13. številka. Ljabljana, v sredo 17. januvarja. XVI. leto. 1883. [shaja vsak dan sve^rr, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a v st r i j s k o-o jr e rs k e dežele za vse leto II jdd., za pol leta H gld., za četrt lota 4 gld., za ji'diM) mesec 1 gld. 40 kr. — Z.a ..»ubijano l»rez pošiljanja na dnm za vse leto II gld.. za Četrt leta 8 gld. 80 kr., za jeden mesec l gld. tO kr. Za poliljanja na tlom r.ičuna se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za Čet r: leta- — Za tuje dežele toliko več. kolikor poltoina roittfl Za oznanila plačnje se od čet.irist.opno petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. če Be dvakrat, in pO 4 kr., Če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frank i ral i. - Rokopisi se ne vrafajo. — Uredništvo in upravnistvo je v Ljubljani v K rana Kolinami bili .Gledališka stolna4. D pravniItvti naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse ndimnistrativne btvari. Ljubljansko mestno posojilo. ii. Da je bilo bivšej nemškutarskej večini mestnega zastopa do tega, da pri upravi loterijske posojilne zaklade izkaže koncem vsacega letu izdaten dobiček, to smo povedali že v prvem članku. Omenili smo tudi prvega povoda taeemu ravnanju, daje. namreč hotela ohraniti sebi prestige kot eminentna gospodarska stranka. Bil je pa še tudi drug nagib, ki je, zvito porabljen, imel zagotoviti popularnost in veljavo te stranke za dolga leta. Znano je namreč, da ogromna verina ljudstva časti in spoštuje tistega, o katerem jej je znano, da jo za javnost kaj žrtvoval, ue upra šajoč iz kacega namena in za kacih okoliščin so se izvršile te žrtve njegove. Znano je pa tudi, da je v človeške) družbi mnogo, le premnogo tacih časti-željnih osob, ki si skušajo nekak nimbus čioveko ijubja pridobiti s tem, da so velikodušni in darežljivi na stroške druzib. Zgodovina poslednjih 20 let nam dokazuje, da ravno takozvana ustavoverna stranka je štela v svojih vrstah največ tacih mož, ki so si nakopičili ogromnih bogastev po trpljenji, po žuljih »mrtvih duš", ki so pa s tem, da so atom svojega na tak način pridobljenega bogastva vrnili trpečemu stradajočemu delu človeštva, zasloveli kot izredni človekoljubi ter bili odlikovani s častnimi naslovi in državnimi redovi. Zakaj bi se tedaj naši nemskutarji, ki so ven-der meso od mesa, kri od krvi „ustavoverne" stranke, ne bili od nje in njenih korifej tega naučili? — In naučili so se; uravnal i so namreč stvar tako, da lastni njihovi žepi niso prav nič trpeli, da jih je pa občinstvo — katero se navadno samo ne more poučiti pri viru o vsakej stvari — smatralo za dobrotnike mesta i u pospeševatelje njegovih javnih zadev. Dobiček, ki so ga vsako leto a, tout prixe hoteli izkazati v bilancijah o mestnem posojilu, imel LISTEK. Pogled v Idrijsko dolino. (.Spisal Črnologar.) (Konec.) Nekako tesno je človeku, ko čez mnogo let zopet vidi hram modric, kjer se je pripravljal, hočem reči, so ga pripravljali za življenje. Zaman sem se oziral na streho, kjer je stal dimniku jednak lesen zvonik na idrijskej šoli z „zvonom sile". Naš Polde, najstarejši in največji v razredu, hodil je zvonit Težko je pričakoval ure ue le Polde, nego še bolj oni, ki jb moral kot pudelj po celo uro čepeti pod učiteljevo mizo! Kakor v onem kraljestvu tam nekod v devetej deželi, imel je tudi naš razred svoj »blagi" in svoj „budi" dan. Blagi dan bil je vsako nedeljo in vsaki četrtek, ker smo bili prosti, hudi dan, prav za prav hudo uro pa smo imeli vsak petek popoludne. S strahom in trepetom pričakovali smo ure; vsak si je pomagal, kakor si je znal; le redki je odnesel zdravo kožo. Na ta način se nam je razla- jo namreč služiti v to, da se mestu pokloni kak dar. Tako so nabrežje, ki se Ima zidati Od Prešir-nnvera mosta ie» drsimo bregu l.;ublJMiičiii'Mn, nameravali pokriti z na ta način izkazanimi prebitki iz mestnega posojila, da bi bili potem zagnali m bi et Orbi halo: glejte, to smo vam prigOSpodflrili, to sc imnte nušej modrosti, našej velikodušnosti za hvaliti. A meščani ljubljanski imajo pač uzrok vzklikniti nasproti tem darovom: Tuuemus Danaos et dona ferentes. Najboljši dokaz tej našej trditvi je izjava mestnega odbornika Jos. Luknjana, ki je to postopanji' zagovarjal s tem, da „ni nikjer za pisano, da bi moral že sedanji mestni z.",stop vse breme posojila nositi, temveč, da ga more del prepustiti tudi potomcem." Čujte tedaj, vi meščani ljubljanski, ki se trudite vse svoje življenje, da bi svojim otrokom zapustili neskrbno bo dočnost, kako drugače sodijo o tem narodno-gOlpO darski učenjaki nemškutarski. Vaši otroci morali bi skrbeti za to, da pokrijejo one zneske, katere bi nemškutarska gospoda odvzela poaojilnoj zakladi v ta namen, da si utrdi svoje gospodarstvo. Moramo reči, da se nam taki pogubljivi nf.iori niso zdeli mogoči niti pri netnskutarskih členili mestnega zastopa; kajti mislili smo, da tudi to gospodo vodi z nami vred jedna misel: delovati za občni blagor s tem, da se puiabijo vse moči sedanjosti in ne nakladajo prihodnjim rodovom pretežka bremena. — Varali smo se v tem; v>aj nam je mož, v katerega nasprotna nam stranka kot financijalno kip^citeto stavi vse zaupanje, naravnost povedal, da je teh nazorov pri njih zastonj iskati. In tako smo iz debate o mestnem posojilu v mestnem zastopu ljubljanskem po odkritosrčnosti in menda tudi neprevidnosti nasprotne