Slovenije Miha Grah in županja Občine Piran, prof. Vojka Štular, ki je OOZ Piran podelila Plaketo Občine Piran. Pavšalna kritika občini. Na tradicionalnem srečanju obrtnikov piranske občine, 3. decembra 1999 v Hotelu Slovenija, se je zbralo 230 obrtnikov - samostojnih podjetnikov. da se bodo stvari razvijale drugače. Od zelo majhne najemniške pisarne, brez potrebne opreme, smo se razvili v sodobno Območno obrtno zbornico s Udeležence je najprej pozdravil predsednik območne stanovske organizacije Pavel Lovrečič. Spomnil je na začetke delovanja obrtniške dejavnosti v piranski občini. “V Fiesi je nekoč delovala ciglarna, ki je poleg opeke izdelovala keramične pipe in amfore za trgovino v Sredozemlju pa vse tja do Daljnjega vzhoda. V 13. stoletju seje začela v solinah proizvodnja soli, gradili so ladjedelnice, v času Avstrije je bila zgrajena tovarna Salvetti, imeli smo dobro razvito ribištvo in pomorstvo. V mestu Piran je skoraj vsaka ulica imela obrtno delavnico, te pa so bile tudi na podeželju. Vse to dokazuje, daje bila obrt na našem področju dobro razvita. Ustanovna skupščina Obrtne zbornice Piran je bila 23. januarja 1979. Potrdila je takratno 660 člani, 240 zaposlenimi in 60 prostovoljnimi člani. Bogatejši smo tudi za počitniško stanovanje v Šmarjeških toplicah. Dobro smo sodelovali s sosednjimi OOZ, Občino in Upravnimi enotami ter Osnovnimi šolami pri predstavitvi poklicev. Ne nazadnje z Obrtno zbornico Slovenije, ki zastopa naše interese na državni ravni. Smo soustanovitelji Centra za pospeševanje in razvoj drobnega gospodarstva ter podjetništva Piran in Garancijskega sklada Koper. Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani gostje! V teh dvajsetih letih je bilo veliko narejenega, ogromno dela pa nas še čaka. Treba je skrbeti za obstoj in razvoj. Še vedno je treba dokazovati in prepričevati celo tiste, ki so v funkciji, da nam pomagajo. Če želimo Večer so odlično popestrili Grand Hotel Orchcstra ter nastopi Šavrink in folklorne skupine Šaltin. Zelo zanimiva je bila tudi modna revija v organizaciji Franke Križman (NA SLIKI). Obrtno združenje Piran in s tem tudi delo stanovne organizacije. Ugotovili smo, da poleg gostinstva in turizma potrebujemo še storitveno in proizvodno obrt. Takoj po letu 1980 smo dali Občini Piran pobudo za izgradnjo Obrtne cone, ki nam je, kljub velikemu trudu naše Obrtne zbornice, ni uspelo realizirati. V občini ni bilo posluha za razvoj prepotrebnega drobnega gospodarstva, ki danes rešuje problem nezaposlenosti. Sedaj imamo novo županjo in upamo, postati enakopravni partnerji v bodoči združeni Evropi se moramo na to pripraviti in izbobraževati. Nekateri obrtniki so s svojo vztrajnostjo, iznajdljivostjo in marljivostjo prerasli v uspešne podjetnike z več zaposlenimi in dobrimi programi. Naše želja in skupna naloga je, da smo vsi uspešni, saj je le zdravo in uspešno gospodarstvo porok za boljšo prihodnost. Vsem iskrene Čestitke, še posebej tistim obrtnikom in zaposlenim, ki so £J 'A- Predsednik Obrtne zbornice Slovenije izroča priznanje Območni obrtni zbornici Piran čestitala tudi županja Občine Piran, prof. Vojka Štular in OOZ Piran podelila Plaketo Občine Piran pričeli z delom že pred dvajsetimi leti in več. Prav je, da jim to priznanje podeli lastna stanovska organizacija.” Zbrane obrtnike piranske občine je pozdravil tudi predsednik Obrtne zbornice Slovenije, Miha Grah “Najprej želim čestitati vsem možem in ženam, ki so si pred dvajsetimi leti drznili rečii na občini - smo obrtniki, želimo se organizirati”. S tem je Miha grah želel poudariti skozi kakšno trnovo pot se je moralo v preteklosti prebijati naše obrtnišvo. Zasebna obrt je takrat pomenila malodane kletvico. Da smo obrtniki Slovenije kmalu spoznali, da se moramo organizirati priča tudi jubilej Obrtne zbornice Slovenije 30 let, je dejal Miha Grah in poudaril pomen znanja, poštenosti in trdega dela kot pogoja za razvoj obrtne dejavnosti. Govoril je tudi o vstopanju Slovenije v Evropsko unijo. “ Ni vprašanje v EU da ali ne. Ne za vsako ceno. Bolje je, da vstopimo 2-3 leta pozneje in da smo dobro pripravljeni na vse pasti”. Omenil je, daje v EU 6,8 zaposlenih delavcev v eni obrtni obratovalnici, pri nas v Slovenji pa le 2,7 delavca. Omenil je tudi nekatere pravice delavcev ki izhajajo z dela in ob tem dejal, da v opevani EU ne poznajo plačenega časa za malico ali kosilo. Nekatere ka-tergorije s tega področja (na primer prevoz na delo) moramo prepustiti dogovarjanju med delavcem in delodajalcem, je dejal. “Če bi jaz upošteval tisto kar zakon dovoljuje bi se “moji” ljudje vozili k meni na delo z avtobusom, danes pa se vozijo z avtomobilom”. Po drugi strani pa spet ni mogoče, da bi se delavec vozil na delo 80 km z avtobusom. Te kategorije nimajo mesta v Zakonu o delovnih razmerjih, je dejal Miha Grah. Tako kot OOZ Piran in skupaj vse (42) območne zbornice, se moramo truditi, da dobimo prilagodljivo zakonodajo, ki bo spodbujala razvoj obrti, je dejal Miha Grah. Na končuje pohvalil dobro delovanje Območne obrtne zbornice Piran, ki v resnici deluje na zelo specifičnem območju. “Kmalu te meje več ne bo več, zato razmislite, kako boste sodelovali s sosedi Italijani in zamejskimi Slovenci in ponudili svoje storitve ali blago na za nas tudi pomembnem tretjem trgu v bivših jugoslovanskih republikah. Miha Grah je na koncu svojega pozdravnega govora Čestital vsem jubilantom OOZ Piran in jim zaželel veliko delovnih uspehov. Plaketa Občine Piran Obrtni zbornici V imenu Občine Piran in svojem imenu je obrtnikom ob njihovem jubileju “Danes praznujemo 20. obletnico zelo uspešnega delovanja Območne obrtne zbornice Piran. Dovolite mi, da ob tej priliki iskreno čestitam vsem piranskim obrtnikom. Pri dvajsetih letih je mlad človek že odrasel in polnoleten. Prepričana sem, daje tudi naša OOZ Piran v dvajsetletnem delovanju dozorela in da smelo zastopa svoie člane ter omogoča normalno poslovanje obrtnikov in s tem dostojno opravlja svojo nalogo. Naloga občine pa je v tem, da postavlja pogoje za razvoj drobnega gospodarstva in sicer na različne načine in na različnih področjih. Eden od pogojev, ki gaje občina dosedaj že zagotovila, je bila ustanovitev Centra za pospeševanje podjetništva Piran. Center je bil ustanovljen zato, da bi lahko pridobival sredstva sofinanciranja iz ministrstev RS in EU, vendar je bila ustanovitev centra šele prva in začetna faza projekta. Naslednja faza je izgradnja nove obrtne cone v Luciji. Ravno v teh dneh se bomo na občinskem svetu odločali o odloku o spremembi zazidalnega načrta Obrtna cona v Luciji, ki bo predložen že v drugem branju. Z nameravanim sprejetjem odloka želimo sprejeti celostno podobo urejanja, predvsem z obrtno - proizvodnim in deloma tudi trgovsko -poslovnim programom. V coni se odpirajo možnosti za različne obrtne, proizvodne, storitvene, trgovske in poslovne dejavnosti. V obstoječih in novozgrajenih obrtno poslovnih in obrtno proizvodnih halah odlok predvideva možnost razvoja cele vrste gradbenih dejavnosti in storitvenih dejavnosti. S tem si obetamo tudi nova delovna mesta. Občina si prizadeva tudi za dobro delovanje turistične in gostinske dejavnosti. Tako je bil sprejet nov, za gostince ugodnejši poslovni čas, ki naj bi bil bolj prilagodljiv za občane. Želeli bi tudi, da bi se sobodajalci med seboj bolje in uspešneje organizirali. Tudi od Lokalne turistične organizacije (LTO) , ki je bila ustanovljena pred kratkim, si veliko obetamo in pričakujemo. Še posebej pa si v občini prizadevamo za revitalizacijo starega mestnega jedra v Piranu. Zavedamo se težav, kijih imajo prebivalci in obisko-vlaci v mestu Piran zaradi prometa. Občina si bo zato še nadajlje prizadevala za čimprejšnjo izgradnjo garažnih hiš in dodatnih parkirnih mest. Interes občine je, da malo gospodarstvo dobi nov zalet in da lažje zadiha. Zato razmišljamo tudi o znižanju najemnin za poslovne prostore v lasti občine ter o drugih možnostih olajšav. Pričakujemo tudi, da bo država sprejela bolj prijazno zakonodajo, ki bo omogočala obstoj in razvoj malega gospodarstva. Dovolite mi, da se v imenu