foštnma plačana y gotoyini. Posamezna številka Din !•—. NOVEI i p Val a»at. g 3 Ver. dule MBE0 18 8 Otmar 17 N 21. pob. 18 P Odon f 19 T Elizabeta 20 8 Feliks V. 21 C Dar. Mar. 22 P Cecilija 23 S Klemen t N 21. pob. 4 P Karel ) 5 T Cfth&rija 8 S Lenart 7 C Janez 8 P Bogomir 0 8 Teodor 10 N 22. pob. (£) 11 P Martin 12 T Avrfdij 18 S Stanislav 14 C Jozafat 16 P Leopold 24 N 24. pob. 26 P Kat: na 26 T Silv. 9 27 S Virgilij 28 C Gregor 29 P Saturnin 30 8 Andrej V 30 dneh 30 številk 12 Din „GLAS NARODA" I.JUBK.1ANA — HEBOTIÖNIK Mesečna nsroSnina 12 Din, za inozemstvo 20 Din. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ni. 23. Tel.: 2566, int. 3069 Maribor, Aleksandrova e. 16. Tel, 2290. Celje, Prešernova 6/1 Ca L Uprava: Gajeva 1, Telefon 3855. • Ček. račun: Ljubljana št. 14.614. Oglasi po cenikn. Pri večkratnih objavah popust Maribor, Aleksandrova e. 16. Tel. 2290. Celje, Prešernova 6/1 NARODA Bftj Današnja številka vsebuje: Nedelja v Ljubljani in Mariboru Športna kronika Glas slovenske žene . Kultura Naš Korotan Priprave našega Sokolstva za olimpijado v Berlinu Št. 207 Izhaja vsak dan V Ljubljani V ponedeljek, dne 25. novembra 1935 Rokopisov ne vračamo Leto I. Zasedanje banovinskega odbora JRZ Dr. Korošec ocfeovar/a na dve aktu- a/ni vprmami zakai smo prisu na vlado? Kdaj bodo nove volitve! „Ne bi šli radi na volitve, dokter ne bo JRZ dobro in solidno organizirana“ — Vlada hoče delati s sedanjim parlamentom Za zvezo z Romunijo Beograd, 24. novembra AA. Danes popoldne po kosilu, ki ga je priredil predsednik ministrskega sveta in zunanji minister g. dr. Milan stojadinovič v čast romunskega prometnega ministra g. Frana Sovicija, so se v kabinetu zunanjega ministra sestali predsednik ministrskega sveta in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič, romunski prometni minister Franaso-vici, prometni minister dr.Spaho in gradbeni minister inž. Bobič. Na tem sestanku so govorili o prometnih razmerah med Jugoslavijo in Romunijo in o gradnji novega mostu čez Donavo, ki naj bi spajal našo kraljevino in Romunijo. Ljubljana, 24. novembra. AA. Danes ob pol 11. se je vršila v beli dvorani hotela Union v Ljubljani prva seja banovinskega odbora JRZ. Seje so se udeležili vsi predsedniki in podpredsedniki okrajnih organizacij Dravske banovine. Seje sta se udeležila tudi notranji minister g. dr. Anton Korošec in minister brez listnice g. dr. Miha Krek. Prisotni so ju sprejeli z navdušenimi aklamacijami. Na današnji seji je bilo na dnevnem redu tudi poročilo o notranjepolitičnem položaju, ki ga je podal notranji minister g. dr. Anton Korošec. Iz njegovega poročila povzemamo tele glavne misli: Sedanja vlada je prišla na krmilo državnega življenja iz več razlogov. Prvič, da se vsled preganjanja, nasilja in drugih nezakonitosti nastala napetost in zategnjenost v narodu počasi poleže in da nastopijo zopet normalne razmere. Drugič, da damo narodu vsaj vse one svoboščine, ki so že po sedanjih zakonih dovoljene, kakor pri zborovanjih, društvih, v tisku, pri ustanavljanju strank itd. So namreč ljudje iz nedavne preteklosti, ki nas opravljajo, da smo čelo preveč svobode dovolili, n. pr. vse preveč shodov dovoljujemo, da dovolimo pisati o strankah, o katerih se prej ni smelo pisati itd. Toda vse to se vrši po obstoječih zakonih. Tretjič, da se strogo držimo, zakonov in da povzdignemo naj potrebno stopnjo avtoriteto zakonov in državne oblasti, ki je. pod prejšnjimi režimi toliko padla. Spoštovanje zakonov zahtevamo ne samo od naroda, ampak tudi od državnih organov. Ne zahtevamo pa od državnih organov, da so priganjači kake politične stranke ali osebne koterije, nego da so, vedno vpoštevajoč zakon, napram narodu dobri, vljudni, da mu pomagajo, državi pa zvesti in udani. četrtič: Prišli smo na vlado, da popravimo, kolikor se še dajo popraviti vse krivice ki SO mnogim poštenim državljanom bile v preteklosti prizadete. Petič, da kadar bo nastopila med prebivalstvom popolna pomirjenost, kadar se bodo polegle razburkane strasti, kadar bomo lahko ugotovili, da je spoštovanje zakonov in državne oblasti vzorno, brezpogojno in absolutno, da tedaj široko odpremo vrata za vse svobode, ki jih narod zasluži, ki mu gredo in ki si jih tudi iz srca želi. Volilni zakon in volitve To so glavne naloge, katere ima izvrševati in izvršiti sedanja vlada. Nadalje se, kajpada, zanima naša politična javnost, kaj bo z volilnim zakonom, kaj bo z volitvami? Kar se tiče volilnega zakona pač noben človek ne bo mislil, da je njegovo izdelanje ali neizdelanje krivo, da še ne pomišljamo v bližnji bodočnosti na volitve. Volilni zakon je v ministrstvu za notranje zadeve izdelan, in sicer ne samo v eni, ampak v več variantah. Kadar bo treba, je lahko zakonski načrt pri skrajšanem postopku v 14 dneh že zakon. Tehnika zakonodaje nas ne bo zadrževala. Najprej pomirjenje, potem volitve Važnejše in bolj zanimivo je vprašanje, kdaj mislimo iti na volitve. Odgovor na to vprašanje ni enostaven. Kdaj bodo volitve? To je odvisno od različnih okoliščin. Mi ne izključujemo sodelovanja s parlamentom; ako se bo lahko nemoteno in neovirano delalo s parlamentom, nam ni treba siliti na volitve. O naših odnosih s parlamentom lahko govorimo popolnoma iskreno. Saj so ti odnosi znani vsemu svetu. Narodna skupščina ni izvoljena na temelju strank, ampak na temelju državnih list. Šele naša vlada je uvedla v Narodno skupščino diferenciranje po strankah in programih. Kakor se je videlo, to diferenciranje napreduje jako težko. Pri volitvah predsrdništva Narodne skupščine nam je vlak skočil s tira. Mrtvih ni bilo, večje nesreče tudi ne. Pri vezivah stalnih skupščinskih odborov. -etiK1* so bile te volitve tajne, je šlo že ooijše. Mi smo prepričani, da bo šlo še vse boljše. Po zakonih programske kohezije je naše stališče vsak dan bolj zavarovano in trdno. Upamo, da se bo zakon, ki je bil sklenjen med vlado in Narodno skupščino, samo z razumom spremenil v zakon iz ljubezni. Predno gremo na volitve, je treba, da prej nastopi tudi v prebivalstvu popolno pomirjenje, spoštovanje zakonov in vzpostavitev avtoritete državnih oblastev, z eno besedo, zdrava konsolidacija notranjih razmer. Organizacija JRZ To si morajo posebno oni zapomniti, ki mislijo, da se dajo volitve izsiliti z grožnjami, levičarskimi frazami ali celo s preziranjem veljavnih zakonov. V tem oziru se ne damo in se ne smemo dati premakniti Nazadnje pa lahko tudi izjavim, da vsaj mi od Jugoslovanske radikalne zajednice ne bi radi šli na volitve, dokler ne bo stranka Jugoslavenske radikalne zajednice dobro in solidno organizirana. In to intenzivno in ekstenzivno. Mogoče da gre to organiziranje malo bolj počasi, nego bi si mi vsi želeli. Mi si stranke ne ustvarjamo in si je ne želimo ustvarjati s pomočjo policije in oblasti. Meni ni znan noben slučaj, da bi se