nam stranke Izvedeli, da bode vse nemškutarjem na ljubo izdane zneske iz mestnega posojila plačati moralo mesto, ter da je tem i j u d e m gal v Idriji nemški pravopis v onih že davno rninolih časih. Tej hš» blagega spomina nasproti pri mostiču čez potok Nikovo je glavni uho d v „jamoJ. Ker mi ni namen natančneje opisavati rudniške stavbe in jamo, omenjam le še, da stojita v bregu pod Smukoviščem oba glavna rova sv. Bar bare in sv. Terezije. Iz teh rovov vozi se ruda v pralnico in stope, kjer jo čisto" in drobe, od tod pa jo vozijo po železnem tiru v tovarno. Vsakdo pa, komur je prilika dana, da pride v Idrijo, oglej si te vebkanske priprave! Pokopališče s cerkvijo sv. Križa ti jasno priča, da je Idrijčan pobožen in se rad spomina svojih ranjcih. Piramido za cerkvijo postavil je rudnik onej sedemnajstorici, ki je 3. novembra 184G. I. pri požaru v jami ponesrečila. Spomina vredne so na drveniku ogromne lesene grablje preko Idrijce. Drva za domaČo potrebo in za tovarno plavo po Idrijci iz prostornih cesarskih gozdov na jugo-zapailnej goratej strani. V Glasniku pisal je ranjki profesor Tušek o idrijskem povodnjem možu, ki biva, po narodnej deveta briga, k a k o h o d o naši potomci prenašali ona bremena, katera bi jim nom-šk u t a r j i r a d i zapustil i. Nasprotniki naši pač dobro vedo, da bodo t:t-cega sovražnega postopanja proti našemu narodnemu prizadevanju, ^akornno so oni inaugurirali, kmalu konec in da bodo povsod po Slovenskem nastopile naravne razmere, (»m vedo, da bode nemškutarska stranka prej ali slej pot snena v tako manjšino, da jej ne bode nikdar več mogoče dokopati se do zopetnega gospodarstva. In ravnajoč se po načelu one dolgouiote živali, ki je dejala: ,.da le tako dolgo trava raste, dokler faz živim", mislijo tudi oni: da je le uspeh, dokler smo mi na krmilu. Kako se bodo njihovi grehi poplavljali, za to p» se ne menijo, — valj jih bodo morali p ipravljati na-rodnaki. 0 lulukaferakem kralj: Keevajo pripoveduje se, da je sprehajajoč se po Londonu zapali] nad vrati neke p»od:.jainicc zamorca, umivajočegu se z milom, ki je imelo tako čudotvorno moč, da mu je do pasa že pobelilo kožo. Brez pomišljevanja nakupi cele košare mila ter se poene z njim umivati; a vse njegovo prizadevanje ni imelo druzega uspeha, ko ta, da si je s presiluim drgnenjem kože napravil krvave rane. — Tudi našim oemlkutarjetn iz mestnega zbora zdelo se je, da ima Jos. Lukman univerzalno sredstvo sprati jim madeže, katere jim je zapustila uprava mestnega posojila; a zmotili so se. — Iz madežev postale so rane, katere se — vsaj tako upamo — nikdar več ne bodo dale zaceliti. x-r-y< Politični razgled, •fcotrauj dežele, V Ljuhl)a ni 17 januvarja. V ponedeljek |e v «tr i.u \ m m #.l»>»rn nadalje govori) dr. Bxner, utemeljevaje svoj predlog za izdanje postave gl d<- varstva patentiranih u/.or- pravljtci v globočini pri „debelej skali" pod Gorami. Prosti narod vri mnogo pripovedovati o njem, še veliko več pa o Bkratu-perkmandelci in o „spomi-nih". Menda ga ni kraja na Slovenskem, kjer se toliko basnuje ko v Idriji. — Dobro bi bilo, da bi se naiel domačin, ki bi zbral in priobčil vsaj nekoliko teh prav zanimljivih pravljic. Vera o „spomi-nih" je v Idriji ukoreninjeni; in ako ne bi bilo indiskretno, imenoval bi lahko nekoga, ki je, sicer poln nemško-liberalnih idej, obledel, ko se mu je reklo, da ho ga v rudniku videli ob času, ko je on doma spal! Javnih vrtov in drevoredov Idrija nema, pač pa je priljubljeno sprehajališče ob vodovodu (r.ike, rinnvverck) proti jezu Kobili, vzlasti pensionistom. Na klopi v senei sedeč pogovarjajo se možje o rninolih srečnih časih, pripovedujejo si pravljice in pripovedke ter si preganjajo dolgčas tudi s politiko. In kdo bi jim zameril, ako govoreč o „Napaljunu" in „Srdincih", o Rusu in Črnogorcih, ne pogodijo vselej prave? Pod Itotejo ob izlivu potoka Zale v Idrijco zožuje se idrijska kotlina v dolino Strug. Nad ma- ministru polkovniku Nikoliću, nnuučnemu ministru Mejatoviću in ministru za uk in bogočastje Nova-koviću za njihovo marljivo in uspešno delovanje; v priznanje tega imenoval je Piročanca, Mijatovićj in NovnkoviĆH za državne sovetnike in podelil Garašaninu in Nikoliću veliki križ Takovskega reda. Pri vzpre-jemu ob Novem Letu izrazil je kralj vpričo skup-ščinarjev ministrom in tudi ljudskim zastopnikom svojo zahvalo l; HBieiii vprašanji, katera se ravnokar razpošilja, obstoji iz dveh delov; prvi zadeva mej narodno stran te zadeve, drugi obravnava bolj notranja razmerja egiptska. Le prvemu delu treba je internacionalnega priznanja. V prvi vrsti stoji vprašanje o sueškem kanalu. Anglija priporoča, da naj bode kanal odprt vse čase in vsem lalijam, le ob vojski nem času naj se od meri čas, kako dolgo sme bojna ladija v njem ostati ter se ne sme iskrcavati ne vojska ne strelivo. Tudi »h kanal ne sme utrditi. Teritorijalna vrhovna oblast Egipta se priznaje. Prehajaje na posebne zadeve Egipta podaje okrožnica glede obda če nj a inostran c e v , mešanih t r i b u n a I o v in za i i n a n-cijonalno nadzorstvo nove nasvete. Ustrezajo želji khedivovi se ta kontrola opusti, vendar pa mora khedive imenovati inozemskega pnslušnika, ki se bode imel udeleževati ministerskih sej v vseh finan cijalnih zadevah. Notranje zadeve obravnavajoči del zadeva vojsko, ki naj bode majhna in kojej naj zapovedujejo po želji khediva angleški častniki, potem policijo in žandarmerijo; konečno pa odpravo sužnosti. _ l)0|l H z )1SI. Kam n I It» IG. januvarja. [Izv. dop.j „Utihnil glas je vijolin, — Strunar od hren kal je," in zojiet hodimo po potih vsakdanjosti svoje, a v spomin se nam je živo utisnil dogodek ki je bil prvi svoje vrste v našem mesteci. To je namreč Zato pa bi bi! l.