Občine Piran pridružim k čestitkam vsem, ki so danes prejeli priznanja za 30 in 20 -letno delovanje.” Županja Občine Piran je nato predstavnikoma OOZ Piran Milanu Emeršiču in Pavlu Lovrečiči podelila Plaketo Občine Piran, v znak zahvale in priznanja za dologoletno uspešno delovanje zbornice. - ■-■»-M S. . M 11 Lili liti Občina Piran ni bilo posluha za razvoj drobnega gospodarstva je preveč splošna. Nekateri še niso pozabili, daje bila Občina Piran prva, ki je zagotovila sredstva za začetek dela razvpitega Centra za razvoj drobnega gospodarstva. Denarje bil porabljen, pravih rezultatov pa ni videti. Če imajo obrtniki težave z dovoljenji in administrattivni-mi potni ni povsem kriva občinska uprava, saj večino podobnih stvari ureja-jajo na Upravnih enotah in v Izpostavah Davčne uprave. Neketri še vedno ne ločijo dela, pristojnosti in nalog državne in občinske uprave in signale svoje jeze in nemoči usmerjajo na občino. PRIZNANJA OOZ PIRAN ZA 30 LET DELA V OBRTI Genij Hrvatin Julijana Lovrečič Anton Špeh - avtoprevoznik Rudi Rosanda - delavec pri Viktoiju Božiču PRIZNAJA OOZ PIRAN ZA 20 LET DELA V OBRTI Zmagoslav Čafuta - tapetnik Cvetka Čeligo - zaposlena pri obrtniku Silvester Frank - avtotaksist Igor Gojak - avtoprevoznik Emil Grižon - parketarstvo Jadranka Hrvatin - delavka Ruda Darko Jakomin - urarstvo Marija Jelen - delavka pri Ribiču Celestina Kovač - galanterijski izdelki Irena Kovšca - delavka v frizerstvu Romano Licul - avtotaksist Matjaž Mate - gostinstvo Rado Mcdeši - gostinstvo Ivan Nebesni - usnejena galanterija Sergij Ravaliko - servis gospodinjskih aparatov Majda Runko - frizerka Silvester Senegačnik - težka gradbena mehanizacija Franc Sodja - avtomehanika Danilo Špeh - avtoprevoznik Erminio Tulliani - avtotaksist Anton Vozič - izolaterstvo Marina Vozič - delavka Vojko Žerjal - gradbena mehanizacija Priznanje je prejela tudi Irena Kosar, strokovna delavka na OOZ Piran Čestitamo! socialnih demokratov USTA UNITA det socialdemocratici Drage občanke in občani, želimo vam prijetne božične praznike, mirno in prijazno leto 2000, da bi se vam izpolnila vsa pričakovanja in vam ^ —— prinesla mnogo Kgg!|y||^ zdravja in osebnega ZDRUŽENA LISTA , zadovoljstva socialnih demokratov LISTA UNITA dei socialdemocratici PRODAJA MODNIH OBLAČIL Obala 4c Bernardin 6320 Portorož Tel. 066/746-433 Morova 25c, Izola 6310 Izola Tel.: 066/601-230 fitrJ/sn J/sr///An///, S////r j/vvs/f/// ///'// /// t/ '/?/// ewSčt/n& vedef*'&e£eč e/i Jreč/ie jVeve /efo £000 V mesecu decembru še posebna ponudba, 20% novoletni popust za vse nakupe s plačilom v gotovini. Najstarejši občan Izole je Marchesan Concetto V Izoli je po zadnjih podatkih 1241 oseb starejših od 70 let, od tega kar 60,43 % žensk V mednarodnm letu starejših so bile povsod v Sloveniji priložnostne slovesnosti, okrogle mize in srečanja s starejšimi občankami in občani. Ponekod, kot na primer v Izoli pa so se potrudili in zbrali tudi nekaj statističnih podatkov o tem, koliko občank in občanov živi v občini v že kar častitljivi starosti. Najstarejši občan Izole je Marchesan Concetto. Rodil seje 8. 12. 1902 v Izoli. Županja Občine Izola Breda Pečan je ob tej priložnosti čilemu občanu čestitala z željo, da bi tako veder, predvsem pa zdrav, praznoval še veliko dni. Tudi v domu upokojencev, v katerem sedaj prebiva najstarejši občan, se pripravljajo na praznovanje tega dogodka. V občini Izola je po statističnih podatkih iz začetka julija 1999 naslednje število občank in občanov, ki so že dosegli visoko starost: od 70 do 79. Ida starosti 1.023 - od teh 618 žensk od 80 do 89. leta starosti 197 - od teh 128 žensk od 90 do 94. leta starosti 19 - od teh 10 žensk od 95 do 98. leta starosti 2 občana Iz podatkov je mogoče razbrati, daje med starejšimi občani v starosti od 70. do 98. leta 60,43 % žensk, kar dokazuje splošno ugotovitev, da ženske dosežejo višjo starost in živijo dlje od moških. Za oskrbo starejših občanov Izole je poskrbljeno, saj jih 58 domuje v Domu upokojencev Izola (od teh je 51 občanov starih nad 60 let), 13 občanov pa je nastanjenih v drugih domovih po Sloveniji. Zelo razvita je pomoč na domu. Tako prejema 36 občanov kosila, šestnajstim pa je nudena pomoč na domu. Občina Izola je aktivnosti pomoči starejšim občanom podprla s sredstvi iz proračuna in sicer v znesku 17.333.570,00 SIT za poglavje oskrbnin v domovih, 5.055.925,00 SIT pa je namenila za programe dostave hrane na dom in gospodinjsko pomoč, je zapisal Danilo Markočič, strokovni sodelavec za odnose z javnostmi v Občini Izola. IDZMDDI KTIKM MimiMim 1IM _ Milil MBUKMIK« ftmiMB podruži 'iCA pirT~tižcz@Ttc? iti SCltflofflG Vsak dan od 7.00 do 21.00 ure Tel.: 066/475 -89-02 [Vlada j e za spojitev Luke in Intereurope IZJAVE PODPORNIKOV ZDRUŽITVE INTEREUROPE d.d. in LUKE KOPER d.d. Mag. Anton Bergauer, minister za promet in zveze: Mobilnost je vsakdanji del dogajanj v družbi, hkrati pa dejavnik, ki karakteri-zira njen razvoj. Kot kažejo trendi, bo imel v naslednjem stoletju prav promet odloiujodo vlogo in vpliv na kakovost življenja in konkurenčnost gospodarstva, s tem pa tudi na napredek družbe in blagostanje njenih ljudi. Zato najbrž ne bo odveč, če tudi ob tejle priložnosti poudarim, daje preudarna in z bodočimi zahtevami družbe usklajena usmeritev prometnega sistema ena od najpomembnejših odločitev na prehodu v 21. stoletje. Med take odločitve na tem področju vsekakor štejem tudi skorajšnjo združitev Luke Koper in Intereurope v Globalni logistični servis, saj sem prepričan, da bo s svojimi sinergičnimi učinki lastnikom tovorov lahko ponudila celovito transportno storitev najvišje kakovostne ravni. Irena Fister, županja MO Koper: Luka Koper in Intereuropa sta najbolj eminentni predstavnici tistih gospodarskih dejavnosti, ki temeljijo na primerjalnih prednostih naše regije. Hkrati sta to dve izmed najmočnejših gospodarskih družb s sedežem v Kopru. Občina sama nima na razpolago prav veliko instrumentov, s katerimi bi lahko usmerjala gospodarski razvoj na svojem območju, smo pa zato zadovoljni z vsako potezo gospodarstvenikov, ki prinaša nove razvojne možnosti in priložnosti, saj je gospodarski razvoj tudi osnova za socialni in kulturni napredek naše skupnosti. Združitev teh dveh velikih gospodarskih subjektov ni pomembna samo za gospodarstvo Kopra oziroma te regije, pač pa tudi za vse slovensko gospodarstvo. Zato smo prepričani, da so vodilni ljudje obeh družb, skupaj z vlado Republike Slovenije, ki je dala soglasje, temeljito pretehtali argumente za in proti temu koraku in se odločili za pravo potezo ob pravem času. Mag. Branko Pavlin, direktor KBM Infond: Slovenija se nahaja na križišču transportnih poti med vzhodom in zahodom ter severom in jugom. To dejstvo je pomembno, saj se pomen blagovnega transporta v svetovnem merilu zelo hitro spreminja. Povečuje se potreba po zagotavljanju kakovostnih, zanesljivih in racionalnih prevozov blaga, zato mora država, ki želi na tem področju imeti ekonomske koristi, narediti vse, da take storitve tudi ponudi. Ob izgradnji infrastrukture je nujno potrebno zagotoviti tudi kakovostne storitve vsem udeležencem logističnih procesov. Slovenija bo z združitvijo Luke in Intereurope ter z nadaljnjim povezovanjem drugih udeležencev v procesu združevanja izpolnila osnovni pogoj za svoj nadaljnji razvoj. Nas delničarje zanima dolgoročno plemenitenje kapitala, ki ga bo novo združeno podjetje tudi zagotavljalo, zato bodo združitev podprli vsi napredni dejavniki v Sloveniji, proti pa so lahko samo tisti, ki ne poznajo strateških ciljev razvoja našega gospodarstva ali pa so pod vplivom tujih konkurenčnih družb. postal eno od pomembnih prometnih vozlišč ne le v Sloveniji, temveč v celotnem evropskem prostoru. V luči globalizacije svetovnega gospodarstva in vključevanja Slovenije v Evropsko unijo je potrebno storiti vse, da bo Koper ta potencial tudi dejansko izkoristil. Za to pa bo potrebno izpolniti vsaj dva pogoja: 1. Koper bo moral zagotoviti celovito logistično storitev, in v tem smislu je predlog o povezovanju luke in špediterja brez dvoma korak v pravi smeri. 