bil pri organiziranju stranke pojavil kak politični vpliv. Po teh izvajanjih je lahko odgovoriti na vprašanje, kdaj pojdemo na volitve. Na volitve bomo šli, kadar bodo žandarji lahko brez skrbi spali v svojih kasarnah in kadar bodo sreski načelniki lahko mirno reševali v pisarnah svoje akte in kadar bodo stranke tako močne, da bodo lahko same v največjem redu in miru privedle ves narod na volišče. Marsejski proces O zunanji politiki nisem poklican, da govorim. Samo to bi rad omenil z ozirom na zadnje dogodke v Aixu en Provence, ki tako globoko zadirajo v našo dušo in srce, da nam niso prav nič všeč. Mi nismo, niti ne moremo lahko preboleti globoke rane, ki je bila zadana našemu narodu 9. oktobra lanskega leta. Vendar pa pričakujemo, da bo pravici v polni meri zadoščeno.' Po izčrpnem dnevnem redu je banovinski odbor izvolil izvršni odbor z aklamacijo. Za predsednika izvršnega odbora je bil izvoljen minister za notranje zadeve g. dr. Anton Korošec, za podpredsednika minister brez listnice g. dr. Miha Krek, za tajnika minister na razpoloženju g. dr. Pran Kulovec, za blagajnika g. dr. Leskovar iz Maribora. Izvršni banovinski odbor bo vodil vse politično življenje Jugoslovanske radikalne zajednice v Dravski banovini in. reševal vse nujne zadeve. ; . Konferenca general, štabov Msie antante Beograd, 24. novembra, b. V Beograd so sno-či in danes zjutraj dospeli načelniki glavnih generalnih štabor Češkoslovaške in Romunije na sestanek, ki se je vršil danes dopoldne z načelnikom generalnega štaba Jugoslavije armij-s 51111 generalom Ljnbomirom Marieenn Romunski načelnik glavnega generalštaba divizijski general Nikola Samsonovi« se je pripeljal v Beograd snoči ob 7. zvečer. Na železniški postaji so pričakovali predstavnike omenjenih vojsk komandant Beograda armijski general Tomič, načelnik glavnega generalštaba Marič, pomočnika načelnika divizijska generala Kosič in Ilič, mnogo predstavnikov in zastopnikov jugoslovanske generalitete, romunski poslanik, na našem dvoru g. Guranescu z vsem osobjem svojega poslaništva ter šef protokola ministrstva za zunanje zadeve g. Ilija Novakovič. Zastopniki češkoslovaškega generalnega Slabo so se pripeljali danes zjutraj ob 6.55. Delegacijo, ki je sestavljena iz več generalštabnih oficirjev, vodi podnačelnik glavnega general-staba ^češkoslovaške vojske general Husarek. Tudi češkoslovaško delegacijo so pričakovali na kolodvoru predstavniki našega generalštaba na čelu z armijskim generalom Maričem. Načelniki glavnega generalštaba Male antante so imeli v teku današnjega dne konferenco, ki se vrši vsako leto v eni izmed prestolic Male antante. Predstavniki romunskega generalštaba so danes dopoldne ob pol 11. obiskali Avalo, kjer so položili na grob neznanega junaka lep venec. Predstavniki češkoslovaške in romunske države bodo v nekaj dnevih potovali tudi na grob Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Zimska pomoč v Beogradu Beograd, 24. novembra, b. Včeraj zvečer se je vršila v kabinetu beograjskega župana Vlade Iliča konferenca za organizacijo zimske pomoči za najbednejše v prestolnici. Te konference so se udeležile tudi sledeče dame: Soproga ministrskega predsednika ga. Avgusta Stojadinovičeva, soproga ministra za socialno politiko in narodno zdravje ga. Olga Komnenovičeva, soproga beograjskega župana ga. Olga Iličeva ter veliko število drugih predstavnikov humanitarnih društev in ustanov, župan dr. Ilič je predlagal, naj ’naprosijo Nj. kr. Vis. kneginjo Olgo, naj bi prevzela predsedniško mesto v odboru za zimsko pomoč. Imenovanje boljševiških; maršalov. Po odredbi osrednjega izvršnega odbora v Moskvi so bili na podlagi uvedbe slapih, carskih častil iških činov v rdeči • armadi imenovani prvi maršali Sovjetske Rusije. Mehi njimi sta vojni komisar Vorošilov (na desni) in komandant armade na Daljnem Vzhodu Blücher (na levi). Nj. kr. Vis. kneginja Olga se je vrnila Beograd, 24. novembra. A. Snoči ob 20.30 se je vrnila iz tujine Nj. kr. Vis. kneginja Olga. Na železniški postaji v Topčideru je Nj. Vis. sprejel Nj. kr. Vis. knez-namestnik Pavle z zastopniki civilne in vojaške hiše. Kralj Jurij II. na Krfu Atene, 24. novembra. Atenska agencija poroča: Brodovje z Nj. Vel. kraljem Jurijem II. in prestolonaslednikom Pavlom, je davi prispelo pred Krf. Na pomolu je bila zbrana ogromna množica ljudstva, ki je svojega vladarja pozdravljala z nepopisnim navdušenjem. Topovi na trdnjavah so oddali pozdravne strele, na katere so odgovarjali topovi eskadre. Kralj in prestolonaslednik sta s poveljniškega mostu pozdravljala prebivalstvo in se mu zahvaljevala za sprejem. Po osmi uri je kraljeva eskadra krenila dalje. Na vseh otokih, mimo katerih je vozila, so bile zbrane množice, ki so z zastavami in z vejicami pozdravljale svojega vladarja. Abesinski komunikeji Pariz, 24. novembra. Ha vas poroča: Abesinsko poslaništvo je izročilo listom komunike, v katerem odločno zanika vest. da je hotfel abesinski cesar s svojim potovanjem preprečiti izdajniške korake raznih visokih abesinskih poglavarjev. Komunike povdar-ja, da so priredili cesarju na vsem njegovem potu uprav ganljive manifestacije in da so mu abesinski državljani povsod pokazali svojo absolutno zvestobo. Addis-Abeba, 24. novembra. Havas poroča:'Abesinska vlada je izdala komunike, v katerem zanika, da bi bilo življenje tujcev v Abesiniji v nevarnosti. Vlada protestira tudi proti italijanski obtožbi, da bi se abesinske čete posluževale dumdumških nabojev. Abesinski komunike opozarja dalje na abesinske begunce iz Sokote. Debraciona in Hausiena v tigrejski pokrajini, ki. ko morali^ zapustiti svoje domove radi ital ian. kih nasiistev, zlasti proti ženam. Italijanska letala so metala na posamezne begunske skupine bombe. Addis-Abeba, 24. novembra. A A. Abesinska vlada demantira vest iz Asrba, da je prišlo v ookrajmi Ause do spopadov med oboroženimi tolpami auškega sultana in abesinskimi rednimi četami. živahna politična nedslia v Celfu Da razčistijo različne sporne točke, ki ob-stojajo med dvema krilima slovenskih mačkov-cev, so se zbrali delegati obeh skupin v Celju v gostilni Natek na sestanek Udeležili =o se ga gg. Lončar, dr Kukovec, dr. Stane Vidmar itd., iz Zagreba pa je prišlo večje število gospodov iz dr. Mačkove okolice, predvsem njegov tajnik prof. Jelašič. Do sklenov niso prišli in spor bo o.-! d še nadalje nerešen Izjava, Ljubljana, dne 24. novembri; 1935. Zastopniki fakultetnih strokovnih društev univerze kralja Aleksandra T v Ljubljani ugotavljamo, da uvedba nove uredbe o tehničnih fakultetah nasprotuje strokovnim in sscinlnim interesom tovarišev tehnikov in zato javno izjavljamo popolno solidarnost v njihovem protestu. Za društvo slušateljev juridične fakultete: Orožen Milan. Za društvo slušateljev filozofske fakultete: Vernik Feliks, t. č. predsednik. Za društvo slušateljev medicinske fakultete: Sekolee Josip, t. č. podpredsednik. Za društvo slušateljev teološke fakultete: •Močnik Joža, t. č. preds. Sport Dva nogometna turniria Brzotnrnir Slavlje Hermes zmagovalec Ljubljana. 