-ihko marsikak kosmatočutnež dejal, da na tej veselic5 ni bilo nič posebnega — samo petje in le petje! Vender je bila ta slavnost jedna na j živa h n ej 8 ih in v mnogem oziru precejšne važnosti — bila jo tehtilo omike in blagočutja našega meščanstva. Da se društvo „Lira" pri nas kot nova prikazen na kmetih plašno in od daleč, a po nekoliko čez rame pogleduje, da se jej podtikajo razni namišljeni nameni, na pr. da je protinarodno, demonstrativno, politično itd. ter Bog vedi kaj že vse! — se temu ne bode Čudil pameten človek, kajti kdor je kot tak bival v našem mesteci le par tednov, prepričal se je, da je tu dolga vrsta bivalcev, katerim se strahovi o belem dnevi prikazujejo in ki iščejo v jajci diake, konečno pa, ko se o svojej prevari prepričajo, so zopet trezni ljudje. — Ker pa je celo v odličnjakih našega mesta in v udih Čitalnice nekaj njih, ki goje črne misli o „Liri", menimo, da je umestno, o priliki, ki se ravno tu ponuja, nekoliko spregovoriti. Koj po odobrenji pravil tega društva od slavne deželne vlade objavili smo v dnevniku, da je namen „Lire", kazati veselo stran socijalnoga življenja v Kamniku" — danes pa v boljše pojasnilo tega še dostavljamo, da se je društvo „Lira" v Kamniku ustanovilo i/, najblažjih namer iz nameua, da se ž njim vzdržuje in goji umetno do mače petje, s katerim hoče ob raznih prilikah razveseljevati občinstvo in isto navajati na vzprijemuost višjih, človeku od stvarnika podarjenih čutov in lastnosti — a da tudi, ako bi se isto protivilo društvu in ne hotelo poslušati njegovega petja — društvo eksistuje samemu sebi v zabavo, — kajti ono ustanovilo se je le na željo pevcev samih, — pevcev, katerih jedini smoter je — petje! Kakor slavčekom in drugim ticam ni na tem, ako jih posluša kdo ali ne, in le za to pojo, da razodevajo svoja čutila visokemu Bogu, ki je podaril jim petja mili glas — gospoda, isto tako je s pevci „Lire". Ako bi jih hotelo igno- bila slavnost spočetja društva „Lire11, ki sh je vršila rirati vse, peli bodo v svoje veselje v prostorih narodne Čitalnice naše in ki je trajala, kakor vsaka druga veselica v narodnem našem hramu, — od mraka do dne. Ni mnogo zabeleževati o tej veselici, kajti veselica se ni v prav mnogem odlikovala od družili besed čitalničnih — razen, da so bili prostori, kamor je zvabilo mlado društvo prečastito občinstvo, da vidi in čuje njen prvi korak v javnost — okrašeni, da se še ne pomni kedaj tako, da bo pevci izveli svoj program v občo zadovoljnost z milim petjem svojim in da so tudi pevke „Lirea pripomogle, da je bil program mnogovrstnih in mikav-nejši, v/.lasti, da je oČareval poslušajoče občinstvo alt-solo gospice Josipine Kronabethvoglove v zboru ,Sirota" — in da nas jo prvikrat veselo iznenadil i odra našega šaljiv trospev „Trije nosovi", da ne omenimo še posebe izborno slabe postrežbe čital-niške „restavracije". — I no, plesalo se pa je, kakor druge k rad. Da pa bi imenovano društvo hotelo nasprotovati komu, posebno pa narodni Čitalnici naši, — kakor se je tu in tam čulo — je gola neresnica! „Lira" ostane prijateljica tako Čitalnici kakor narodu svojemu, ona je pripravljena vsak čas sodelovati na korist Čitalnice in ne zahteva nobenega plačila, razen Če jej prepusti Čitalnica kot svojemu pevskemu zboru potrebščine pri pevskih vajah. Da pa si „Lira" zamore omisliti raznih umetnih nape-vov, — upisala se je kot ud „Glasbeni Matici" in v ta namen donašajo pevci sami primerne mesečne doneske v blagajnico društveno in v ta namen pristopilo je tudi mnogo druzih somišljenikov, za blago stvar petja unetih domoljubov kot podpiratelji k društvu — tako da šteje „Lirau sedaj že nad 50 skupnih udov ter jih želi še več od blizu in daleč. Tu se tedaj razvidi, da „Lira" ne dela nobenih zaprek in nobenih zahtev, razen, da se dopusti pevcem nekoliko prostosti in samostojnosti : kajti cev in znamk. Dosedanja 30letna postava o varstvu znamk se ni obnesla in upravno sodišče je večkrat Be i7rekio, da treba tukaj reforme. Obžalovati je, da se že pri pogodbi z Ogrsko ni mislilo na to. Govornik predlaga, da se njegov nasvet odkaže posebnemu odseku petnajstorice, kar s«* tudi zgodi, dasi je poslanec Zeithammer. poudarjajo itak veliko število odsekov, želei, da se odU*že gospodarski mu od seku. to pride prvo čitanje nasveta Paeher-jevega in sodrugov, zadevajoč upeljavo postavnih na-redeb proti zapeljevanju občinstva z rednim ponarejanjem koliko s ti mnogih obrtnih izdelkov. Poslanec Paeher nasvetu je: 1. da ima biti pri vsakem blagu, ki se v zaprtih zavitkih prodaje, ako se pri navadnem kupu blago ne da sešteti, tehtati ali izmeriti, natanko in razvidno zunaj zapisana kvantiteta, /a kojo jamči prodajalec; 2. za tkanine, ki se v štrenah prodajajo, pri katerih se kolikost ne more določiti, naj se odmeri postavna dolgost štrenam; 3 kazenskemu zakoniku naj se pridene točka, da se tisti producent ali pa posredovalec, ki kak obrtni i/.de!ek tako zavija, da bi zadnji prodajalec občinstvo lahko goljufal na množini blaga, kaznuje kot