2. Koper bo moral izboljšati svojo transportno povezanost z zaledjem. Zato pa bo potrebno povečati prepustnost železniških prog in cest v tem delu Slovenije. Prof. dr. Danilo Požar, predstojnik Inštituta za transport in logistiko Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v Mariboru: Da je spojitev Luke Koper in Intereurope zelo koristno, ni nobenega dvoma, zlasti z vidika globalizacije trga, ko postaja premagovanje prostora in časa-to je logistika-vse bolj pomembno za celoten gospodarski razvoj Slovenije. Osvojitev logističnega trga in odziv na zahteve odjemalcev logističnih storitev v pogledu stroškov in kakovosti logistike pa zavisi od kapitalske, kadrovske in finančne moči, ki naj bi jo zagotovila ta nova organiziranost. Za razvoj tega logističnega centra v Kopru pa je nujno potrebno posodabljanje logistike v naših podjetjih, da bodo lahko uspešno sodelovala kot partnerji s tujimi podjetji. Za konkurenčni odziv centra na logistične zahteve širšega zaledja pa bo potrebna tudi pomoč države, zlasti na področju infrastrukture ter gospodarske in prometne politike. Sindikat podjetja Intereuropa Koper poslal pismo Vladi RS V sindikatu podjetja Intereuropa Koper, združenem v sindikatu ŠAK/KS 90 Slovenije z razočaranjem ugotavljamo, da Vlada Republike Slovenije oz. nekatera resorska ministrstva s svojim odločanjem ali neodločanjem o odprtih vprašanjih, ki so se pojavila ob zaključku nastajanja Globalnega logističnega servisa, d.d., zavestno ovirajo iz. onemogočajo projekt, za katerega ocenjujemo, da bi, če ne prej, vsaj srednjeročno omogočil tako naši družbi, Intereuropi, d.d. kot tudi Luki Koper, d.d., da se ustrezno pripravita na izzive, ki jih bodo slej kot prej na področju naših dejavnosti povzročili odpiranje Slovenije v EU ter drugi ukrepi globalizacije naše družbe. Ocenjujemo, da je postavljanje dodatnih pogojev v zaključni fazi postopka, s pogojevanjem soglasja za združitev na skupščini Luke Koper, kjer Vlada RS v imenu države nastopa kot večinski lastnik, neumesmo izsiljevanje ter ukrep, ki dokazuje, da se država pri nas kot solastnik v gospodarskih družbah ne zna obnašati preudarno, ter da vizija Vlade RS očitno ne seže preko kratkoročnega interesa s poskusom iztržiti čim več za prednostne delnice, pa čeprav tako minira strokovno utemeljene in med veliko večino preostalih lastnikov usklajene predpostavke delitvenega razmerja. Dr. Mojmir Mrak, izredni profesor Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani: Za Koper s svojim geografskim položajem na skrajnem sever Jadrana se že dalj časa ocenjuje, da bi lahko V sindikatu pa nas ob vsem najbolj skrbi dejstvo, da Vlada oziroma posamezna ministrstva s svojim početjem zanemarjajo dejstvo, da bo prav področje špedicijske dejavnosti ter s tem predvsem Intereuropa kot največji slovenski špediter, verjetno med najbolj prizadetimi zaradi zmanjševanja števila delovnih mest ob stopanju v EU in ukinitvi mejnih kontrol, ter da bi verjetno nov zagon, ki ga lahko da kapitalsko močnejša in komercialno bolje organizirana družba, te negativne učinke občutno omilili. Ob tem pa ne gre prezreti dejstvo, da bi od združevanja imela interes tudi Luka Koper, ki bi lahko z logistično podporo Intereurope bila bolj uspešna v neizprosnem boju za tovor s konkurenčnimi pristanišči, kar seveda prinaša večji zaslužek in nova delovna mesta. Država kot večinski delničar zahtevala odložitev projekta Uprava družbe Luka Koper je 26.11.1999 preklicala sklic 5. seje skupščine delničarjev, ki naj bi bila v sredo, 1 .decembra. Na skupščini naj bi delničarji odločali o združitvi Luke Koper in Intereurope v novo družbo Globalni logistični servis. Ker ima država kot delničar Luke 51 odstotkov delnic ter glasov na skupščini in bi zaradi nasprotnega stališča vlade predlagani sklepi ne bili izglasovani, se je uprava Luke odločila za preklic skupščine. Kaj drugega ji tudi ni preostalo.... “ Vlada Republike Slovenije, ki zastopa državo kot delničarja, ima po veljavnem statutu družbe glasovalno pravico tudi s prednosmimi participativnimi delnicami, ko se na skupščini odloča o statusnih spremembah družbe. Tako ima skupno 51 odstotkov glasov v skupščini družbe. Ker je vlada zavzela stališče, da bo na sklicani skupščini glasovala proti objavljenim sklepom skupščine in s tem preprečila sprejem predlaganih sklepov, uprava družbe sklicano 5. sejo skupščine preklicuje”, je o odločitvi uprave povedal Bruno Korelič, predsednik uprave družbe Luka Koper, d.d.. V Luki Koper bodo kljub neugodni odločitvi vlade pri reševanju problemov v zvezi s procesom združevanja še naprej aktivno sodelovali. Prepričani so, da bi novo nastala družba Globalni logistični servis omogočila večjo racionalizacijo poslovanja in konkurenčnost ter bistveno povečala blagovne tokove skozi Slovenijo. Od te združitve bi imeli koristi vsi - zaposleni v obeh družbah, njuni delničarji in nenazadnje tudi država. POSTOPEK SPOJITVE DRUŽB Postopek je določen v Zakonu o gospodarskih družbah in obsega naslednje aktivnosti: 1.Izdelava in sprejem pogodbe o spojitvi. 2.1zdelava statuta družbe. 3.Izdelava poročila uprav o spojitvi družb. 4.Sklenitev spojitvene pogodbe v notarski obliki. 5. Priprava gradiv za seznanitev delničarjev in sklic skupščin. 6. Prijava za vpis register. ORGANIZACIJA NOVE DRUŽBE Družba Globalni logistični servis, d.d., Koper bo poslovni sistem s statusom holdinškega podjetja, v prvi fazi pa bo to dejanski koncem. Sedanje odvisne družbe obeh spojitvenih družb postanejo last nove družbe. Dodatno bodo ustanovljene nove odvisne družbe v skladu s sprejetimi izhodišči organizacije koncema. KAJ BO PRINESLA SPOJITEV? -Medsebojno povezovanje dejavnosti v celovito ponudbo logističnih storitev; -Kapitalsko koncentracijo, ki je pogoj za internacionalizacijo in globalizacijo poslovanja; -Večanje finančne, kapitalske in tržne moči družbe na mednarodnem logističnem tržišču. NAJPOMEMBNEJŠI RAZLOGI, KI NAREKUJEJO SPOJITEV, SO POTREBE PO: -internacionalizaciji poslovanja, -širitvi tržišča in števila poslovnih partnerjev, -izboljšanju tržnega položaja na podlagi prepletenosti tržišča obeh družb, -dopolnitvi ponudbe logističnih storitev, -povezavi obstoječih distribucijskih kanalov obeh družb, -učinkih ekonomije obsega poslovanja, -večjemu izkoristku prostega pristopa na tržišču evropskih železnic, -izboljšanju ekonomije financ in naložb, -zmanjšanju operativnih stroškov poslovanja, -boljši osnovi za povečanje donosnosti kapitala, -ustvarjanju pogojev za hitrejšo rast tržne cene delnic. POSLANSTVO, VIZIJA IN TRŽNI PRODUKT GLOBALNEGA LOGISTIČNEGA SERVISA Nova družba GLS bo zagotavljala optimalno pokrivanje potreb kupcev logističnih storitev na vseh svojih ciljnih tržiščih. Mednarodni blagovni tokovi bodo s pomočjo GLS potekali kot celovita logistična storitev, cenovno in po kvaliteti najbolj ugodna. Dejavnost GS je usmerjena predvsem na blagovne tokove državami srednje in vzhodne Evrope na eni strani ter državami Sredozemlja, bližnjega in daljnega vzhoda na drugi strani. Vizija družbe GLS izhaja iz realne ocene razvojnih možnosti in je naslednja: postati mednarodni logistični koncern, ki bo uveljavljen na globalnem tržišču. Dolgoročno bosta slovensko pristanišče in širši slovenski prostor z dejavnostjo družbe GLS pridobila status najpomembnejšega transportno-lo-gističnega središča v severnem Sredozemlju. Predmet trženja GLS je intermodalna ponudba vseh storitev v kopensko-po-morski logistični verigi: špedicija, agencija, prevozi, pristaniške operacije, skladiščenje, distribucija, informatika. Pri delovno-pravnih vidikih združitve je pomembno to, da prenehanje prevzetih družb pomeni tudi prenehanje delodajalcev. Zato se vsa zaposlitvena razmerja prenesejo na novoustavljeno družbo. Čeprav zakonska ureditev ni usklajena, bo pri združitvi zagotovljeno, da bo nova družba prevzela vse pogodbene obveznosti iz delovnih pogodb obeh dosedanjih družb. V posebnih primerih, če nekdo izmed delavcev sam ne bo želel delati pri novem delodajalcu, pa bo imel pravico do sporazumne odpovedi in se to ne bo štelo kot