24. novembra, Danes popoldne je bil odigran na igrišču Jadrana nogometni brzoturnir, na katerem so nastopila moštva Ilirije-, Hermesa, Jadrana in prireditelja Slavije. Turnir je bil odigran ob zelo slabem vremenu in mrazu na popolnoma razmočenem ilovnatem terenu. Mestoma je bilo igrišče popolnoma prekrito z vodo. Todtu kljub temu so bile borbe na igrišču prav lepe in napete. Zlasti zadnja tekma med zmagovalcema Ilirijo in Hermesom, je bila zelo živa in borbena. Prva tekma se je pričela z malo zamudo. Nastopila sta Hermes : Slavi ja 2:0 (1:0) Hermes‘ se je pojavil na igrišen popoln v postavi: Oblak — Klančnik,, Kostel- — Primar, Martinšek, Kretifr (Ferjan)- —• Deren-da, Brodnik, Svetle, Mokorel, Kariž. Temu nasproti je Slavija postavila moštvo: Škerl — Eržen, Lapajne — Turner, Alajnčie, Gestrin — Omahnile, Hinter, Novak, Janežič, Kveder. Tekma j'e bila ves čas- odprta. Vendar pa je bila tehnična premoč Hermesa precej velika. Zlasti v kombinacijah je zelo nad-kriljeval nasprotnika. Toda temu nasprotno pa je imela Slavij» več zrelih šans; ki jih pa ni znala izrabiti. Gole sta zabila Brodnik in Mokorel. Sodil je dokaj dobro g. Macorati. Ilirija : Jadran 4:1 (3:0) V naslednji tekmi je nastopila nekoliko oslabljena Ilirija: Malic — Kveder, Žitnik L. — Untereiter, Bogme*,, Sočan — Smerdu, Svetle II., Zupančič, Aljančič, Doberlet, proti Jadranu: Klir — Oven I., Marolt — Verbič, Kosmač, Valgoni — Hočevar, Marn, Šavs, Zajc, Kalčič. V tej tekmi je Hirija sicer gladko zmagala, vendar pa je tudi Jadran pokazal nekaj in je v drugem polčasu celo zabil častni gol. Gole so zabili za Ilirijo: Smerdu in Doberlet po 1 ter Zupančič 2 ; za Jadran Zajc. Tekmo je dobro sodil g. Lukežič. Slavi ja : Jadran 2:1 (1:1), (0:0), (1:0) V tretji tekmi sta se. pomerila oba premaganca, ki sta nastopila v istih, postavali, le na desnem krihi je pri Slaviji igral Fajon. Tekma je bila igrana popolnoma v stilu prvenstvene borbe. Saj ni čuda, kajti zma- Tekme za državno prvenstvo Danes je bilo odigranih pet tekem za državno prvenstvo, važna pa. je bila samo tekma Haška a Slavijo iz Varaždina. Rezultati ostalih tekem pa niso imeli nobenega vpliva na končni plačement poedinih klubov. Edino poraz prvaka države BSK-a v Niša je povzročil malo senzacijo. Beograd: BASK r Sparta (Zemun) 7:‘0 (4:0). Niš: šparta (Niš) : BSK (Beograd) 1:0 (0:0). Subotica: ŽAK (Subotica) : Vojvodina (Novi Sad) 3:1. Kragujevac: Radnički : Slavlja (Skoplje) 0:3. Varaždin: Hašk : Slavij» (Varaždin)' 3:Ti —o— Italija zmagovalec v borbi za evropski pokal Italija : »ladjarska 2:2 (0:1) Milano, 24. nov: r. Danes se je odigrala v nabito potni »Areni di Milano« zadnja tekma za evropski nogometni' pokal. Ker se je Italiji posrečilo, da je odigrala tekmo neodločeno, je postala zmagovalec v tem tekmovanju. Obe moštvi sta pokazali krasen nogomet in je v prvem polčasu,, kljub rezultatu 1:0, prevladovala Italija, dočim so Madjari razvili vse svoje znanje šele v drugem polčasu in bili posebno proti koncu tekme v veliki premoči. Publika je bila zelo pristranska in ni imela razumevanja za lepo igro gostov; njihovi goli pa so. bili kvitirani z grobnim molkom. Italijani so zabili svoj prvi gol že v 28 min. I. polčasa iz 5. kota po Čolausiju, ki ga pa sodnik ni priznal in vzbudil s tem vihar' ogorčenja. V 42 mm. doseže čisto nenadoma Sarosi vodilni gol. V Jpf. min. II. polčasa izenači Colausi in že minuto nato poviša Ferrari n» 2:1. Drugi gol za Madjare je dal zopet Sarosi, Obe reprezentanci sta imel! najboljše moči v napadalnih vrstah, pri Madjarih pa sta se zelo izkazala stari Turay na cen-terhalfu in pa golman Szabo. Sodil je Švicar Wüthrich. Končna slika tekmovanja je naslednja: Italija 8 5 O 3 17:9 11 Madjarska 8 3 3 2 16:15 9 Avstrija 8 3 3 2 17:15 9 češkoslovaška 8 2 4 2 11:11 8 Švica 8 116 13:24 3 Savez Spsrtuih Savezov Na zadnji seji S. S. S. je bil predložen v pretres osnutek zakona o organizaciji sporta kraljevine Jugoslavije. Ker novi načrt v ničemer ne zmanjšuje neznosnih dosedanjih bremen, temveč jih še povečava, pri tem pa ne da sportu kakih drugih olajšav, je bilo soglasno sklenjeno, da tak zakon jugoslovanskemu sportu ni niti potreben niti koristen. Poleg tega je bilo tudi sklenjeno. da se še enkrat poizkusi z interven- govalec prejme lep pokal. Slavlja že takoj v začetku igre doseže po Novaku vodstvo, ki ga obdrži skoro do konca igre. Par minut pred koncem rednega časa pa spusti vratar žogo v gol Ker se do poteka rednega časa rezultat ne izpremeni, morata moštvi odigrati še podaljšek 2krat 10 minut, v katerem zabije Novak za Slavijo drugi gol in doseže zmago. Tudi to tekmo je sodil g. Lukežič. Hermes : Ilirija 1:0 (0:0) V zadnji tekmi sta nastopila oba zmagovalca prvih dveh tekem, v kateri je povsem zasluženo zmagal Hermes, že v prvem polčasu je imel Hermes mnogo prilik za uspeh, vendar pa jih je večinoma upropasti! v zadnjem trenutku Kariž na levem krilu. Deloma pa je uspeh onemogočil slab sodnik, ki je po nepotrebnem ustavljal igro. Zmagonosni gol. je zabil Svetie iz enajstmetrovke, ki. je bila prisojena radi faula v kazenskem prostoru. Tekmo je zelo slabo sodil g. Macorati. S to zmago si je Hermes priboril lep pokal, ki je bil določen za zmagovalca turnirja. Slovanov pokalni turnir Tudi SK Slovan je priredil na. svojem igrišču za Kolinsko tovarno zanimiv pokalni turnir,. M so se ga udeležili: Grafika, Mars, Svoboda in prireditelj. Kot prvi par Sta nastopila Slovan in Svoboda. Zmagal je z lahkoto Slovan z visokim rezultatom 7:0 (3:6). Svoboda ni nastopila kompletna in je imel Slovan ob dobri igri svojih hal-fov lahko delo. Tekmo je sodil g.. Joksid dobro. V drugi tekmi je zmagal Mars nad Grafiko z 1:0 (1:0). Mars je pokazal izenačeno in dobro igro, prav dober je bil Žigon na centerfora, ki je zabil' tudi edini gol tekme, pri čemer mu je pomagal golman Grafike Gasparič.. Pri Grafiki je kot po navadi zopet odpovedal notranji trio, kr ga je z desnega krila zaman zalagal z' lepimi pred-ložki Kes, Nepričakovano' slab da«n je imel tudi sicer dobri centerhalf žagar, ki je popolnoma odpovedal. Obramba Grafike je s svojo dobro igro preprečila, da ni bil uspeh Marsa, večji, Sodil je: bolj. slabo g\ Štiglic. Prihodnjo nedeljo se bosta pomerila današnja zmagovalca, t.. j. Slovan in Mars, Grafika in Svoboda pa bosta' odigrali tolažilno: tekmo. cijami, pri g. ministru za fizično vzgojo naroda. Zastopnika motosaveza, im boksaškega saveza izjavita, da se oba saveza pripravljata na likvidacija radi visokih taks na prireditve. V nedeljo 22. decembra bo kongres jugoslovanskega sporta v Zagrebu. Na tem kongresu borio1 referirali: Košta Hadži o jugoslovanskem nogometu, Miroslav Dobrin o olimpijskih pripravah Jugoslavije, Hrvoje Macanovic o reorganizaciji komisije Saveza Športnih Savezov in dr. Milivoj Gavrančić »Koliko država izgubi radi zaviranja športnega pogona s previsokimi taksami«. Radio Ponedeljek,. %5~na/ve-mbr. Mik Dežurna lekarne v Ljubljani Leustek, Resljeva cesta- f. Bahovec. Kongresni trg 12, Komntar, Vič-GHnce, Tržaška cesta 12. st« Za te srebrne tolarje... Nehote se človek sporam narodne', pesmi o Mariji in brodnik», bi jj je odgovoril, da ne vozi »za božji Ion«, ampak fe, »za te srebrne tolarje ...