goljuf; 4. vlada naj se sporazume z ogrsko vlado, da se točka 1. in S. tudi tam predložiti zakonodajskim faktorjem. Ta nasvet se preda gospodarskemu odseku in potem se seja sklene. — Prihodnja seja bode v petek. Dnevni red: Pivo čitanje novih davčnih predlog in predloge o urejen ji reke Mure in Adiže. Prvo čitanje ScbOnerer jevega predloga giede mladostnih delavcev in delavnega časa po tovarnah. Prvo čitanje nasveta Fuchs-ovega, za-devujočega nedeljski počitek, in slednjič poročilo le-gitimacijskega odseka o verifikaciji volitev poslancev : baron Pioo, Sprung in Grigorcia. — Hud getu i odsek dognal je v ponedeljek zvečer člen XV. „pen-zijski zakladu in člen VIII „mimsterstvo za deželno bramho". Vzprejcl se je tudi dodatni kredit za finančno ministerstvo v pomnoženje finančne straže v Dalmaciji. — Pri |>osvetow«nji budgeta deželno-brani-bovskega ministra vprašal je poslanec Matuš ministra, koliko da je usnice na tem, da se hoče tudi deželna bramba preustrojiti in kak upliv bode imelo to na budget? Grof \Velsersli eiinb je na to od govoril, da se te razširjene vesti ne naslanjajo na resnico. Le v upravni zadevi potrebne so neke pre-membe, ki pa ne bodo obtoževale budgeta; posebno bodo zadevale prcinošrenje brambovcev iz onih krajev, kjer ne stojo v zadostne) dotiki s stalno vojsko, da jim ne bi v potrebi primanjkovalo izurjenih mož in konjice. Na interpelacijo poslanca Dumbe glede razmer v Dalmaciji in Krivošiji odgovoril je minister, da so te razmere sedaj popolnem mirne. Tisti, ki so bežali v Črnogoro, se ne povrnejo nazaj in Kri-VOfiija je pa čisto prazna. Novačenje vrši se br« z nereda, ba4 tako v Bosni. Meje se pa vedno še ostro stražijo. Vnašaj«* države. Iz CWinJ se poroča, da so predali ministri: Rado ni 6 za vnanje zadeve, Plamenac za vojno in Cerović za finance knezu svojo odstavko zaradi nastalega nesporazuniljenia z novoimenovanim ministrom notranjih zadev Božom Petrovičem. Knez Nikita pridržal si je definitivno določbo o tej zadevi. Ako hi knez odstop vzprejel, utegnil bi postati Radonić poslanik v Carigradu, Cerović pa poveljnik v Nikšiču. Kralj Milan je z notranjim položajem Srblfe zelo zadovoljen; izdal je poseben ukaz, v katerem Be toplo zuhvaluje iniuistru-prvosedniku PiroČaucu, ministru not iv njih zadev G a r a š a n i n u, bojnemu linom, kjer se prideluje znani cement, veže ozka brv vodnvod na levem z malo, umetno ruvničino, I imenovano „Markusplatz" na desnem bregu struge. Preko strme skale, ki nosi na temenu leseno kolibico, pride se do divjega jezer a. Na treh straneh z navpičnimi skalnatimi stenami obdano jezerce je ozka a globoka, lijaku podobna kotlina. Narodua pripoved pravi, da je to jezero v zvezi z Vipavsko dolino (imenuje se tudi Vipavsko ali črno jezero). Dolina Strug in divje romantična jezerska kotlina sta posebno v botaniškem oziru imenitna. Nem ški učenjak dr. Sieber imenoval ju je botani-6 k i vrt. Težko je človeku biti nepristranskemu, kadar pomisli o sedanjem stanji idrijskih rudarjev, ki je, bodimo odkritosrčni, nič manj nego britko. Kolikokrat že, posebno v minulem desetletji, je imel slovenski svet priliko čitati o žalostnem stanji idrijskih rudarjev! Sedaj so tožbe na zunaj potihnile; a stanje se ni zboljšalo. Kdo bi pač še pomagal V Stari ljudje pripovedujejo, da je bilo v po- prejšnjih časih v Idriji prav nfletuok' življenje. Tako nam ga opisujejo starejši pisatelji — in resnici na škodo tudi vsi novejši opisi idrijskega rudnika ali prezirajo ali pa naravnost hvalisajo Deutsch-Idrijo, množico dobrodelnih naprav (kakeršnih se ne manjka po druzih rudnikih) itd. Upadlih lic idrijskega rudarja in škodljivosti živega srebra ne omenja nihče! Vse to vender človeka na vsak korak kar v oči bode. V onoj „Hetnej" dobi se ve da ni bilo nikomur na misli, da je Nemec ali Slovenec. Ni bilo še narodnostnega prepira; živel je idrijski rudar bra-tovski mej seboj in njihovi predstojniki bili so mu očetje. Oživela je narodna ideja po vsem Slovenskem, tedaj tudi Idrija ni zaostala. Nemškovalna glavna šola umaknila se je ljudskej šoli. Ustanovila se je 1868. leta Čitalnica, takrat jedna izmej prvih; osnovalo se je društvo „Šolau v podporo kranjskemu ljudskemu šolstvu; „Narodno bukvarnico" ustanovil je 1871. 1. znani narodnjak g. J. Lapajne, takrat učitelj v Idriji. Sploh: Idrija je obljubovala mnogo. Z narodnim probujenjem prevzelo je rudniško vodstvo v zaščit nemštvo, — nemško kulturo. In začela se je ona strahovita doba, ki se po vsej pravici imenuje doba turškega jarma! Prepovedovalo se je pri rudniku služečim obiskovati Čitalnico in udeleževati se njenih veselic; prepovedovalo seje rudarjem z rudniško gospodo slovenski govoriti; prepovedovalo se je rudarjem voliti narodne kandidate v občinski zbor; odvzele so se jim stare pravice do pašnikov; grozilo se je odtegniti jim za znižano ceno (limito) žito, kar bi bilo, ako natančnejše premislimo, smrtni udarec delavskemu stanu! Dnina je bila tako neznatna, da je marsikateri oče imel komaj toliko, da si je kupil soli in tobaka za vsakdanje potrebe! Ustanovilo se je društvo: „Leseverein" ; in rudniška gosposka usiljevala je nemške liste, v v prvej vrsti umazani „Laibacher Tagblatt^ rudniškim nadzornikom in mladim pisačem, ki po največ občujejo z narodom. Kaj čuda tedaj, da je nek moder mož te vrste prišel do obžalovanja vrednega prepričanja, da ju turška