prenehanje delovnega razmetja po volji delavca. To pomeni, da bi tak delavec lahko uveljavljal vse pravice, ki veljajo v primeru sporazumnega prenehanja. AVSTRIJCI HITIJO, SLOVENSKA VLADA PA ČAKA Avstrijske železnice se pospešeno pripravljajo na vleko po Madžarski z dvosistemskimi lokomotivami, kar pomeni zelo verjemo povezavo vse do Srbije in naprej proti vzhodu in jugu. Če temu povežemo še dejstvo, da naraščajoči promet na hitri progi Pon-tebano, ki povezuje pristanišče v Tržiču (Monfalconu) z Avstrijo, lahko pridemo do sklepa, daje ladijski promet preko koprske Luke že močno ogrožen. V Italiji so namreč že pred nekaj leti začeli pospešeno graditi luko v Tržiču, ker je postalo pristanišče v Trstu omejeno zaradi nezmožnosti razširitve. Ta je danes že skoraj dokončana, med tem časom pa se je Trst specializiral za kontejnerski promet. Obenem je bila iz te luke zaradi hitre povezave z Avstrijo, aprila prevzeta, junija pa že dana v popolni promet hitra proga, imenovana Pontebano, ki je vozni čas do Avstrije preko Trbiža bistveno skrajšala. Ta pa bo še bolj zaživela, ko bo Avstrija zgradila predor pod Semer-ingom, ki bo čas prevoza še dodatno skrajšal. Med tem časom pa so Avstrijske železnice že naročile 400 novih lokomotiv, od katerih jih je 100 dvo-sistemskih in so prirejene tudi za madžarski napajalni sistem železnic. Istega pa imajo še Hrvaška in preostali del bivše Jugoslavije vse do grške oziroma bolgarske meje. To pomeni, da bo avstrijska dvosistems-ka lokomotiva sposobna vleči kompozicijo od Hamburga do Bolgarije in Grčije. Pravni vidiki združevanja Spojitev je oblika združitve delniških družb, v kateri nastane nova delniška družba. Ta prevzame premoženje združenih družb tako, da zagotovi zamenjavo za delnice nove družbe. Prejšnje družbe prenehajo obstajati, sočasno pa bosta ustanovljeni novi družbi Luka, d.d. in Intereuropa, d.d. kot hčerinski družbi koncema. Delnice se izdajo za vrednost prevzetega premoženja in se podelijo delničarjem prejšnjih družb. Delnice se preknižijo pri Klirinško depotni družbi. Vse terjatve in obveznosti prevzetih družb preidejo na novo družbo. Če pogledamo sedaj še razmere v Slo-veniji vidimo, da smo bili povsem nepripravljeni na prihajajoči izziv. Današnje dejansko stanje je takšno, da lahko večja obremenitev proge med Koprom in Divačo v trenutku ohromi oziroma vsaj upočasni promet. Sedanji tir je preobremenjen, država pa se še vedno ni odločila, kako naprej z drugim tirom. Koprski Luki grozi, da se zaradi slabših pretokov in nezanimivosti takšnih storitev zgodi, da se blagovni tokovi iz Češke, Slovaške, Madžarske, Bavarske in Poljske preusmerijo na druga bližnja pristanišča. I w primorski utp = =i MTif BE Javno podjetje Azienda pubblica OKOLJE PIRAN d.o.o. PIRANO s.r.I. Fornače 33 Vsem občankam in občanom, uporabnikom storitev našega podjetja ter poslovnim partneijem, znancem in prijateljem se zahvaljujemo za letošnje sodelovanje in želimo vesele božične praznike in srečno novo leto 2000 Naj naša občina postane bolj zelena, do okolja bolj prijazna Javno podjetje OKOLJE Piran letu 2000 © Podružnico Piran Vsem občankam in občanom voščimo vesele praznike in srečno novo leto 2000 Sfiupaj z vami v lepšo priRodnosl Ivan Dekleva “Ata Dolanc”, hvala ti za vse! Umrl je Stane Dolanc, ustanovitelj Visoke šole za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani, na Titovi 102. Bilje njen direktor, predavatelj na šoli, študentje pa smo ga na skrivaj imenovali “ata Dolanc”. Na skrivaj zato, ker ni želel, da bi kdo pomislil, da je do študentov morda premalo strog. Resnično pa je bil za nas študente veliko več kot kot ata. Ob polnoči je vstal in šel reševat študenta L.Š., ko je iz Tomačevega, kjer so praznovali rojstni dan, zašel v območje kasarne in pristal v rokah vojaške policije. Stanc Dolanc seje rodil 16. novembra 1925 v Hrastniku v knapovski družini. Po maturi 1944 je odšel v partizane, po vojni ostal aktivni oficir in opravljal visoke vojno politične funkcije do leta 1960. Na ljubljanski pravni fakulteti je študiral ob delu in diplomiral leta 1958. Bilje predavatelj na artilerijski šoli v Zadru. V Novem mestu je bil tožilec divizije, leta 1953 je napredoval v tožilca ljubljanskega korpusa. Oficirsko kariero je nadaljeval v Zagrebu, kjer je postal vodilni visoki častnik vojaške protiobveščevalne službe za celotno armadno območje. Leta 1982 je bil izvoljen v zvezno jugoslovansko vlado, takrat zvezni izvršni svet, ki jo je vodila Milka Planinc. Bil je prvi Slovence, in tudi edini, ki je bil zvezni sekretar (mini-ster) za notranje zadeve Jugoslavije. Leta 1987 je postal član zveznega predsedstva države Socialistične federativne republike Jugoslavije do maja 1989, ko gaje na tej funkciji zamenjal naš Janez Drnovšek. Stanc Dolanc pa sc je upokojil in, kot mi je nekoč pripovedoval, je s politiko prekinil tisti trenutek. Ukvarjal seje samo še z gobami. V komunistično partijo Slovenije je bil sprejet v partizanih leta 1944. V CK ZKS (Centralni komite zveze komunistov Slovenije) je bil izvoljen leta 1965, napredoval v predsedstvo CK ZKS, bil je tudi sekretar univerzitetnega komiteja v Ljubljani. Skupaj s študenti je korakal po Ljubljani do študentskega naselja na znane študentske demonstracije spomladi leta 1968. (Val študentskih demonstracij po zahodni Evropi.) Leta 1970 je postal sekretar izvršnega biroja predsedstva ZKJ. Leta 1987 je kot je kot član predsedstva Jugoslavije predlagal črtanje znamenitega 133.člena sovražne propagande, kar Mikuličcva vlada ni mogla sprejeti. Malo pred upokojitvijo leta 1989 je sodeloval na znamenitem planiškem sestanku s poveljnikom ljubljanskega armadnega območja Svetozarjem Višnjičcm, notranjim ministrom Tomažem Ertlom in takratnim predsednikom slovenske partije (ZKS) Milanom Kučanom. To je bilo v času procesa proti četverici, ko je vojska ponujala “pomoč” Sloveniji ob izbruhu morebitnih nemirov. Takrat je Stane Dolanc predlagal zveznemu predsedstvu, naj sojenje proti četverici poteka v slovenščini. Ob koncu sojenja proti četverici pa je zahteval pomilostitev. Stanc Dolanc je bil v svojem času največji slovenski politik v nekdanji Sloveniji in Jugoslaviji. Naj mu bo večna slava in hvala. Zctfi«slJivo.VanKi./^/9r/>A//r/ic. (h SLOVENICA zavarovalniška hiša d . d . Vsem zavarovancem, poslovnim partnerjem in ostalim občanom želimo prijetne praznike in srečno novo leto 2000« i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i J ŽELI SI NOV INVALIDSKI VOZIČEK Invalidka Ingrid Velikajne iz Parecaga se je obrnila na vse nas s prošnjo, da bi ji pomagali. Prosi za pomoč pri nabavi novega elektromotornega invalidskega vozička. Stara je štirideset let in je že od prvega leta in pol starosti invalid zaradi napačnega cepljenja. Invalidnost je 100 odstotna prve kategorije izpred osemnajstega leta starosti. Zaradi tega ji ni dodeljena nobena invalidske pokojnina ali pomoč. Ima izvenzakonskega partnerja, s katerim ima otroka, starega tri leta. Njena družina se mora preživljati s 37.000 SIT družinske pokojnine, ki jo deli z mamo po pokojnem očetu. Mož dobi mesečno 17.000 SIT socialne pomoči, za otroka pa dobi otroški dodatek v višini 15.000 SIT. Živijo v zelo majhnem in vlažnem stanovanju s površino 35 m2 s teraso. Zavod za rehabilitacijo invalidov Soča v Ljubljani ji je svetoval, da ima možnost dobiti močnejši elektromotorni invalidski voziček, ker s tem sedanjim lahko naredi le 15 km na dan. Tak elektromotorni invalidski voziček stane kar 3,5 milijona SIT. Predlagali soji tudi, daj si poišče sponzorje ali donatorje, kiji bodo pomagali pri nakupu novega vozička. Zato se obrača prek medija, če bi ji lahko finančno pomagali. Upa, da ji boste lahko pomagali in se vam že vnaprej prisrčno zahvaljuje. Kakršnokoli denarno pomoč lahko nakažete na njeno hranilno knjižico pri ABANKI, d.d., številka: 50100-620-112-1033051760. Njen naslov je: Ingrid Velikajne, Parecag 128, 6333 Sečovlje. Imena donatorjev bomo objavili v Primorskem utripa. VISOKA SOLA ZA MANAGEMENT VČERAJ ZAMISEL, DANES USPEŠNA POSLOVNA SOLA V študijskem letu 1999/200 436 rednih in 855 izrednih študentov. 