« Zgodba je nam-reč- taka. Pred: kakim tednom so nekje iz Kolpe potegnili truplo neznanega utopljenca. V Ljubljani pa neka ngTedha družina že približno enako dolgo pogreša, nekega svojega člana. Tega pogrešanega člana imajo, kakor se za ugledno, družino spodobi, tudi lepo zavarovanega. In ker so časi taki in ker okolnosti nekako'namigujejo na to. bi nemara utopljenec utegnit biti pogrešani član ugledne ljubljanske družine. Pa- ne pride »skrbnim« svojcem niti na nmel, da bi, se kdo odpeljal iz Ljubljane in pogledal, kako je z utopljencem in kdo in kaj je. ampak hodijo stalno nadlegovat oblasti, »aj poizvedo, če ni utopljenec — pogrešanj član njih družine. Seve, vožnja bi stala nekaj dinarjev in bi sia čisto za »božji Ion«, ako nesrečni utopljenec ne bi bil pravi. Nedelja v Uubllani... Otvoritev umetnostne razstave Luigija Kasimirja in Tanne Hoernes - Kasimir jeve Ljubljana, 24. novembra. Danes ob 11. je bila otvor j ena umetnostna razstava zgoraj imenovane umetniške dvojice v Jakopičevem paviljonu. Razstavo je otvoril kustos dr. Fr. Stele. V svojem govoru je podal kratko sliko o razvoju umetnika, ki ga danes priznavata dva kontinenta. Poudaril je njegov čut za romantiko arhitekture, ki prehaja v nadaljnjem razvoju v romantiko pokrajine in zlasti morskih obal. Kot Nemec In sin slovenske zemlje (doma je iz Ptuja) je ohranil ljubezen do te zemlje in se vedno iznova vrača k njej. Ob zaključku govora je g. kustos proglasil razstavo, ki ji je prisostvoval tudi umetnik sam, za otvorjeno in povabil prisotne, naj si jo ogledajo. Otvoritve se je udeležilo lepo-, število gostov, med njimi: podžupan prof. Jarc, predsednik Narodne galerije dr, Windischer, njen ravnatelj J. Zorman, vladni svetnik Andrejka, ravnatelj Državnega osrednjega zavoda za žensko domačo obrt B. Račić, ravnatelj Narodopisnega. muzeja dr. N. Zupanič, mons. Steska, dr. Žvokelj iz Kamnika, Fr. Baš, ban. arhivar iz Maribora ter večje število dam in gospodov, častno- so bili pri otvoritvi na-vzočni. tudi slovenski umetniki, izmed katerih. naj omenimo slikarja,. Gojmira Kosa, Fr. Palovca, Miho Maleša, Sedeja, kiparja F. Goršeta itd, Gostje so si ogledali razstavo in občudovali dovršeno tehniko nele pri delih L. Kasimirja samega, temveč tudi pri delih njegove gospe soproge, ki mu ni Je- življenjska, ampak tudi umetnostna- tovarišica. Občinstvo na ta razstavo opozarjamo z vahilom. da si jo ogleda in sega po umetninah, ki so po cenah zmogljive tudi za današnje čase. Izredni občni zbor Pokoimnskeo zavoda Včeraj je bil izredni občili zbor Pokojninskega zavoda za n'ameščeHeev v Ljubljani, ki je izvolil novo upravo. Izvoljeni so bili vsi elani prejšnje' uprave, in sicer soglasno-, kar je- očividcu dokaz; gre ‘»prememVia zakona tako» daleč, da bo tudi predsednika volil občni zbor. 9 čimer bi bil zavod popolnoma depolitiziran. Gusüsdarskc-feiüturno društvo na Viču. Na. pobudo nekaj zavednih viških mož in fantov je bilo v sobota zvečer ws.tanavTj.etto v restavraciji g. Jetežnika v Rožni, dolini novo »Gospodarsko iiv kulturno društvo«, za viški okoliš. Na povabilo pripravljalnega odbora se- je odzvalo prav lepo- število zlmi-ovak-i-v-. Predsednik pripravljalnega odbora g- -Anten Kovačič je v svojem uvodnem, govoru najprej, topio pozdravit ljubljanskega-. naKOdnesa- poslanca ^g. dr. Rika Fuxa, zastopnika, centrale g, dr., Ko-vifav zastopnika, dvorskega okraja g. Juvana in Primožiča in. zastopnika, barjanskega društva g. Zelnika. Predsednik je nato’ poudaril potrebo novega društva,, ki ima-, predvsem, nasajen, delovati za povzđigp našega gospodarstva, ki. Izboljšanje socialnih razmer vseh slojev. Prepričan je,, da bodo stopili v novo. društvo prav vsi, ki jim je dobrobit Viča boi. sestavnega, dela Velike Ljubljane pri srcu. Po govoru g. Kovačiča je pozdravil v imena centrale ustanovni občni zbor g. dr. Kovič, k ;e obenem izročil pozdrave zadržanega g. dr. Dinka Puca in g. Ivana Tavčarja. Burno po/ Ir »vi jen se je nato oglasil k besedi narodni poslanec g. dr. Riko Fux. ki je v daljšem govora orisal sedanji notranjepolitični položaj, delo vlade in parlamenta. Vsi zborovalci 90 pazljivo poslušati izvajanja g. poslanca in ga ob zaključka nagradili z dolgotrajnim odobravanjem in ploskanjem. Ko se je predsednik zahvalil g. po Jancu, je prečita! g. Andrej Ražem pravita novega društva, ki so bila soglasno sprejeta. Pri volitvah je bila nato sprejeta soglasno naslednja kandidatna lista: predsednik Anton Kovačič; I podpredsednik Stanko Knez. II. podpredsednik Anton Žigon: odborniki Andrej Ražem, lože Petrič. Oskar Schiller, Polde Milač, Filip Bizjak. Ferdo Kokot, Mirko Zaletel. Milko škrap, dr. Emil Stare, namestniki Adolf švarzman. Karol Biziak, Viktor Justin. Lndovik Pnir nadzorni odbor Pravdoslav Rebek. Viktor Jetorn-rk. inž. Aleksander Skubec. Po volitvah ie pozdravil -J.orovalce za dvorski okraj g. Rudolf Juvan, k| je 'apeliral na složno delo vseh naprednih :•> nacionalnih ljudi za korist naroda fn države. Potem so govorili še gg. Rebek, Krapež, dr. Fax in Bizjak, nakar je zaključil ' predsednik Kovačič lepo uspeli ustanovni občni zbor. želimo mlademu društvu pri. nadaljnjem delu tudi n, obilo uspehov! Nevo obrtniško društvo Ljubljana, 25. novembra Včeraj ob 10. se je vršilo v gostilni g. Jerneja Ložarja na Sv. Petin : ipu zborovanje obrtnikov,, ki m biti organizirani v bivši, Jugoslovanski obrtni zvezi. Zborovanje te vodil ob navzočnosti okrog 30 obrtnikov., pristašev raznih sedaj obstoječih obrtniški n pokretov g. Iran Ogrin., bivši predsednik ZTOI. V svojem .govoru. je predvsem poudari«!, -la orejšnji režim ni potrdil preurejenih pravil .102, zato je bilo delovanje te zveze- nekaj »d prekinjeno. Sedanji čas p» ima narekuje. J» našo. obnovimo. Zato so na današnjem občnetn zboru ustanovili Okraju» «Arino- zvezo za Lbddjfto» ju okolico, ki ho pozneje sestavni del »OZ. Ve? govornikov je uaglaša!