vera angeljska vera, kakor sem pisal v začetku tega spisa! pevec brez prostosti je ptič brez perut! — Ako pa se je diuštvu, ki je zbirališče pevske mladine, dalo ime „Lira", to tudi ni nič tako hudega, saj je to najprimernejše ime! Saj je petje lirična ali blago-čutna stran človekova in vsem, tudi uajdivjejim na rodom, v velikej meri pa postbno narodu s 1 o-venskemu lastna prirodina imovina. A posebno dobro znamenje je za napredek naroda našega, ako se v njem ustanovlja dosti t*.cih društev, kajti vred nost narodova je spoznati po največ v tem, ako ima iz sanitarnih uzrokov novo deško šolo, ko bi tudi vlada pripoznala servituto mesta. Novo poslopje pa bi se moralo staviti ali na Poljanah, ali po na sv. Petra predmestji, kjer bode treba drag prostor kupiti in veljala bo nova deška ljudska šola najmanje 60.000 gld., če se bo tudi ceneje zidalo, kakor pod prejšn;o večino mestnega zbora. Če pa ljubljansko mesto licealr.o poslopje kupi, je gotovo jako koristno, kajti vsaj jedno generacijo ne bode treba zidati novega poslopja za deško ljudsko šolo. Priredile pa mnogo in lepih domačih pesnij. — Ali kraj brez I bi se v tem poslopji tuui kaj lahko in ceno na petja, zdi se mi podoben mrtvemu morskemu ob j strani proti Ljubljanici in proti semenišču toliko rež)u, kjer ni čuti veselih, a tudi ne žalostnih glasov, — nego pusto melanholično gostolenje težavnega valovja — ki je suhoparno, prozaično besedi-Čeoje v občevanji vsakdanjega življenja. Tako mrtvo morsko obrežje bil je v minolem času naš Kamnik — konečno pa so se zbudili glasovi pravega življenja tukaj, — pokazala se je trohica poezije, ki je še ostala temu materialističnemu gnezdu — sedaj pa bi se tem glasovom dodajali skriti, neplemeniti nameni? — Ker pa je upati, da je dosedanje mišljenje o „Liri" bil le prazen strah in „krivega razumljenja sad" — in da se kmalu pomirijo duhovi, ki jih je spravilo to nedolžno podjetje na noge in da se v našem kraji ta nov cvet družbe skrbno goji. da bo obrodil i za daljšo bodočnost sadove dolgo trajajoče, končajmo to razpravo z epilogom: „Kjer pesnij so lepih mnogo glasi, Tam sreča, uiir, zadovoljnost živi." K gori omenjeni slavnost! došel je tudi iz Trsta sledeč telegram: Vrh sUvčeki kranjskih planin! Od obal peneče Adrije kličemo: Ubrani glasi „Lire" done naj materi Slavi, Neraiurstvo, renegatstvo naj se iz Kranjske spravi. Živela „I^raa ! Pevsko diuštvo „Jadranska zarja1', J e r š e k, predsednik. Iz seje mestnega zbora ljubljanskega dne 9. januvarja 1883. Razen že priobčeuega reda, po katerem sinejo klati krčmarji doma bile so obravnavane še sledeče stvari. Dr. Z aru i k poročal je v imenu pravnega in personalnega odreka o volitvi dveh članov v ko misijo za določevanje vojaških taks in nasvetoval, naj se izvolita v to komisijo mestna odbornika JLuckmaun in Peterca, kateremu predlogu zbo»* brez ugovora pritrdi. Dr. Zamik poroča nadalje o kranjskega de želnega odbora dopisu zastrau prodajo licealnega poslopja. Poročevalec pravi, da ima pravni odsek v tej zadevi zdaj vse drugo stališče ko prej, kajti v spo razumljenji z veČino mastnih odbornikov sklenil je iz dveh razlogov, da mesto zase kupi licealno po slopje. Prvi razlog je ta, da bode vsaj v 10 letih neizogibno, ako tudi še toliko časa mestua deška Šola ostane v licealnem poslopji, treba sezidati že zaželjene tržne štacune, katere bi utegnile mestu donalati toliko, da bi se izdani kapital prav dobro obrestoval in bi bila ljudska deska šola kakor doslej v poslopji brezplačno. Poročevalec tedaj na-svetuje: Ljubljansko mesto je pripravljeno kupiti licealno poslopje pod gotovimi premisami; zaradi tega se naroča mag stratu : 1. da se obrne nemudoma do slavne c. kr. deželne vlade, katera naj se vpraša, na katere prostore licealnega poslopja razteza pravico svoje služnosti n, ali bi bila pripravljena zaradi te pravice skleniti natančno pogodbo s prihodnjim dozdevnim astnikom poslopja, to je z ljubljanskim mestom? 2 Migisttat naj da nemudoma preiskati vse poslopje, v kakšnem sUnji je. zdaj taisto, posebno glede zidovja in glede strehe. 3. Ljubljanski magistrat naj da preiskati, koliko tržnic bi se d.tlo v poslopji na strani proti Ljubljanici m na strani proti semenišču napravit: in kol.ko po priliki bi taiste stale. Dr. Schafler se protivi temu predogu, češ, da se bo ziilanje muzeja zavleklo. Isto meni dr. Sup-pau, kateri trdi, da je licealno poslopje v slabem stanji, da ne bo z nakupom od strani mesta nič, kajti vlada ne bode temu pritrdila in tudi ne ho tela izjaviti, koliko pravic do prostorov v poslopji bi hotela imeti. Tudi dvomi, da bi bilo dovolj pro štora za osem pripravnih sob za ljudsko šolo in za pisarno vodjeV0 v tem poslopji. Zatorej misli dr. Suppan, da bi bilo umestneje, ko bi se mestni zbor pobotal z deželnim odborom zastran odškodnine Dežinan govori v jedo ikem smislu in se boji, da bi se stvar ne zavlekla zaradi zidanja muzeja Dr. vitez BI ei w eis -T r ste niš k i pa misli, da ta zadeva ni tako nujna. V letošnjem proračunu ne stoji nikakoršna svota za nakup licealnega poslopja. Tedaj je do druzega U ta časa dovolj, da se ta zadeva razinotrava, in govornik ne vid« nika koršnega greha v tem, ako se obrne mestni zbor do si. vlade in vpiaša: kake pravice da ima ista na licealno poslopje, ravno tako kakor je isto storila vlada napram mestnemu zboru. Dežman in dr. Schafler