20. novembra so v Kongresnem centru Bernardin podelili diplome prvim diplomantkam in diplomantom. Program Visoke šole za management so začeli snovati jeseni 1995, šola je bila ustanovljena 29. decembra 1995, soglasje k študijskem programu je 30. januarja 1996 dal Svet RS za visoko šolstvo. Visoka šola za management je poslovna šola po zgledu mnogih podobnih šol v razvitem svetu. Prvo generacijo študentov so vpisali v prvi letnih v študijskem letu 1996/97, prvo predavanje pa je bilo 7. oktobra 1996. V študijskem letu 1997/98 so vpisali v 3. letnik izrednega študija študente, ki so imeli predhodno končano višjo šolo (po programu, sprejetem pred 1.1.1994). Prvim petim diplomantom so nazdravili 1. junija 1999. 20. novembra so slovesno podelili diplome 39 diplomantkam in diplomantom izrednega študija, ki so se vpisali v študijskem letu 1997/98 s predhodno končano višjo šolo. Med prvimi diplomanti sta tudi dva redna študenta iz prve generacije. Diplomanti Visoke šole za management poleg diplome prejmejo še listino “Priloga k diplomi”, ki jo v skladu s “Konvencijo o priznavanju visokošolskih kvalifikacij v evropski regiji” (Ur.l. RS, 14/99) priporoča Evropska komisija. Iz listine so razvidni podatki o diplomantu, vsebini in obsegu končanega študijskega programa, nacionalnem šolskem sistemu in dosežkih študenta v času študija, ki omogočajo večjo transparentnost in olajšujejo mednarodno primerljivost visokošolskih študijskih programov. sodobno zasnovan, mednarodno primerljiv in daje celovita, predvsem pa neposredno uporabna znanja za delovanje v dejavnosti podjetij in drugih organizacij. Management sodi po obsegu in številu predmetov med zahtevnejše primerljive poslovne visokošolske programe v Sloveniji. V študijskem letu 1999/2000 ima Visoka šola za management 435 rednih in 855 izrednih študentov. Zanimanje za vpis v študijski program Management kljub zahtevnosti narašča. To velja še posebej za izredni študij, torej za slušatelje, ki že imajo izkušnje, so razgledani in kritični pri izbiranju. Zaradi povečanega zanimanja za vpis in števila prijavljenih kandidatov vpisuje šola tudi v prvi letnik rednega študija vsako leto boljše študente in vse več jih je tudi iz drugih krajev Slovenije. Zahteven študijski program si ustvarja sloves, čeprav je znano, da do diplome ni lahka pot. V študijskem letu 1999/2000 dela na šoli 62 zaposlenih, od tega je 36 redno zaposlenih in 26 pogodbenih; med zaposlenimi je 51 učiteljev ter asistentov. Asistenti študirajo na magistrstih in doktorskih programih; pedagoške izkušnje si nabirajo od izkušenih pedagogih in strokovnjakih, ki jih uvajajo tudi v raziskovalno delo. Velja, da le kakovostno delo vsakega posameznika prispeva k uspešnosti šole. ENAKOVREDNA TEMELJNA ZNANJA ŠOLA POSLUJE POZITIVNO Visoka šola za management deluje v dobro opremljenih prostorih v samem središču Kopra, ki pa so za sedanji obseg dejavnosti postali že pretesni. Šola je od septembra 1997 do oktobra 1999 izdala 19 lastnih učbenikov ter 14 gradiv za vaje. Glede pokrivanja programa z lastno študijsko literaturo je Visoka šola za management med prvimi v Sloveniji. Šola je v treh letih vzpostavila lastno knjižnico, ki trenutno obsega 2490 knjig in prejema 91 domačih in tujih strokovnih revij. Ustanovitelji so v Visoko šolo za management vložili svoje dobre namene, vendar skoraj nobenih finančnih sredstev. Tako se šola financira iz sredstev koncesije Ministrstva za šolstvo in šport in iz lastnih dejavnosti, kamor sodi tudi izredni študij. Donatorji ne prispevajo niti odstotka porabljenih sredstev. Kljub temu Visoka šola za management vsa leta posluje pozitivno. SODOBNO ZASNOVAN ŠTUDIJ Dodiplomski visokošolski strokovni študijski program Management je Diplomirani ekonomisti Visoke šole za management pridobijo enakovredna temeljna znanja kot diplomanti drugih sorodnih visokih šol, vendar več aplikativnih in povezovalnih znanj in veščin. Pričakujejo, da se bodo njihovi diplomanti hitro znašli v delovnem okolju ter koristno in uspešno delovali za podjetje ali drugo organizacijo in širše delovno okolje. Diplomanti Visoke šole za management so primerni za vsa izvajalna, strokovna in poslovodna dela, kjer podjetja in druge organizacije zaposlujejo diplomirane ekonomiste. Šola jih nenehno uči, da bodo morali lastno uspešnost doseči s strokovnim in prizadevnim delom. V uporabnost usmerjena znanja in veščine, ki jih osvojijo v šoli, jim bodo zagotovo koristila pri delu in v življenju nasploh. Iter J STROKOVNI SIMPOZIJ O MATERNEM JEZIKU Zavod Republike Slovenije za šolstvo je na novinarski konferenci 29. novembra predstavil simpozij MATERNI JEZIK NA PRAGU 21. STOLETJA, ki je potekal v kongresnem centru Emona v Portorožu od 2. do 4. decembra 1999. Predstavniki zavoda so poudarili, da v času, ko se Slovenija vse bolj približuje Evropi, ni zanemarljivo, kako ravnamo z materinščino v šoli. Na Zavodu RS za šolstvo si želijo slovenska prizadevanja in izkušnje predstaviti drugim in obenem prisluhniti prizadevanjem tujih strokovnjakov, ki se ukvarjajo s teorijo in prakso učenja in poučevanja materinščine. V trenutku vse večje globalizacije skušajo odkleniti vrata in pogledati v svet. Generalni pokrovitelj simpozija je bila družba Radeče papir. Projekt prenove slovenščine in kurikularna prenova pouka slovenščine je na poti v neposredno prakso. Učni načrti so potrjeni, letne priprave so nared, zato so se na Zavodu RS za šolstvo odločili, da je to pravi trenutek, da predstavijo vizijo uresničevanja ciljev prenove slovenščine, hkrati pa ponudijo možnost predstavitve materinščine strokovnjakom iz drugih držav; tako bodo lahko pri-meijali in vrednotili naša prizadevanja s prizadevanji stroke maternega jezika v sosednji Republiki Hrvaški, Madžarski, Češki, Poljski, Nemčiji, Švedski, Finski, Škotski, Irski, Izraelu. Posebno video predavanje je za simpozij pripravil veliki jezikoslovec, Robert de Beaugrandes, ki se ga osebno ni mogel udeležiti. “V pripravah smo bili pozorni tudi na pouk slovenščine zunaj državnih meja, zato so strokovnjaki predstavili njen položaj in vlogo v izobraževanju na Koroškem, v Benečiji in Porabju. Poleg slovenščine sta bili kot materinščini predstavljeni tudi italijanščina in madžarščine; na Obali in v Prekmur- ju pa tudi slovenščina kot drugi jezik. Slovenščina ni samo učni predmet, ampak tudi učni jezik, kar zavezuje vse učitelje v slovenskih šolah”, je poudaril Ivan Lorenčič, direktor Zavoda RS za šolstvo. Dr. Matjaž Kmecl je povedal, da je “naša javnost zelo občutljiva za vprašanje materinščine”. “Jezik je narod”, je poudaril Levstikove besede dr. Kmecl in dodal, daje materinščina strateško vprašanje za prihodnost. Delo na simpoziju je potekalo v obliki plenarnih predavanj in seminarjev. Predstavniki Zavoda RS za šolstvo pa so pripravili tudi razstavo šolskih glasil. Cilj seminarja je bil predstaviti učenje in poučevanje maternega jezika doma in v drugih evropskih državah. Simpozij je bil namenjen ravnateljicam in ravnateljem v osnovnih in srednjih šolah, učiteljem razredne stopnje v osnovni šoli in učiteljem slovenščine v osnovnih in srednjih šolah, znanstvenim in strokovnim delavcem na univerzi in v drugih javnih ustanovah. “Zaradi pomena, ki ga ima tak simpozij ne samo za pouk in poučevanje, ampak tudi širše, saj kaže na odnos do lastnega jezika kot temeljne vrednote, bi bilo nujno, da bi se ga udeležil vsaj en predstavnik z vsake slovenske šole”, je povedala Milena Ivšek, vodja predmetne skupine za slovenski jezik. Peter Lampič, direktor družbe Radeče papir, generalnega pokrovitelja simpozija, je poudaril, da ohranjanje narodove identitete in kulture ni možno brez ekonomske podlage. Družba Radeče papir se kot proizvajalka papirja, na katerem se tiskajo tudi knjige, ki prenašajo del narodne identitete in kulture iz roda v rod, tega zelo zaveda. Zaradi tega se je družba Radeče papir, kije pričela z delovanjem v času med Trubarjem in Prešernom leta 1750, z veseljem odzvala vabilu za sodelovanje in se odločila za sponzoriranje strokovnega simpozija o rabi