« potret*« e.tnrtMe organizacije slovenskega obrtništva. Zborovalci -o pa kljub temu spreb-H pravila te nova «reaanzacije in so bili v odbor kz,voljeni nmdedtri gg-: Načelnik Ivan Ogran. odborniki Jernej Kožar, Fran Jager.. Jest p Heiwca. Ivam VBihittas Tone Malgaj in Miho Robert,: pregledovalci tračvmov Zupančič.. Fran- Ravnikar in Roške»«, (dede g. Ravnikarja bi omenili, da ie bii ; e 'davno med vo-dilnirai funkcionarji DJO. Po volitvah je novi načelnik razvil program «leta. Predvsem je zahteval. reorganizacija seda*;-} ZTOI, kjer naj bi bil-, način zastopstva sorramwen po številu pripadnikov. D«lie ponori,,» .TVt,-> noririio p«,rtn?C- ga odseka, osobito v 'riari ; odra. G. Ravnikar pa je poudaril, da «e nit prvi sodelavec g. Pičmana m da še vedno vztraja aa sistemu ločenih zbornic. Govorilo je še več govornikov, nakar je. hita soreiet.i resobierin, ki bo predložna kr. banski npraur. INBERIRATTE v dnevniku M)LAS NARODA« mmmmm Zborovanje Zveze stavbmskJh delavcev je bilo za danes dopoldne ob pol 10. napovedano v dvorani Delavske zbornice, zborovanje se je pričelo s precejšnjo zamudo, bilo- pa je dobro obiskano. Podrobno poročilo objavimo v naslednji številki. Nogo si je zlomil pri podiranju dreves šestnajstletni delavec Anton Petrovčič, doma Iz Gor. Logatca št. 35, Danes zjutraj so ga pripeljan s prvim vlakom v Ljubljano, s postaje pra z reševalnim avtomobilom v bolnišnico. * Sestanek železniških upokojencev. in upokojenk ter sfaroupokojencev in rentnikov sploh, se vrši v torek; dne 26. novembra ob 16. uri v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti 22-. Akcijski odbor bo poročal o uspehih dosedanjih intervencij ter se bo sklepalo o bodočem delu. Tvrdka A. & E. Skaberne Ljubljana* javlja, da jemlje do preklica v račun 2»pev Ivanček pa se gotovo ne sine igrati, po svoji .’*i i volji ter ima zato tak« lepo ohranjene Jgračke. Kri» je srečnejši, Vaš. sinček ali Ivan-'k"!,? Kaj koristijo J vnučk it lepe igračke? Gotovo nič. Svetujemo Vam, da ne kupujete sinčku dragih igračk. Dajte mn stare škatlice; vretenca od sukanca, deščice, žebljičke- iir prepričali se tröstet kako se bo zadovoljno igral. <šo*pa (Mga V. iz K.: St»j sinko; ki šteje ko-huij pet let - laže in laže. Kal maj storim? Odgovor: Draga mulit: Gokovn h* laž grela lastnost, ki ima navadno hude posledice. Toda pr} otroku moramo najprej ugotoviti vzrok njegove lažnjrvosti. Otrok laže ali radi prebujne domišljije, ati za zabavo, ali iz pokvarjenosti. Iz pokvarjenosti pa laže radi slabega vzgleda odraslih ali pa radi naravnega nagnjenja k laži. Vsekakor se potrudite odvračati sinčka od laži z vzgledom, z lepo besedo, s primerno pripovedko ali ukom iz Kristusovega nauka, nikoli pa s palico. Opazujte sinčka in nam ob priliki Sporočite vzrok njegove lažnjivostr. * Kaj mora vedeti vsaka mati: da ima otrok dušo in telo, da je Kristusov nauk najpopoluejši nauk o vzgoji, da je naša svobodna Jugoslavija naj večja dobrina tega sveta, na je vsak otrok bodoči državljan Jugoslavije in da mora biti vsak otrok izobražen in vzgojen v svojo lastno sreča in v srečo Jugoslavije, ki ji načeluje naš mladi kralj Peter II., sin velikega nesmrtnika Viteškega kralja Aleksandra L Zedinitelia. (AL ? u '■ Za dom in pisarno Prešlo je že v slabo in- neokusno navado, •josijo dame popoldanske h» večerne obleke' doma in v uradu. Najmanj, kar temu Jak pitamo, je nepraktičnost. Tu obleke nami j1*!) po kroju niti po materialu ne spadajo '»ko okolje. Za dom. in pisarno je pač treba bežnega volnenega ali polvolnenega blaga Primernih barvah. Mirina Irarva in prepro .mika takih oblek pa nikakor ne zahtevala. ,l se bilo treba odpovedati vsem ljubkim n "hj kost im in okraskom, ki n. pr. krase ru j';Om\ Močni zvitki krase nekoliko vojašl jJazaško obleko. Originalno zaponko tvorijo sp om ,z. *e?a a^'1 roževine, medtem ko pri h neki, ki je sive barve, pripnemo široki spri ia r t,0,n' Povmastime gumbi v obliki den; ' '-"•'»ko okrasje olepšuje tudi visoke uianši j... ranglanastih rokavih. Prav primerna za ] mo delo je furlf srednja obleka, ki je dela izceJa in ima prednjih našit. Krilo se dviga še iznad pasu, ki je pleten in ga nosimo tik nad boki. Vremenska napoved Novi Sad: Prevladuje oblačno vreme po celi kraljevini. Dežuje na severozapadu države in v Podonavju. Temperatura je padla na južni, dvignila pa se je na severni polovici države. Naj nižjo temperaturo ima Varaždin —2 C, najvišjo pa Kumbor 19 C. Napoved za danes: Prevladovalo bo oblačno vreme, deževalo bo pa le mestoma, posebno v zapadnih krajih. Vetrovi spremenljive jakosti vzhodne in jugovzhodne smeri. Temperatura ostane brez večje spremembe. — Sonce vzide ob Ci.47, zaide pa ob 16.00. 60 letnica nar. šole na Grabnu Ljubljana, 25. novembra. Državna II. deška narodna šola na Grabnu je v soboto in včeraj na izredno slovesen način proslavila 601etnico svojega obstoja. Šolsko poslopje je bilo lepo okrašeno in raz poslopja je plapolala naša ponosna, državna trobojnica. Slavje se je pričelo v soboto ob 15. s šolsko akademijo v telovadnici, ki je bila namenjena predvsem učencem in učiteljstvu, seveda pa so prišli na akademijo tudi prijatelji naše mladine. Akademijo je otvoril s primernim nagovorom šolski upravitelj g. Josip Ambrožič, nakar so dečki korajžno zapeli Mavovo »Naša pesem«. Po petju so učenci izvajali Potočnikov igrokaz »Matevžev stric pripoveduje«, ki nam nazorno kaže razvoj tega zavoda iz preteklosti v sedanjost. Po končani akademiji je bila pogostitev učencev, nakar se je razvil po krakovskem in trnovskem okraju lep sprevod mladine, v katerem je neumorno igrala godba »Sloga«. V nedeljo, na glavni slavnostni dan, se je zbrala šolska mladina s svojimi učitelji v trnovski župni cerkvi, kjer je imel sv. mašo trnovski župnik in velik prijatelj naše mladine g. Fran Finžgar. Med mašo je imel g. župnik primeren nagovor na mladino, ki je tudi pri maši ubrano pela s spremljeva-njem orkestra. Po službi božji je bila v nabito polni in okusno okrašeni šolski telovadnici II. šolska akademija, ki je bila namenjena predvsem staršem, nekdanjim uceneem in gostom. Vse odlične osebe, ki so prišle na to izredno domače slavje, je gostoljubno in prijazno sprejemal šolski upravitelj g. Josip Ambrožič. Častna mesta so zasedli predstavniki naših oblasti, raznih kulturnih organizacij in društev. V velikem številu so bili zbrani nekdanji učenci grabenske sole. ki zavzemajo danes v javnem življenju odlična mesta. S ponosom so prihiteli ti že osiveli možje na slavje, vzbujajoč spomine, ko so hodili na grabensko šolo. Ko je bila telovadnica popolnoma napolnjena je stopil na oder šolski upravitelj g. Josip Ambrožič, ki je najprej pozdravil vse odlične predstavnike in goste, nato pa v lepem govoru orisal pomen SOletnega slavja grabenske šole. Po govoru g. upravitelja, ki je napravil na vse zelo globok vtis, je sledila prigodna deklamacija Peruzzijeve »Staremu deblu — mladi.cvet . nato deklamacija Lucije Petelinove »šoli na Grabnu ob 601etnici«, nakar sta sledili še dve pevski točki »Naša pesem« in »Trnovska pesem«, ki sta želi viharno pritrjevanje vseh posetnikov akademije. Potem je