izjavita, da kot deželna odbornika ne bosta glasovala. Poročevalec dr. Zar ni k pravi, da bode v licealnem poslopji za mestno deško ljudsko šolo prostora dovolj. Dobili se bodo prostori, katere sedaj zavzimlje gornji muzej v prvem nadstropji in spodnji Omenil sem že, da je rudniško vodstvo za časa te strahovite dobe hotelo rudarjem odtegniti žito po znižanej ceni. A ker to na jeden mah ni bilo mogoče, hoteli so poskusiti po malem in sicer tako, da nikomur izmej mlajših, ki so prihajali na vrsto, ne dado več tega poboljška. Niti je bilo to dovolj, nego dajalo se je rudarjem tako žito, da ga Še perutnina ni mogla zobati. Naravno je, da so ljudje bolehali, vzlasti za zlatenico! Ni mi možno verovati, da bi bila „očetovska" skrb vodila predstojništvo pri imenovanji sedanjega idrijskega zdravnika, ki ni razumel besedice slovenski prišed v slovensko Idrijo in se je slovenski učil še le pri bolnikih, katere je hodil zdravit in se je še uči! Rad priznajem, da je gospod zdrav nik, trd Nemec, sam spoznal silno potrebo znanja slovenskega jezika. Jedi čudno tedaj, da se je bil leta 1880. uoel oni strahoviti punt, ki se je začel in končal z jedno zaušnico ?! Reklo se mi bode, da pretiram. Ne! gola resnica je! Kdor pa dvomi, pojdi v Idrijo, obišči tovarno za živo srebro in videl bode marsikatero človeško senco — — — —! hi ako si stavimo uprašanje, kaj je bilo vodilo rudniškemu predstojnišivu pri tem nezaslišanem in neverjetnem despotizmu, pridemo do jedino pravega sklepa: Slepa zagrizenost do vsega, kar sliš' na slovensko ime, posebno še, ker se je v tem slučaji slovensko misleči idrijski rudar „puntal" zoper voljo svojih predstojnikov. Da se popolnem ni zatrla narodna zavest Idriji, gre v prvi vrsti čast vrlemu domačinu, ustraj nemu boritelju za narodnost svojo in svojih bratov, trgovcu g. V. Trevnu, ki je možato županeval v najhujšej dobi in se pri vsakej priliki potegoval «?a bedne svoje rojake. Slava mu! Častno mesto mej idrijskimi prvoborci za narodno Btvar piistoji dru. Jenku, ki je žalibog prezgodaj zapustil „tužno" Idrijo. In še mnogo druzih mož. muzej pri tleh, razen tega pa tudi stanovanje ku-stozovo, prostori pripravnice, ki se ob svojem času preseli v novo zidano poslopje, slednjič pa še poslopje glavne stmže (Hauptvvaehe), na katero, če bo treba, se z malimi stroški še kaj dozida. Ni treba pa misliti, da bo vlada proti mestu tako postopala, kakor to store privatni posestniki. Vlada, kakor tudi podčinjena mestna oblast imata skrb delati na pro-speh šolstva, tedaj ne dvomi dr. Zarnik, da bi vlada ne podpirala namere mesta v to svrho. Dr. Suppan e že nekolikokrat pretil, da bode mesto moralo zidati svojo novo deško solo. Če mesto dobi licealno joslopje za 30 000 gld.. gotovo mnogo prihrani. Da 3i v naknadnem kreditu ministerstvo za uk in bo-gočastje ustavilo svoto za nakup licealnega poslopja, dvomi dr. Zarnik, kajti vlada je pri takih prilikah jako varčna in ker je že za zidanje poslopja za učiteljsko vadnieo v proračun stavljena precjšn a svota, ni upati, da bi se še kupnina licealnega poslopja stavila vmes. Pri glasovanji vzprejmo se predlogi pravnega odseka z veliko večino. V imenu finančnega odseka predlaga g. Pe-tričič, naj bi se otroško) Klizabetnej bo'nici dovolila letna podpora 300 gld. Dr. vitez B 1 o i w ei s - T r s t en i š k i predlaga, naj se opozori vodstvo te bolnice, da se škrofu-luzui otroci, kateri ne morejo okrevati v zaprtih prostorih, po letu pošiljajo kam na deželo, kjer bodo uživaje zdravi zrak ložje ozdravili. Mesto bode v ta namen rado dovolilo kako podporo. Tako se postopa jako uspešno že nekaj časa na Francoskem, na Dunaji, v Pragi itd. Tudi dr. Drč jako gorko podpira ta predlog, kateri se pri glasovanji tudi vzprejmo in svota dovoli. Mestni odbornik V a so Petričič poroča o prošnji „(ilasbene Matico" za podporo in pravi, da je „Glasbena Matica" s svojimi jako malimi dohodki že jako uspešno in pohvalno delovala v prospeh slovenske glasbe. Izdala je doslej Ml2 skladeb, večinoma deli domačih skladateljev. Poleg tega pa je ustanovila letos „Glasbena Matica" gudbeno šolo, v katerej se poučuje 30 učencev in učenk po deset ur na teden popolnem brezplačno. Nakupiti je morala za šolo glasovir in godbene inštrumente, dotičnu svoto pa vzeti iz ustanovne zaklade, katerej jo mora povrniti. Predlaga tedaj, naj se „fJla.sbenej Matici" dovoli za 1. 1883 podpora 200 gld. posebno z ozirom na to, da se poučavaju v njenej šoli revni otroci brezplačno. Dežman po starem načinu temu predlogu ugovarja in zahteva, naj se predlože proračuni „(ilasbene Matice" itd. Dr. Zarnik mu odvrne, da je celo deželni zbor dovolil 100 gld., kar pa Dežmana ne moti, da stavi predlog, naj se sklep odloži do prihodnje seje, Češ, da se ne napravi kak „praecedens". Mestni odbornik g. Hribar kratko pa krepko zagovarja prošn|o „Glasbene Matice", katera ima jako pičle dohodke in doneske svojih udov porabi le v to, da ;zdaje slovenske muzikalije. Ako se je dalo tilharmoničnemu društvu, katero je v primeri z „Glasbeno Matico" jako bogato, sme se dovoliti jednaka svota „Glasbenej Matici", posebno že zaradi tega, ker „Glasbena Matica" poučuje v njenej šoli brezplačno, pri filharmoničnem društvu pa vender učenci večinoma plačujejo. Ko Dežman vidi, da ga nikdo njegovih pristašev ne podpira, umakne svoj predlog, glasuje pa le on jedini proti podpori „Glasbenej Matici". Potem se seja sklene. Domače stvari. — (Iz mestnega zbor? ljubljanskega.) V včerajšnjej seji bila je po c. kr. inženirju gosp. Žužek-u dovršena kolavdacija mestne klavnice odo brena in se je sklenilo, da se vrne vsem obrtnikom, ki so kaj delali, kavcija in se isti tudi od vežejo vsega daljnega jamstva, ker je klavnica že v porabi štirinajst mesecev. Samo kranjska stavbena družba mora na predlog g Hnbarja jamčiti še jedno leto za zidanje ledenice in pustiti za ta de! stavbe uloženo kavcijo. — Mestnemu fiziku dru. Ko- vaču dovolilo se je, da glavno letno sanitarno poročilo sme spisati v nemškem jeziku, sicer p« ima pri uradovanji posluževati se slovenskega jeziki. Predlog Hribar-ja, naj se voli odsek peterib udov, kateri bode v pretres vzel vprašanje vodovoda, se vzpnjme in se volijo v odsek mestni odborniki: Fortuna, dr. Drč, Biirger, Hribar in Dežman. Predlog dr. Suppan a, naj mestni stavbeni urad poroča, ki.ko se je lansko leto pr hranilo toliko tisoči pri tedenskih izkazih, se tudi vzprejme. — (Na K o r o š k o m ) so, kakor poroča „Mir", pri občinskih volitvah v Svetnej Vasi zmagali Slovenci. Tudi v S"lih je upanje, da pride občina v v slovenske roke. V Glinjah zmagali so našmci, a volitev se je ovrgl.i; zakaj, ni znano. — Na Bistrici so v odboru sami pristni slovenski korenjaki. Pod Goro je župan menda nemško-liberalen Slovenec, pa v odboru je več na vender le naša, za kar gre hvala vrlim Slovencem v Brodili in Plajberzi. Stiroslavui Korotau se giblje. —- (Iz Celja) piše nam v 15. dan t. m. prijateljska roka: Naše mesto sluje kot „nemško mesto" daleč na okolo in nemščina je na tako vi-sokej stopinji, da bi naše nemčurje zavidalo marsikatero mesto tam gori v blaženem „Reidi-u", posebno pa v Monakovem izhajajoči „Fliegende Bliit-ter*\ kajti včeraj bil je na zidu kazinskega vrta prilepljen nnpis, ki je pravi vrstnik onim. katere priobčuje omenjeni list pod naslovom: „Hiithsi lhatte , Inschritten". Ta najnovejši proizvod celjske nemške kuiture se je glasil: „3d) rtcbe pefmit, bafl rjeit auf etfblac \ric\ii if ijcb tuaffcr triucr". He, deatscher Nacht-vviichter, kje si? — (Tukajšnje delavsko izobraževalno društvo) priredi dne 21. t. m. v steklenem salonu kazine plesni vetiček, pri katerem bode svirala slavna godba domačega peš-polka barona Kuhn št. 17. Začetek ob 7. uri zvečer. — (Žalostno a resnično.) V Vodmatu pod Ljubljano živela sta mož in žena, pri katerih se je kakor pravi narodni pregovor „vsnk dan rivec kuhal." Ni ga bilo bo'/jega miru pri hiši, vedno bii je ravs iu kavs, in drug dru/.ega bila sta že sita. Iz tega uzroka je mož že parkiat šel v Ljubljanico, iz katere ga je nedavno milosrčen sosed rešil iu mu pri tej priliki kot dobrovoljno svarilo dal par zaušnic. A rešeni samomorilec pozabivši hvaležnost šel je zaradi tega tožit svojega rešitelja in slednji bil je obsojen na štiri dni zapora. Pred par dnevi se omenjeni mož zopet skrega s BVOJO zakonsko polovico in v svojej razburjenosti zopet leti k Ljubljanici in skoči v valovje. A sedaj mu nihče ne gre na pomoč, vsaic izmej obilih gledalcev se izgovarja: „Mar bodem še jaz štiri dni šel sedet?" Nekoliko časa se samomorilec še kota po vodi, kar ga izpodnese val in vse zakrie.i: „Ga že ni!" Videli so ga pozneje še, ko je skušal pri škarpi se vzdržati, a kmalu ga je odnesla deroča reka — in bil je takrat zares konec nesrečnemu življenju. Kakor unesrećeni za svojega življenja, tako je tudi njegova udova iskala tolažbe v žganji, katero je menda jedino bilo uzrok tej fcaloigri, kakor tudi \>em odurnostim, ki se nam o tej zadevi poročajo, katere pa naj bodo za sedaj prikrite s plaščem pomilovanja, akoravno kažejo veliko popa čenost srca. — (Nezgoda.) V Kranjskoj Gori pal je začetkom tega tedna kondukter raz železnieni zavor (bremse) in se jako močno poškodoval na glavi, da so ga prepeljali v bolnico Y Ljubljano, — (Iz Borovnice.) Vabilo k veselici, katero napravi „Narodno bralno društvo" v Borovnici dne 21. prosinca t. 1. v gostilni pred kolodvorom pri g. J. Koširji. Program: 1. Pozdrav predsednikov. 2. Petje. 3. Tombola. 4. Ples. — Začetek to čno ob 7. uri zvečer. — K tej veselici uljudno vabi odbor manifest, ker gre vse slabo in je republika dokazala svojo nesposobnost za vladanje. Preverjen je o zakonitosti svojega koraka. V zbornici opravičil je pravosodni minister ukaz za-se/.enja rekoč, da bode vlada trdno in strogo pazila na to, da vsak državljan, tudi princ Jerome, spoštuje zakone. Zbornica odobrila je postopanje vlade vzprijcvši Feuilles ev dnevni red 8 417 proti 89 glasom ter nadalje s 328 proti 112 glasom priznala nujnost FloquetO-vega predloga, da se vsem članom onih rodbin, ki so kdaj vladale v Francoskej, prepove ozemlje Francoske, Algijera in kolonij. Zeudj. ohč. avstr. &Vt*fi /dati ZK»t. .inti . 1J9 Prior, obli*? EBsubeone zapad, leleuice 98 Prior, obiig, Ferdinandove sev. železnice 1 of> Kreditno tredke.....|00 fcld, 171 Rndolfove srećke..... lo 19 Akcije aritflo-avstr. banke . . IjjO „ 114 rr;onmw.iy-dniSf. volj. 170 trld. a. v. . . 219 Met orologično poročilo. (l^rojjflocl <"m'z pretočeni teden.) Barometer: Stanje barometrovo je bilo v pretočenem tedlltl srednjo in le za 0*61 nun. Vlije, kot srednje stanje sploh; znašalo je namreč 785*91 nun. in je bi.o v ponedeljek, torek, četrtek in petek nsdnormalno, drage dol pa podnormalno. Najvišje srednje stanje, za 5*17 nun. nad normalom, je imel ponedeljek; najnižje, za 452 mm. pod norma lom, sobota: razloček mej maksimum in niininiom sred* njega stanja je teda; znala! 