maternega jezika. KLUB ŠTUDENTOV OBČINE PIRAN V bazi študentskega servisa Kluba študentov občine Piran imajo že več kot 3000 članov Klub študentov občine Piran je skupina mladih iz Pirana začela ustanavljati že leta 1992 na sedanji Fakulteti za pomorstvo in promet, vendar je pravo ustanovitev klub doživel leta 1993. Na Župančičevi 14 seje po zaslugi zagnanih študentov rodil sedaj največji študentski klub na Primorskem. Iz slovenske metropole so poskušali na Obalo privleči čim več dejavnosti, tako da bi naši študentje uspešno konkurirali ljubljanskim in mariborskih. Se več, v ustanavljanju je še vedno tretja študentska organizacija univerze. Vse to le z enim namenom: združiti mlade in izboljšati ter povečati standard študentskega življenja na obali. Klub sestavljajo info točka, prodaja bonov in računalnica. Naša info točka je povezana s ŠOU v Ljubljani in ostalimi klubi po Sloveniji. To pomeni, da se vse informacije o različnih prireditvah, koncertih, sejmih stekajo k nam oziroma se zbirajo na naši info točki. Poleg tekočega obveščanja o študentskem dogajanju po Sloveniji vam info točka ponuja tudi ugodne aranžmaje za potovanja, tečaje, borzo sob in ostale dejavnosti, ki so primerne za že tako prazne študentske žepe. Klub vsak leto pripravlja mnogo različnih projektov, ki so predvsem in izključno namenjeni študentom in dijakom. Še več, zaželeno je tudi aktivno sodelovanje članov kluba pri uresničevanju teh projektov. Vendar to še ni vse! Smo edini klub, ki ima subvencionirano študentsko prehrano. Študentje lahko pri nas kupijo 20 bonov na mesec, na razpolago imajo devet ponudnikov, ki so locirani v Piranu, Izoli, Kopru in Luciji. Ponudba je pestra in cene bonov so primerne za študentske žepe. Vsi člani kluba lahko tudi uporabljajo računalnici na Župančičevi 14 in v Korotanu (Obala 11) za izdelavo seminarskih nalog, surfanje, mIRC, igranje iger, printanje. Zagotovljena j e tudi pomoč strokovnjaka. Pomembna dejavnost kluba je lasten študentski zavod (servis) Študent, kjer se lahko včlanite ali podaljšate svoje članstvo. Nudi vam začasna, občasna, priložnostna dela, naročanje napotnic osebno, preko telefona ali e-maila. Napotnice mora študent dvigniti pred nastopom dela. Denar, ki ga delodajalec po opravljenem delu nakaže, je že naslednji dan na vašem računu! Obveščamo vas o prostih delih osebno, telefonsko, preko interneta, e-maila in GSM aparatov. Z letom 2000 bo za vse člane kluba pripravljen nov študentski popustnik, s katerim bodo imeli študentje popuste pri nakupih ali storitvah. Vpis v klub vam omogoča ugodnosti pri uporabi računalnice, kot so: brezplačna trimesečna uporaba e-maila ali trimesečen brezplačen dostop do interneta do doma ali 30 brezplačnih mesečnih fotokopij. Študentski servis s svojimi sredstvi financira vse klubske dejavnosti. Pomembno je, da študentje razumejo razliko med privatnim servisom in našim študentskim servisom. Namreč, gre za to, da se ves denar, ki ga naš servis pridobi s svojim poslovanjem, investira nazaj v študente in ne zaide v privatne žepe. Stremimo k temu, da bi nudili študentom vrhunsko opremljeno računalniško učilnico, da bi posodobili delovanje izobraževalno informacijskega centra Korotan. V njegovem okrilju nameravamo opremiti računalnico za dostop do interneta, organizirati multimedijsko delavnico, opremiti čitalnico, organizirati kulturne in športne prireditve ter študentsko radijsko oddajo, pripravljati informator in glasilo obalnih študentov Navigator. Vse to za vas, pri nas! PRVO VSESLOVENSKO PRAZNOVANJE OTROK “SMOLČKOV” Društvo prijateljev mladih Piran je organizator prvega praznovanja rojstnega dne vseh otrok, rojenih 29. februarja, ki bodo leta 2000 dopolnili 4, 8,12 ali 16 let. Prireditev bodo organizirali v Avditoriju v Portorožu v torek, 29. februarja 2000 ob 16. uri. Pripravili bodo pester in zanimiv program z udeležbo številnih znanih osebnosti z različnih področij delovanja (imena bodo znana kasneje). Nastopili bodo številni znani slovenski glasbeniki. Vsi otroci bodo prejeli bogata in nepozabna darila. Povezali se bodo s porodnišnicami po Sloveniji, ki jih bodo obveščale o novorojenčkih tistega dne in tudi zanje bodo pripravili darilne pakete. Zaradi koncertnega značaja in udeležbe številnih glasbenikov in drugih pa bo prireditev dobila še dodatni, dobrodelni značaj, ni pa še odločitev o dokončnem namenu zbranih sredstev. Dogovorili sc bodo za radijsko in televizijsko snemanje. V program bodo vključili tudi šole in vrtce, s katerih bodo prišli prijavljeni otroci in seveda tudi starše. Zaradi Zakona o varstvu osebnih podatkov ne morejo priti do zbirnega podatka vseh “smolčkov”, zato prosijo, da se “smolčki” prijavijo sami oz. s pomočjo staršev, bratov, sester, dedkov, babic, prijateljev na naslov Društvo prijateljev mladih Piran, p.p. 141, 6330 Piran. Po statističnih izračunih naj bi bilo teh otrok okoli 250, podatke pa morajo pridobiti najkasneje do januarja 2000 zaradi zbiranja sredstev za obdaritev in ostali program. Se ena pridobitev za turizem Portorož dobil prvo vadbišče za golf V Marini Portorož, na edinem slovenskem otočku, ki je nastal pri gradnji marine, velikem okrog dva hektara, so v soboto, 4. decembra 1999 ob 12. uri svečano odprli prvo vadbišče za golf na travi. Otvoritveni prvi udarec je pripadel piranski županji Vojki Štular. Vadbišče je Marina Portorož predala v upravljanje Golf klubu Portorož, ki bo med drugim zagotovil tudi profesionalne učitelje za posameznike in skupine. Novo vadbišče naj bil bilo tudi prvi korak k razmišljanju o večjem golfu na travi. Vadbišče na otočku v marini ima površino 2 hektara. Tuje 15 udarja-lišč (driving range), največja dolžina je 200 m. Za vadbo natančnosti udarca so postavljena ciljne zelenice v oddaljenosti 50, 100, 150 m. Putting green (za vajo v ciljanju lukenj) ima 9 lukenj, tu pa sta tudi chiping green - za vadbo kratkih udarcev in peskovnik za vadbo udarcev iz peščenih ovir. Naložba je bila vredna približno 25 milijonov tolarjev. Na slovesnosti so še posebej pozdravili Nina Spinellija, očeta vseh večjih Marine, ampak tudi vsega Portoroža. Golf v svetu in pri nas dobiva vse več privržencev in postaja že kar neizogiben element ponudbe vsakega turističnega območja. Ta ponudba pa bo nedvomno zanimiva tudi za domačine, prebivalce Obale, saj je tudi med nami vse več tistih, ki se predajajo čarom te imenitne igre. Tole naše vadbišče seveda še ni pravo igrišče za golf. Lahko pa nam je vsem v spodbudo, da se bomo resno lotili projekta ureditve velikega igrišča nekje na Obali, takšnega, da bo tovrstnih turističnih infrastrukturnih objektov. Številne prisotne je najprej pozdravil direktor Marine Portorož d.d., Enes Lojo. “Med nami, ki že desetletja živimo in dihamo s tukajšnjim turizmom, nekateri še vedno verjamemo, da se Portorož lahko približa nekdanji slavi mondenega letovišča. Ali smo mi tukaj sposobni stopiti skupaj in osebni prestiž podrediti skupnim ciljem? Gotovo smo! Vsekakor lahko rečem, da nam je uspelo pridobiti dovolj razumevanja in skupne podpore za projekt vadbišča za golf, ki ga danes, 4. decembra 1999, predajamo namenu. Za Marino Portorož ta priredobitev pomeni, da smo dali primemo vsebino in pomen temu našemu otočku in smo tako zagotovili dobre možnosti za vzdrževanje in urejanje tega dela marine. Hkrati smo zagotovili novo zanimivo ponudbo gostom Marine, pa tudi turističnim gostom vsega Portoroža in Obale. Tako sedaj v času, ko mineva 20 let od začetka delovanja Marine, lahko s ponosom ugotavljamo, da smo z nenehnimi vlaganji v takšne in podobne objekte pomembno obogatili turistično infrastrukturo in ponudbo, ne samo ustrezalo tudi zahtevnejšim igralcem. Vesel sem, da je narejen ta naš prvi korak. Veliko ljudi je pomagalo, daje projekt uspel. Nadzorni svet družbe Marina Portorož je podprl in potrdil to naložbo. V gradbenem odboru so se trudili gospodje mag. Gregor Velkavrh, Danilo Daneu in Silvo Žnidaršič. Dela je izvajalo podjetje Bitermo in njegov direktor gospod Bizjak je ves čas bedel nad projektom. Nadzor je temeljito izvajal Rado Bedene. Med glavnimi