sledil še Potočnikov igrokaz »Matevžev stric pripoveduje«, nakar je bila lepa slavnost zaključena z državno himno, ki so jo vsi navzočih stoje poslušali. K lepo uspeli proslavi COTetnega obstoja naše grabenske šole izrekamo tudi mi svoje iskrene čestitke! „Neposredni davki" Strani 552 XVI. — Cena v platno vez. Din 160'—. Priredil Sušeč Štefan, načelnik finančnega oddelka banske uprave v p — V tiskarni Merkur d. d. v Ljubljani je te dni izšla z gorenjim naslovom knjiga, ki bo z vso upravičenostjo vzbudila pozornost v vsej naši javnosti. Knjiga je tako po svoji vsebini kakor tudi po razporeditvi snovi popoln, pregleden in povsem zanesljiv zbornik vseh predpisov, ki se nanašajo na neposredne davke; obsega zakon o neposrednih davkih, pravilnike, uredbe, razpise in komentar. Dodan je še zakon o davku na neoženjene osebe in o davčni oprostitvi oseb z 9 ali več otroki. Besedilo celotne snovi je podano po stanju sredi novembra 1935, zaradi česar je knjiga tudi po svoji aktualnosti pomemben pojav na slovenskem knjižnem trgu. Knjiga ima praktično sestavljen vsebinski pregled, v katerem je pri vsakem členu zakona navedena tudi kratka označba snovi, ki jo obravnava, na koncu knjige pa je še abecedno kazalo, ki omogoča lažjo in hitrejšo orientacijo. Med tiskom knjige izdana določila je najti v kratki »dopolnitvi besedila«, uvrščeni neposredno za vsebinskim pregledom. Celotna snov o neposrednih davkih je razporejena tako, da sledi vsakemu členu zakona z drugo obliko tiska njegov pravilnik z vsemi obrazci, nato pa zopet z drugo obliko črk še »posebne pripombe«. V te so po večini v popolnem prevodu prevzeti vsi razpisi, kar so jih izdala pristojna oblastva kot navodila, tolmačenja ali pojasnila k dotičnemu členu zakona; razen tega pa je tu več razsodb državnega sveta in upravnega sodišča, in končno so dodana še številna strokovna pojasnila. Med temi »posebnimi pripombami« so na ustreznih mestih uvrščeni tudi razni pravilniki in uredbe, ki so z določbami dotič-nega člena vsebinsko tesno povezani, tako da je z vso to opremo dobil vsak člen zakona povsem zaokroženo celoto. Ta prvi zbornik vseh predpisov o neposrednih davkih bo brez dvoma dobrodošel pripomoček ne le vsem državnim in samoupravnim funkcionarjem, ki ga bodo mogli s pridom uporabljati pri praktičnem izvrševanju svojih službenih dolžnosti, marveč bo tudi sodnikom, odvetnikom in notarjem zanesljiv priročnik; hkratu pa bo tudi dober svetovalec vsem denarnim zavodom in zadrugam, nadalje industrijskim, trgovskim in obrtniškim krogom, kakor vobee vsem davkoplačevalcem, ki se bodo v posamez-, nih primerih hoteli poučiti o svojih dolžnostih in pravicah ter si najti odgovor in navodila v vseh vprašanjih obsežne in mnogokrat prav zamotane snovi neposrednih davkov. Nabavo knjige »Neposredni davki«, ki pomeni prav važno izpopolnitev naše strokovne literature, vsakomur toplo priporočamo. Naroča se pri knjižni založbi tiskarne Merkur d. d. v Ljubljani. Narodno gledališče DRAMA: Začetek ob 20. uri 25. novenibra, ponedeljek: Zapito. 26. novembra, torek: Zaprto. 27. novembra, sreda: Kralj Edip, Ramen Iti gost. Red Sreda. 28. novenibra, četrtek: Vesela božja pot. Premijera. Red B. 29. novembra, petek ob 15.: Kralj Edip. Dijaška predstava. Izven, Globoko znižane cene od 5 do 14 Din. OPERA: Začetek ob 20. uri 25. novembra, ponedeljek: Zaprlo. 26. novembra, torek- Aida. Red A. 27. novembra, sreda: Faust. Gostuje tenorist Josip Rijavec. Izven. 28. novembra, četrtek: Ples v Savoju. Red Četrtek. fCulfuro Odgovo* Francete Kralja Dne 3. t, m. smo objavili Gabrovo poročilo o razstavi Franceta Kralja, šele 19. t. m. smo pa dobili pismo z rdeče tiskano glavo, kjer je naveden naslov pisca: Prof. France Kralj, akademični kipar in slikar, itd. V pismu čitamo med drugim: »na neomikan in zloben način sestavljena kritika. Ni mi do tega — kaj spušča od sebe p. n. uredništvo, ker o kritikah dotičnoga avtorja ima občinstvo, kar ga pozna, svoje mnenje, zato nedostojni ton aromira nanj — ne doseza pa mene!... proslavljen po svojih znanih podlostih nasproti Savanom in Jakopiču ... Zahtevam, da izide prihodnji ponedeljek na istem mestu »G. Nar.« kot je izšla kritika, pojasnilo: 1. kako je sploh ona ogabna označba »Schreckenskammer der Kunst« prišla v listu v zvezo z menoj, ko nimam z njo uprav nobene sporedne zveze temveč nasprotno, preje z ljudsko umetnostjo tretjega rajha, ker je moja umetnost ljudsko slovenska (proti kateri pa se g. avtor bori!). 2. V kritiki je podana v tonu strokovnega mnenja ocena, kakor, da sem kak strokovno anatomično neizobražen neznalica in začetnik ter ne poznam pravilnih anatomskih oblik, in x 3. da so osnutki še nylogo pravilnejši od izgotovljenih podob, ki bo še večje pokveke, spake, kljub temu, da je pri vseh delih bila razstavljena tudi fotografija izvršenih podob! Ker zlasti slednje smatram za danes uprav učinkovito odvračanje naročnikov in prikrajševanje pridobitnih virov, in pa, da se pri nas ta kritikarska umazanija v tako podlem načinu prepreči, sem namenjen s sodiščem nastopiti proti listu »Gl.'Naroda«, ako mi isto kakorkoli (bodisi na račun tiskovnih napak) ne da na gori označenem mestu zadovoljivega zadoščenja! Spoštovanjem F. Kralj.« Z današnjo objavo smo- torej popolnima ustregli piščevi zahtevi, vendar pa moramo tudi še ugotoviti, da pisec kritike najbrž sploh ni čital ali pa le površno, saj bi drugače ne zahteval pojasnil o popolnoma jasnih stvareh, ki jih z večina v poročilu sploh ni ali so pa v drugačni zvezi, kakršno jim podtika. Res je v kritiki tudi nekaj tiskovnih grešk, ki pa nikakor ne kvarijo skrajno dobrohotne in mile sodbe, zato je pa morda za pisca samega boljše, če se ne spuščamo v popravljanje. Ali naj popravimo svojo ugotovitev, da se je »France Kralj unesel in ni več tako ekstremen«, in prekličemo, »da najboljše sile svojega nespornega talenta razsipa«? Ali naj demantiramo, da »France Kralj torej tudi sna... in že dozoreva umetnik France Kralj«? Ali naj zavržemo upanje, »da bomo ob njegovi prihodnji razstavi pisali o njem že z občudovanjem«? Kako je »ogabna« označba »Sehreckens-kammer der Kunst« prišla ž njim v zvezo? Naj čita dalje: »Tisti, ki res znajo risati, slikati in modelirati, so se naglo iztreznili. zakrknjene »žrtve nekulturnih razmer« so pa morali ostati vsi, ki zaradi neznanja ne morejo veljati za umetnike. Nikakor Franceta Kralja ne štejemo med zadnje, temveč med prve...