9 69 mm. Stanje sploh je bilo lOkrat Dadnormalno, i 1 krat pa podnormalno; najvišje, za 6*81 nnn. nad normalom, je bilo v ponedeljek zjutraj; najnižje, za .r)'t2 mm. pod normalom, v soboto opoludne; razloček mej maksimom in miniinom s])loh Je tedaj znašal 10*98 mm. Največji r:\zlorek v stanji jednega one, za 457 mm., jo imel četrtek*, najmanjCi. za 078 min., sreda. Thermometer: Srednja temperatura pretočenega tedna je znašala — 4"lu C, to je za 1T>" C. pod norinalora, in je bila samo v nedeljo nadnormalna Najvišjo srednjo temperaturo, za 1'5° 0. nad tedenskim normalom, je imela nedelja; najnižjo, za 3 6° (■ pod tedenskim normalom, ponedeljek:, razloček mej maks mom in minimom srednjega stanja j«; tedaj znašal 5*1° G. Tudi temperatura sploh je bila lfjkrat po (normalna, L krat normalna, 5krat pa nadnor-malna. Najvišja sploli, za 2-8° 0. nad normalom, je bila temperatura v ne:leljo opoludne; najnižja, za 0 4° O. poti normalom, v sredo zjutraj; razloček mej maksimom in mi-nimotn sploh je tedaj znalal 9 2° 0. Največji razloček i stanji jednoga dne, za 8-2° (j., jo Imela sreda; najmanjši, za 1*2« C. četrtek. Vetrovi pretočenega tedna so bili v primeri h predzadnjimi šo slabotnejit, sie r pa jednako spremenljivi. Pre-vladovali ni severe] In vzhodni vetrovi močno nad južnimi in zahodnimi. Največkrat, 8krat, je bila »barja", 4 k rat ,jugovzhod", po H krat, „ gorenj eca in ,bre/.v< trije", 2krat „vzho*, lkrat Jugozahod". Nebo je bilo še vedno največkrat, 18krat, „popid-nonin oblačno-1, 2krat „jasni*", lkrat pa „deloma jasno". Vreme pretočenega tedna ni bilo posebno stanovitno; teden je imel štiri sneženo dneve, vender z le 1190 mm. mokrino. Podpisani naznanjajo v svojem in v imenu cele rodbine tuge potrti žalostno vest, da je njih iskreno ljubljeni soprog, oče, oziroma tast iii dedek Franjo Jueh, graščak in posestnik v Litiji, v ijan 16. t. m. ob 2. popoludne po kratkem trpljenji, previden s sv. zakramenti, v 56. letu svoje dobo mirno v (iospodu zaspal. Zemeljski ostanki nepozab\jivega blagoslove1 se y četrtek 18. t. m. ob 4. popoludne in se pre-nesd k večnemu počitku na Litijsko grobišče. V Litiji dne 17. januvarja 1883 Julijami Jnch roj. Rat*, soproga. Emilij i pl. Orbok roj. Jueh, hči. Cecilija, pastorka, Krnest pl. Orbok, zet. Fran, llildegard, vnuka. (83) >'«'z proste roke za prodati, ugodna plačila in eena se Izve pri (23—3) Valentinu Sušnlk-u _ v Škof jej Loki. (21-3) St, 150. Tiazgla&* Tržno cene r lAjii9>lj«t33J dno 17. januvarja t. I. Pšenica, bektolirer . . . Rež, „ ... Ječmen „ Oves, || ... Ajda, „ . . . Proso, „ Koruza, „ ... Leča n . . . (■rab p . . . Fižol . . . . Kiompir, 100 kilogramov . Maslo, kilogram. Mast, „ Sprli frifien „ . . „ povojet«, fl . . Surovo maslo, r Jajea, jeduo...... Mleko, liter...... Goveje uieso, kilogram Telečje „ „ Svinjsko $ „ Koitrunovo , „ Kokoš........ Qolob........ Seno, 10O kilogramov . . Slama, .. „ . , Urva trdft, 1 kv. metre . - mehka, B „ . gld. kr. 7 •17 'JO •1 39 9 93 4 OB 4 87 B 36 8 — 8 — — o 8ti 1 86 i;; 75 85 oij ■ 1% 8 ; 56 ii'2 •IS 28 45 16 ,;! 50 Telegram „Slovenskemu Narodu": Pariz 16. januvarja. Princa Napoleona so prijeli in odpeljali v zapor. Časnik „Tempa* poroča o pogovoru z Napoleonom. Izdal je TDm'.nv-.i3a. borza dne 17 januvarjii. (Izvirno t"legratičuo pi»ročilo.) gld. renta renta Papiren F) rebrna Zlata tetita....... 5°/0 m arena renta..... Akcije narodne banke . Kreditne akeijo..... London . ...... Srebro . . . . . . Napol. . ..... C. kr. cekini. ..... Nemške marke . . . 49/„ državne srečke i I. I8fi4 Državne »ročke i/. 1. 1864 I* p aVStr, zlata renta, davka i'it-dta zlata cota 6°/0 n 4»/„ . . papiri.a renta 5% /■ , Italerike /..oniiifte. oovet llunavii reL*. srečke *'"/ 8A0 -ld 100 „ prosta . obli;/-100 rld. n 77 95 92 H .'13 280 119 6 58 1 19 168 95 11« 85 84 103 115 20 70 85 10 80 75 52 65 75 95 20 55 90 20 M« .stni magistrat naznanja: 1. da so imeniki k letošnjemu novačenju po-klicnnib, v letih 1801, 1862 in 1863 rojenih domačih mladeničev dogotovljeni in pri magistratu od IO. do 25. f>. uri dopoludne v ine»tnej it v r;»»ii iu daje vsuktmu pn puščeno udeležiti se srečkania. Mestni magistrat v Ljubljani, »ine 4 januvarja 1883 Župan: G ras seli i. V najem se daje gostilna in kavarna v ljubljanski Čitalnici s steklenim salonom, vrtom, keglisčem, stanovanjem in dr. od sv. Jurija 1883. Oglase sprejema odbor do 1. marca t. 1. Plačilni pogoji in vse razmere so za gostilničuo obrt in kavarno prav ugodni. (16—5) .A II U I I (U IIIII 0!l, angejji« v Ljubljani, na Dtinaj-Hkej cesti. Najboljše zdravilo proti preblajenji, kosti-bolju, hromotl delavnih Sutnio, bolečinam v križi in v prsili, prehladnim bolečinam v glavi in v zobeh. Cena 1 steklenici 40 kr. Mazilo zoper ozeblino, eoli« lekar Bpri angelji" v Ljubljani, na Dunajskej cesti. To je najbolje zdravilo zoper ozebliuo. Ceoa 80 kr. (697—11) (J umi liinthr < npHvnejil kot vsak v prodaji i«lllllr ini kioo ;! i£ y nahajajoči bonbon, ratu se z najboljSim vspehom pri kaftlji, bripavosti in kataral-uosti dihalnih organov. V sliatljicah a 10 kr. lzdatelj in odgovorni ureduik Makso Armič. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".