pobudniki zamisli o vadbišču za golf je bil gospod Peter Rigl, ki pa žal ni doživel njene uresničitve. Vsem omenjenim in še mnogim drugim, ki so pripomogli, da se lahko veselimo te pridobitve, se iskreno zahvaljujem.” Direktor Marine Portorož d.d. Enes Lojo je na otvoritvi predal vadbišče v upravljanje Golf klubu Portorož. Predstavnik agencije SPEM Boris Vuk, ki je povezoval prireditev, je povabil županjo Občine Piran, prof. Vojko Štular naj se perizkusi s prvim slavnostnim udarcem s palico za golf in tako tudi uradno odpre vadbišče. Županja Vojka Štular “Odkrito povem, da sem nekoliko vadila in upam, da mojih učiteljev danes ne bom razočarala. Zelo pommebno je, morda premalo poudarjamo, daje to vadbišče za golf na edinem slovenskem otoku. Res je, da je ta otok še brez imena, res je, daje zelo stisnjen v marino in ga zato mogoče ne znamo še tako ponuditi, ampak prepričana sem, da bodo igralci in igralke golfa to znali in tudi ponesli to v svet. Vsak razvoj zahteva svoj čas. Pred mnogimi leti, lahko rečem desetletji, smo v Portorožu zgradili mini golf. Danes smo tu in odpiramo vadbišče za golf. Upam, da bomo tudi v občini Piran zmogli ta napor in našli tudi primeren pravi prostor za golf, ki bo omogočil našemu turizmu kot najpomebnejši panogi, da bo pridobila turiste in domačine, ki to igro radi vadijo. Golf mi je všeč zato, ker si pri tej igri vedno sam s seboj in te drugi ne obremenjujejo v tej hudi tekmi, biti neprestano najboljši. Mislim, daje to pravzaprav igra bodočnosti in da se bomo tudi mi v Portorožu in Piranu pridružili tej svetovni športni eliti.” Potem ko je županja Vojka štular odlično izvedla prvi udarec so nastopili čisto pravi golfisti, profesionalci; učitelj golfa Urban Legat, državni prvak Luka Valenčič, Mitja Žnidaršič, nosilec mladinskega pokala Slovenije in Hauptmanova, državna prvakinja v kategoriji do 16 let. Prikazali so kako se udari s palico potem, ko je človek že nekaj ur vadil. In res, nekaj žogic se je celo znašlo v središču - v Kamnita skulptura s Forma vive, na katero se nihče ni spomnit, ho krasila igrišče, nam je povedal Toni Biloslav. 50 metrov oddaljeni mreži. Med amaterji, ki so se pomerili za nagrade, se je najbolje, s pravim udarcem in zadetkom v cilj, izkazal Miran Hrovat in si prislužil nagrado - pršut sponzorja. Jestvine Koper d.d., ki mu gaje izročil direktor in predsednik uprave, Božo Ostanek. Nekateri, ki jim je uspel udarec so si prislužili šampanjec, vsi gostje na prireditvi pa so dobili spominsko žogico z napisom DUNLOP DDH s serijsko številko in Marina Portorož, 4. 12. 1999. Morje je čisto blizu, ribe so sveže. Odličen je bil tudi pršut donatorja M-Degro Portorož. DROGA PORTOROŽ Vsem občankam in občanom, kupcem, poslovnim partnerjem in delničarjem se zahvaljujemo za uspešno sodelovanje in zaupanje Kolektiv Droge Portorož J ozct Krečič, direktor Mlinotestovc Pekarne Koper d.o.o. Z naložbami v tehnologijo se hitreje prilagajamo potrebam tržišča V Mlinotestovi Pekarni Koper d.o.o. so namenili 75 milijonov tolarjev za tehnološki razvoj, ki jim pomeni boljše in hitrejše reagiranje na tržišču.V njihovih obratih pripravijo kar 500 različnih pekovskih in slaščičarskih izdelkov.V osrednji pekarni v Kopru imajo te dni zares veliko dela. Za trenutek smo zmotili direktorja, Jožefa Krečiča. Leto 1999 se izteka. Ali lahko že podate svojo prvo oceno o poslovanju vaše družbe? “Če imate v mislih finančno poslovanje, potem moram reči, da nam lani ni bilo lahko, letos pa je drugače, boljše. Skupaj s Kruhom Koper smo pretežni dobavitelj pekarskih in slaščičarskih izdelkov na Slovenski obali. V preteklem letu smo kar 75 milijonov tolarjev investicijskih sredstev vložili v postavitev manjše pekarne v koprskem Hipermarketu, ki smo jo morali končati v rekordno kratkem času, 42 dneh. Precej smo vlagali tudi v tehnološko posodobitev - naprave za hlajenje in zamrzovanje polizdelkov in izdelkov, tehniko za pakiranje in transport, kar se nam sedaj že kaže kot dobra osnova za hitrejše prilagajanje na tržišču. Računati je pač treba tudi na konkurenco pri “osvajanju naročnikov” na podlagi javnih naročil. V Sloveniji se zadnje čase srečujemo tudi s problemom tako imenovanih neplačnikov, ki potegnejo v verigo nelikvidnosti tudi druge, ki bi svoje obveznosti sicer lahko plačevali pravočasno.” Nekoč smo jedli morda dve, tri vrste kruha. Danes je ponudba tako z.elo razširjena, da čovek skorajda ne more verjeti. V vaši pekarni pripravite tudi po 500 različnih pekovskih in slaščičarskih izdelkov, od tega 150 kruhov, 170-180 peciva, veliko izdelkov slaščic. Kako vam vam vse to uspe? Sklad za vzajemno pomoč samostojnih obrtnikov Slovenije Dodatno pokojninsko zavarovanje 0 Vaš zastopnik Joško Joras SREČNO NOVO LETO 2000 “Z novo izvrstno tehnologijo priprave polizdelkov in izdelkov, smo lahko prešli tudi na nov način oskrbe - od klasične, kar pa ne pomeni, daje tako pripravljen kruh slabši. Nasprotno, bolj zdravje, čeprav morda kdo misli drugače. Danes je čas tisti dejavnik, ki igra pri dobavi pekovskih in slaščičarskih izdelkov pomembno vlogo. Kako bi izpolnjevali hitra naročila prodajaln, če ne bi imeli polpripravljenih ali zamrznjenih izdelkov? Čas dobave bi se podaljšal tudi za več ur, tako pa gre hitreje. Potrošniki dobijo svež, še topel kruh, ki ga pripravimo, dokončno pa ga lahko spečejo tudi Marina Portorož d.d. je sodobno pristanišče za jahte s tehničnim servisom in bogato turistično ponudbo Tel.: 066/471-100,471-200 Fax: 066/471-510 / m marina portorož portorose » / V k UL: Vsem občanom, delničarjem, gostom in poslovnim partnerjem felimo VESEL BOŽIC m SREČNO NOVO LETO 2000 že v mnogih prodajalnah.” Kakšni so trendi povpraševanja? “ Povečuje se povpraševanje po temnejših, bogatejših, okusnejših vrstah kruha. Potrošniki “testirajo” in se ne odločajo kar tako le za eno vrsto kruha. Prav zato, upoštevajoč tudi konkurenco in nove zahteve potrošnikov, moramo biti vedno boljši.” Kaj bi na koncu želeli sporočiti našim bralcem, vašim odjemalcem? “Vsem potrošnikom, našim odjemalcem in poslovnim partnerjem želim vesele božične praznike, srečno novo leto 2000 in dober vsakdanji kruh v vseh pogledih”. Franc Krajnc Enes Loj O, direktor Marinc Portorož d.d. Nič ne bomo odnesli Marina Portorož d.d. je letos zabeležila 20-letnico poslovanja - izgradnje I. faze. V tem obdobju je doživela nesluten razvoj. Kaže pa, da je tudi navtični turizem začutil rahlo krizo. Enes Lojo govori o razvoju Marine in o usodi Turističnega podjetja Portorož d. d. “Navtični turizem je nekoliko prizadela kosovska kriza, saj se je takrat kar za nekaj tednov zmanjšalo povpraševanje po izposojanju plovil. Bilo je tudi nekaj manjših zapletov zaradi julijskega preverjanja dokumentov, predvsem avstrijskih navtičnih gostov. To je povzročilo nekoliko jeze in seveda padec števila dnevnih privezov v glavni sezoni. Bili so tudi manjši zapleti zaradi nenormalno visokega povečanja taks za plovna dovoljenje, vendar so te stvari sedaj že urejene. Gost pač ni bil navajen plačati takso pri nas, potem pa še enkrat na Hrvaškem. Zato so navtični gostje slovensko morje nekako “preskočili”. Izpad se je poznal v igralnici, trgovinah in še kje, saj so navtični turisti znani po tem, da veliko trošijo. Še dve slabosti smo zabeležili: nafta je bila okrog 15 % dražja kot v sosednji Hrvaški in ukinitev Duty free trgovine v Marini. Za odpravo tako visokih pristojbin za dnevne priveze sta se zavzela državni sekretar za pomorstvo g. Roškar in minister za malo gospodarstvo in turizem, Janko Razgoršek. V Uradnem listu št. 98 je bila namreč že objavljena uredba o ukinitvi takšne drastične takse in hkrati objavljena bolj prijazna “Odredba o pristojbini za uporabo objektov za varnost plovbe na pomorskih plovnih poteh, ki jo morajo plačati čolni in jahte”. Za tuje čolne in jahte se pristojbina zaračunava samo, če ima lastnik čolna ali jahte z marino sklenjeno pogodbo za letni privez v RS. Torej ta ne velja za dnevne priveze. To bo vsekakor naš ponudbeni adut za prihodnje leto” To so predvsem zunanji dejavniki, kaj pa notranji? “Notranji