« Ali naj ga prestavimo? Še o anatomiji, čeprav smo pisali samo o anatomski licenci! Akad. kipar g. Ivan Zajc je tudi glede tega že povedal svoje In je pripravljen še govoriti. Njegove besede so tudi naš odgovor. Kar se pa tiče 3. točke zahteve glede osnutkov in izgotovljenih kipov, nai pa pisec ponovi samo razstavo osnutkov' da jih bo javnost lahko primerjala. Ante Gaber. tokmjtorotan Slovenska Koroška 7,e v stari avstrijski monarhiji so voditelji koroških Slovencev na podlagi natančnih podatkov pri vsaki priliki povdarjali, da je južni del Koroške v gospodarskem oziru popolnoma zanemarjen in da se dela očita krivica. Toda te trditve niso bile nikdar upošteva ne, temveč ee je mirno dopuščalo, da je ljudstvo obubožalo, kajti s tem se je tem le ne podjarmil ali iztrebil slpv.eijuki živelj. Po plebiscitu pa so nekateri nemški poslanci imeli predrznost, da so trdili, da uživa južna Koroška iste ugodnosti kakor severna. Naenkrat, in sicer leta 1930., pa je naenkrat prišel koroški deželni zbor do zavesti, da je gospodarski položaj v južnem Korotanu zelo slab in p osil zvezno vlado za nujno pomoč. Centralu:! vlada je uvidela potrebo pomoči in v slovesni seji začetkom oktobra 1930 podarila koroški deželni vladi vsoto treh milijonov šilingov za ureditev obmejnih gospodarskih1 problemov. Koroška deželna %'lada je v smislu eklepa dunajske vlade ustanovila posebno banko, ki bi imela namen, navedeno vsoto po potrebi razdeliti na posamezne kraje in voditi račune. Za upravitelje te banke, ki je ‘dobila lepo doneče ime >Južnokoroška gospodarska banka« so bili imenovani najzagri-zenejši sovražniki slovenskega življa na Koroškem. irt sicer: tajnik koroškega Heimatbunda, major Maier-Kaibitsch, Inspirator nemčurskega naroda, deželni arhivar, prof. dr. Martin Wutte, ravnatelj celovškega magistrata, dr. Gratzhofer in ravnatelj koroške hipotečne banke. Prebivalstvo je upravičeno pričakovalo, da se bodo z navedeno vsoto fundirala nekatera industrijska podjetja, kakor v Borovljah, v Bistrici v Rožu in v Bistrici pri Pliberku in da bo na ta način prišlo brezposelno prebivalstvo do zaslužka. Toda pod pretvezo splošne gospodarske krize so industrijska podjetja, ki »o ne samo za Koroško, temveč za celo državo velevažna, ustavila svoj obrat. Svinčeni rudnik v Bistrici pri Pliberku ni našel svojega tako po- v gospodarski luii trebnega financirja, železna industrija v Borovljah je še naprej tožila o pomanjkanju naročil in odpuščala slovenske delavce iz službe in tovarna v Bistrici v Rožu jc lansko leto po-, polnoma ustavila svoj obrat, demontirala nove moderne stroje ter na ta način jasno dokumentirala, da nima več prebivalstvo nobenega upanja na zaslužek v domačem kraju. Gozdarsko podjetje barona Helldorffa v Grebinju skozi mesece in mesece ni moglo izplačevati mezde svojini gozdarjem, temveč je tem dajala bone, da niso umirali od gladu. Vsi poizkusi podjetnikov in drugih zainteresiranih gospodarskih in političnih faktorjev za sanacijo podjetij so bili zaman: podjetja so propadla, stroji stojijo mirno in žuljave delavske roke počivajo. Samo na teh slučajih vidimo, kolikokrat je imela »Južnokoroška gospodarska banka« priliko rešiti gospodarski polom in omiliti bedo v južnem Korotanu. Toda nikdar ni bilo slišati o njej niti besedice; kakor da bi sploh ne obsojala, taka tišina vlada okoli te institucije. Ob priliki 15-letn. plebiscita pa se spomnimo zopet nekdaj lepega daru dunajske vlade, ki ga je dala ob priliki desetletnice. Ko se je vršila dne 6. oktobra 1.1. plebiscitna manifestacija v Pliberku, so tamošnji lokalni faktorji izrabili priliko navzočnosti koroškega deželnega glavarja in zastopnika zvezne vlade, grofa Thurna iz Železne Kaple, sorodnika kneza Starhem-berga, in jima predložili peticijo, o kateri smo že poročali dne 28. oktobra. V peticiji navajajo Pliberčani, da jim je bilo iz plebiscitnega fonda obljubljenih 120.000 Din mestni občini za potrebne vodovode, 400.000 Din za reparacijo in prizidavo ljudske šole v Pliberku in mestni hranilnici 800.000 Din kredita, torej skupno nad 1,300.000 Din. Ta vsota bi za povzdig gospodarsko popolnoma propadlega mesta Pliberka in njegove okolice mnogo pripomogla in ljudstvo, predvsem pa nemški »purgarji«, bi ne občutili tako hudo, da se nahajajo ob meji in da Skoraj pol milijona angleških rudarjev preti s s stavko. Angleški rudarji so te dni glasovali o stavki mezdnih sporov. Pri tem je 9V«, oziroma 409.351 rudarjev iz premogovnih revirjev glasovalo za stavko. Naša slika kaže v sredini predsednika zveze premogokopnih rudarjev, župana harnsleyskega, Jožefa Jonesa, ki je razglasil izid glasovanja. Na desni je predsednik zveze, Lawcher, na levi pa tajnik Ebby Edwards. Vse tri zastopnike bo sprejel Bald'-' so od splošnega prometa v deželi popolnoma odstranjeni. Prebivalstvo južnega Korotana pa se upravičeno vpraša: Kje je tista ob priliki desetletnice tako slovesno obljubljena in od vlade tudi gotovo izplačana materijelna pomoč? Mar so dobili pomoč oni ra j bovški naseljenci, ki so brez pare prišli na Koroško? Ali pa se s tem denarjem plačuje nadaljno ponemčevanje slovenskega življa na Koroškem? Pred par tedni so koroški listi objavili vest, da je celulozna tovarna v Jezernici pri Beljaku ustavila svoj obrat, ker se je njen finančni položaj zelo poslabšal in je neka sosedna država, ki je bila glavni odjemalec njenih produktov, ustavila plačila. Po preteku komaj 8 dni pa je to podjetje dobilo toliko kredita, da je pričelo zopet obratovati. Začetkom meseca oktobra je neurje napravilo velikansko škodo v Zgornji Dravski, Mlečni in Malta dolini. Hudourniki so odnesli mostove, razdrli ceste in poplavili polja in travnike, tako da znaša škoda nad milijon šilingov. Istočasno pa je nevihta napravila tudi v okolici Železne Kaple in v boroveljskem okraju veliko škode. Medtem ko se je izvedla za Zgornje Koroško državna akcija in javna zbirka, o škodi v slovenskem ozemlju niti v enem koroškem časopisu ni bilo kakšne notice. Prebivalstvo južne Koroške bridko občuti to zapostavljanje njihovih integralnih gospodarskih interesov in upravičeno zahteva, da se vendar enkrat realizira to pred petimi leti naklonjeno -darilo. —iks. i r i 1i i i • ATI* > • M* • JUN < „TC/ » MM • «THIC • AtbiyÄ-Kofceb. j/my-wr# L^ETOILE du MATIN. ■ n • n-M.y • HU-U *' «'Tf):»-»»*.* ■ m« « hTtt.f wm iufr • riniti1 - hth-A*' na*»** • n>r • • ««hhA » • ohfl • v'T.«i a*- • Mia • • •fl?’ »rr ' H—)rc • fi.tr. ytAf • AA»- • rrr* • <*h • thfii • V-. * Zht • r*>"iA MW»-* r.M ' Ilm:* •/.TJ5-G9 Afc h ft • ntn • n—irv- • <\cYy • iwwa-* • h*)H»¥ • r * > • r.ri • «>•• • U.A+1?*- • • tht • tMi.i'y • nnvs • tu 1. ••r'»»* •(■>;>* •) r'tfl-fl»! • ftAm • »*• • • *•>* • mfl * • AK* • « aah.u * * nv.frf'ftf • rncr • • a-*.«t • Hin • a/»% • nuptir • Am • rAh i • fkrüt • hJHi * • tvr • pw • AA»- • •rr* • ne-A* • Mt • • r» • r.iit • • Mtn • hrdt • hiwi • • m . in? I AMdATVV • AA-V^ v-A- • thm-i* 1 HJcr» • r*lf A* • AA^lTV • • ib/iiVnh ' fy.Ji • r.nt > tZMCV rt.A> • -»ao • rhM-VAV • r-rfl« • •»r-'HO r’T.ivnv» • AAwn- * ,, v n-l'K'l9 ■ «"• » * Hin* "tv • • tht+ii V f'vii n • .Tiv » ilG'f fTC • Ar— m-A P • M’ M IK- • t"i.rt • ■ IlWhA h—A •n »ii-tic 1 h<»i.’> • r h*’<- . nuof<.