dejavniki so predvsem posledica zunanjih. Če ni prihoda v slovensko morje, tudi ni prihoda v marino, igralnico, hotel...” Kaj govorijo rezultati? “Ti kljub naštetemu niso tako slabi. Povečali smo aktivnosti na področju sejemske dejavnosti. Poseben poudarek bi dal Intemautici, ki se je izredno razmahnila in jo imenujejo že Genova v malem. Ta projekt nam je uspel in ga bomo v skladu s prostorskimi možnostmi poskušali še razširiti. Omeniti moram tudi organizacijo že tradicionalnih regat. Letos sta dve praznovali 20-letnico prihoda v Portorož, kamor pripeljeta od 1000 do 1500 gostov. To dobro organizira Vachting club Portorož v sodelovanju z klubi v Lignanu, Muggi, Monfalconu. Ponosni smo na člana našega kluba, evropska prvaka in olimpijska kandidata Mitjo Morgana in Tomaža Čopija. Tudi z modro zastavo, ki jo Marina Portorož vsako leto znova ubrani, smo se približali Evropi.” posredni bližini. Lokacije še ne morem povedati.” Zakaj je prostor (nasproti hangarjev), kjer so bile nekoč soline in na katerem ste odkrili vodo, toliko let prazen in čigavo je to zemljiSče? “ Zemljišče je od Marine. Za izrabo tega izredno dragocenega prostora v Luciji imamo pripravljenih več načrtov, v resnici pa iščemo dolgoročne, ekonomsko upravičene. Pri takšnem razvojnem projektu, ki naj bo v ponos Portorožu in Luciji, morajo sodelovati vse pooblaščene institucije in seveda krajani. Predvidena sta (bila) dva športna objekta - hangarja, vendar glede na hitre spremembe turistične ponudbe verjetno ne bi bila ekonomsko upravičena. Napravljen je bil tudi idejni načrt za Acqualandijo, vendar glede na vse vidike ne bi bila primerna. Tukaj je bil predviden tudi golf, ki smo ga sedaj prenesli na prvi slovenski otok. Vrtino pa bomo ustrezno usposobili.” Blizu tenis igrišč ste načrtovali poslovno športni objekt, ki vam ga je “blokiral" prejšnji občinski svet. “Temu poslovno športnemu objektu, ki pa ne bo pokrit, se ne mislimo odpovedati.” V predvolilni kampanji je bilo večkrat rečeno, da bo v kanalu Jernej v Sečovljah nastala marina. “ Zainteresirani smo za vse projekte, ki so ekonomsko zanimivi. Smo vsekakor za širitev privezov, vendar mora biti dana osnova (infrastruktura), da lahko pride do ekonomske upravičenosti take gradnje. Poudariti moram, da Marina že vzdržuje in vlaga sredstva precejšnjo infrastrukturo. Letos smo poglobili kanal Fazan, zamenjali polomljene kole, postavili nov most čez kanal in postavili vadbišče za golf. Nenehno je treba vlagati v akvatorij in še bi lahko našteval." Večkrat slišimo kako poceni je Marina (in še kdo) od Občine Piran dobila v najem zemljišče - za 99 let “Na to smo že večkrat tudi odgovorili. Ko se pogovatjamo z direktoiji marin v Italiji in na Hrvaškem ugotavljamo, da mi plačujemo bistveno več koncesijskih dajatev kot oni. To je večna dilema. Toda, če želimo imeti kaj več denarja za vlaganje v nakup ali modernizacijo, mora pač tudi nekaj ostati. Ne pozabimo, da so tod nekoč bile soline (blato) in da je v to nekoč nekdo moral močno “ugrizniti”. Sicer pa, brez strahu, nič ne bomo odnesli." Ste direktor Marine d. d., vodite tudi začasno upravo TP Portorož d.d. Ste hkrati tudi prevladujoč delničar v teh podjetjih? Lastniki so znani. Delnice, ki jih posedujem Turistično podjetje Portorož d.d. Vjfc^nrn to 0^^ 0G>3to^ moatoi aaotoaik) C33toa3^33GuQ to [?QlKto3jp£)^QIl toastoiia h v teh podjetjih, niso niso prevladujoče.” Že nekaj časa je v precepu problematika lastninskega preoblikovanja Turističnega podjetja Portorož. V zvezi s tem se je oglasila tudi Županja Občine Piran, ki pravi, da “Občini ne more biti vseeno, kdo je lastnik tega premoženja. Zato bo v skladu z zakonsko opredeljeno vlogo Občina aktivno podpirala tiste projekte, ki so v javnem interesu ter interesu turističnega gospodarstva, v smislu bogatitve turistične ponudbe. ” “Turistično podjetje Portorož je bilo v preteklosti organizirano kot holdinško podjetje. V svoji lasti je imelo tri hčerinske družbe; Letališko podjetje Aerodrom Portorož d.o.o., TP Marina d.o.o. in Igralnico Casino’ d.o.o. Portorož. V procesu privatizacije so se hčerinske družbe bodisi privatizirale, ali pa je lastništvo prešlo na druge znane subjekte. Dejavnost podjetja seje iz omenjenih razlogov povsem spremenila. V lasti TP Portorož je ostalo le še zemljišče (80% površine) na katerem je go-kart steza, ki ga oddajamo v najem, lokal v izmeri 87,8 m2, ki ga ima v uporabi Abanka in dva počitniška apartmaja na Rogli. Pripravili bomo kratko finančno analizo poslovanja TP v preteklosti in napoved prihodnjega poslovanja. V družbi smo si zastavili naslednji strateški cilj: Dosegati stabilen donos kapitala in s tem rast premoženja družbe. Glede na izhodišča, materialne in finančne resurse ter možnosti, smo si postavili vizijo razvoja Turističnega podjetja Portorož d.d., ki naj postane uspešna družba za finančni in investicijski inženiring. Zapleti okrog sklica skupščine TP so razrešeni in skupščina bo kmalu ponovno na dnevnem redu.” Franc Krajnc Lahko navedete nekaj bolj konkretnih podatkov o fizičnem obsegu poslovanja v letošnjem letu? “ Opažamo tendenco upadanja števila tujih gostov in povečevanje števila domačih. Ugotavljamo tudi, da se “struktura” gostov nekoliko slabša. Polletni privezi kažejo na Indeks 114, kanal Fazan (v glavnem za domačine) Indeks 100, število dnevnih plovil pa se je zmanjšalo za 8 % (Indeks 92,4). Če bi število dnevnih plovil (prihodov) primerjali z dobrim letom 1995, lahko ugotovimo padec obiska za kar 32 odstotkov. Marina poleg privezov nudi tudi možnosti za športne aktivnosti. Minigolf: Indeks 106, Tenis: Indeks 113,4. Primerljivi podatki z letom 1995 so tudi tukaj nekoliko slabši. Izgleda, da se zunajpenzionski potrošniki usmerjajo v druge športe, zato bo treba temu primemo prilagoditi tudi turistično infrastrukturo.” Stanje v turizmu se spreminja? “Treba se bo hitro prilagajati. Vsi naši načrti v preteklosti so bili narejeni na predpostavkah, ki sedaj ne veljajo več, zato se bo treba prilagoditi novi ponudbi in povpraševanju, če želimo turiste zadržati na našem območju. Zato smo tudi mi, kot eno novih ponudb, uredili vadbišče za golf. Zavedamo se, da je to samo začetek in da Portorož potrebuuje za po-daljašanje sezone veliko golf igrišče na travi v ne- jtt/i/rt o/t /coHcu /idoč/ofja/iJebenv/M // iija/efje, dm^irto aU/utt/amm /irtdtieije" o/cnJnint /oJt/om u/i itečeijo? Aaj /o mA b/m/ton Aemde/c v/iet rfvUjefan mn/ienlin /cireda naj il/pce o/ o/cuAni/ jodeh in j/a/dni /a/djici (j/tanogrt mna. ia/imo mti /« a' /a cadetedatnacjo UPečitiati/Znuid/tri hiPo Ca - In poftio fi/tcffr, Ojubejni in tnrrjo dblmgn aamrn"" t ^ * * ■*- # , - '• '.T PF , , . * ^ V *. s ^cfirno tatu tr^pA^tl^fJirma pvi^nib: « EP^ifco siifičr, ^djicnjp, pofi^ncnili (<9P* * *’ ■ . * * i osafonik uaMkov t' notem, UncčCd ja . Voščimo vam vesele praznike in vabimo vas na , ' M I L L E N N I .U M ■: - ///»/// ^Pričakujemo ras/ \y * * s ' # *da /. nami preživite ŠiiLLV/^ # najdaljšo noč tisočletja. ^f5fvgP IhipU Millcnniuni. Mf/ln Club Sliou'. ihiiijcinci. hihiaiti darilu zn rst’ i)os7i’. Z« enkratno noč enkratno žrebanje: »teci rsenti prisotnimi posli, bo i/žreban fantastični NOVI FIAT PUNTO d: & j f T# v o y gumbov na obali ' Vedno na razpolago preko 1000 modelov, •bordure, čipke, ekološko krzno, ■zadrge, elastike, sukanec, ■škarje, igle, krtače, modni dodatki, nogavice,... "S&Jil© Lepi gumbi, Lepa obleka ŠTC Lucija, Llminjanska 78 Tel./fax: 066 770-970 Prvim 99-im strankam podarimo nogavice Levante porfbro^ /a rc/erracije smo bom W razpokajo na telefonski Storilki: 066.170 470 i Vsemoposlovnim ^ partnerjem, znancem in prijateljem želimo vesele praznike in veliko uspehov v novem letu 2000 X Obala 114, Lucija Tel.: 066/ 770-328 Telefaks: 066/ 770-329 ----------------j--------- PODJETJE ZA GRADBENE STORITVE, INŽENIRING IN TRGOVINO Takojšnja odobritev! DOSEŽITE SVOJ CILJ ŠE DANES! Imetnikom tekočega računa še isti dan odobrimo posojilo jmW do 100.000 SIT brez čakanja ■m. in samo na podlagi Koper osebnega dokumenta. Doba odplačevanja je 6 mesecev. mini • • I posojila