- >?i: • T» •_ hx.A• •?*» • rr-vm e-A*.«(> m-flA « hv/u^n* * * Krr'Aiirf.* A-JW • ir>,Ah ' AAtl. • V»H1* Knih • ' hm * * f.v.ft - oltar f *i> a#«aa • AA.C • + nt • nrinJr • o-ht Pin • .Acv « a.**-•»♦v • • n-ir.nr*- • »ajiiv:-* * n—tinnr *■ rnitt. mV«. »iTflHi —ntnr.r • »r. *a • ■ »ac • Am • *n ■ mnr • • aha rrt-i • (MC' t -tti • -n/r Mtr • fKtr-k/ »Ar y.t«tmes • • ham • * (♦1 •) —i/.n-"} • • tlCftt.fir • AAAfT ' AA’ fifh/.fxr • Am * HM • >kVt • rk*r-*f •a& -in t • AA • Uft • XCA • new*- * — •• • nv>i:v • nm* • nt**- • a—tc* mr • f* > • AA-fl • flAA'f®- • n—A'/.i1 • A1N * n—a- • r.fi • -oA-VrAV • f.u • • hrdf • Wh» • ♦ •flA-' —Af—• AAH.Ü • ■ k^'ia.u • roi • hrdt • i»»hi • rrvvfl • nr* • u-a* • A-ncrv- • r.n • • hr^merv • Att/ • t :SBik abesinskega cesarja. Le malokomu utegne biti znano, da izhaja v Addis-Abebi po enkrat pa teden časnik z naslovom »Jutranja: zvezda«. Naša slika kaže naslovno stran tega lista, ki je tiskan v amharščirii. Cesar, ki često tudi sam piše prispevke za ta list, da vsak teden razposlati vsem A bes inčem, ki se šolajo v tujini, po en brezplačen izvod, da bi tako obranil zvezo med mladino v tujini in med domovino. Priprave našega Sokolstva za berlin sko olimpiiado Kakor znano se udeleži telovadnih tekem na berlinski olimpijadi meseca avgusta 1936 tudi vrsta naših Sokolov in Sokolić. Priprave našega Sokolstva so v polnem teku in bo uvežbal naše tekmovalce priznani sokolski strokovnjak br. dr. Viktor Murnik. Ker se je za vežbanje prijavilo že nekaj tekmovalcev tudi v ostalih krajih naše države, sta v nedeljo 17. t. m. odpotovala v Beograd br. dr. Murnik in br. Edvard An-tosiewicz, da se prepričata koliko telovadcev bi prišlo v poštev za skupno vežbanje. Pregled telovadcev je bil v Domu kralja Aleksandra I Zedinitelja v Zemunu ter so mu prisostvovali poleg imenovanih bratov še načelnik SSKJ br. dr. Alfred Pichler, podnačelnik br. Miroslav Vojinovič in br. Ivan Kovač. Pred pregledom vaj je bil predvajan film obveznih vaj na orodju in prosta vaja za olimpijado. Pregled se je izvršil po naslednjem redu: proste vaje, drog, bradlja, krogi in konj. Na vsakem orodju so posamezni tekmovalci pokazali obvezno vajo. Po vsaki vaji je tolmačil posamezne prvine br. dr. Murnik, nazorno pa jih je pokazal br. An-tosiewicz. Pregled vaj je trajal polnih šest ur, nakar je dal br. dr. Murnik tekmovalcem potrebna navodila. Preglednih tekem so se udeležili bratje Merzlikin Dimitrije, Budja Juraj, Romelič Svetomir, Stergar Miloš in Perfiljev Jevangen iz Beograda, Rumelič Josip in Pataki Ljudevit iz Zemuna,Zikov Radovan in Vilic Marko iz Novega Sada, Kujundžič Josip iz Subotice in Jovin Borislav iz Sombora. Skupno 11 tekmovalcev. Vodstvo je bilo popolnoma zadovoljno z uspehi dosedanjega uvežbanja in je prepričano, da bo z nadaljnjim vztrajnim vež-banjem naše Sokolstvo dostojno reprezentiralo barve naše države na olimpijadi v Berlinu. Pripominjamo, da se vrši vežbanje tudi pri nas v dveh skupinah v Ljubljani in Mariboru ter so se vežbanja oprijeli naši kandidati z resno in trdno voljo. želimo vrlim bratom pri vežbanju najboljših uspehov. Zdravo! —at. Ljubljana, 25. novembra V telovadnici Narodnega doma so bile včeraj dopoldne prve izbirne,tekme članic za berlinsko olimpijado. Vodnici tekem načelnici SSKJ s. Elzi Skalarjevi se je javilo od 21 prijavljenih članic 20, in to iz župe Beograd sestra Balmožan Kata, Krajinovič Zrnka, Radivtc-jevič Dušica, Hofman Flora, Trajkovič Mira, Jovanovič Desa in Gorupenko Angela; iz župe Ljubljana sestra Hribar Tuša, Kržan Ančka. Omota Lojzka. Fnstišek Marta ih Rupnik Lidija; iz župe Novo mesto sestra Poljanšek Vida ter iz žuiie Zagreb sestra Štefanini Zulejka, Veršec Maja, Sombolič Tonka, Mervar Jožica, Karič Bogdana, Norokmet Ivica in Ris Gertru-da. Zanimanje za tekme je bik» prečej&fije in se je zbralo na galeriji Narodnega VV i r brauchen keine Tscliuschen und wir werden diese nicht züchten — Mi ne potrebujemo nobenih Čušev in jih tudi ne bomo vzgojevali.« Tako in podobno se je. izrazil g. Ibovnik, nadučitelj v Podkrnosu. »Die verfluchte Windische-rei muss in unseren Schulen ein Ende haben, dies wird aber erst dann, wenn, wir junge Lehrer werden können derselben auf der Knack treten — Ta prokleta bindišarija mora v naših šolah prenehati, in to bo le tedaj, če jim bomo znali mi mladi učitelji stopiti na tilnik.« ■ Tako je dejal v družbi nekemu učitelju v Žrel-cu učitelj Rudolf, Ženki, sedaj šolski vodja ljudske šole v Labodski dolini. »Ich verbiete, das slowenische Singen unter euch, Kinder, da wir nicht in Jugoslawien, sondern im deutschen Staate sind — Prepovedujem vam, otroci, slo-Aeuško-petje'zato, ker-nismo v Jugoslaviji;'am-T>a!( smo v nemški državi! Tako se je izrazil '•g.; Holtet, nadučitelj v Medgorjah, ki se je •rraf'l kot sjn slovenske; matere v slovenskem št. 1 "Tdifirmi pri Celovcu.' V "Medgorjah se je bivši g. Marinič, sedaj nadučitelj v Št. Jakobu v Rožu, enostavno postavil na noge in enostavno zahteval odstranitev slovenščine iz šole, kar se mu je tudi s pomočjo občine in nemškega Schul-vereina lahko posrečilo. V Medgorjah je prebivalstvo popolnoma slovensko, razen ene družine, ki se je tja naselila. G. Marinič je pri, poznal Medgorje za nemške. Slovenski učitelj! In tako se gori po celi slovenski Koroški. Vidite! Slovenskega otroka odtujujejo staršem, ga za vse najdražje oropajo. To celo delajo predslo niki države s tem, da govorijo o manjšinskem vprašanju, dejansko pa ničesar ne pokažejo napram manjšini. Zavedati bi se morali. da vse, kar njih boli, tudi nas boli. Zavedali l-i se morali, da kdor zatira jezik bližnjega, greši do dna duše, ker otroka vrbutega pohujšuje zoper lastno mater in očeta. Kar delajo po ljudskih ponemčevalnicali s slovensko deco slovenski ponemčevalni učitelji. Glejte! Kaj naj opravi pri slovenski deci tuj učitelj, učitelj tistega naroda, ki mu je izgfabiT 'najdražje? Kako takim učiteljem dajati zaupanje, jim izročati lastne otroke? Kako naj torej prebivalstvo slovenske Koroške v zastrupljenih razmerah raznarodovanja dobi pravico in zaupanje do takih učiteljev? : Po nobeni polij,bi ne mogli priti do drugač- nega zaključka, (akorda mislimo na krščansko dolžnost, da se z vso močjo in sredstvi, z vso energijo borimo za svobodo materine besede, v kateri bo zavarovana božja pravica za obstoj slovenskega naroda na Koroškem. Slovenci smo Zato hočemo slovenskih učiteljev, kakor tudi duhovnikov, pravičnih, ki ne bodo teptali* materinega jezika in ga zasramovali prid naj-mlajšimi, kajti naš otrok, naš jezik ni kakor orodje, ki bi ga mogli vreči iz rok in ga nadomestiti z drugim, ampak ta je s svojimi ma-mičnimi glasovi tako tesno združen z našo notranjostjo, da smo kar ponosni nanj, ker predstavlja bistven del našega bogastva. Po njem smo sprejeli od naših pradedov nepopis-1 jiv zaklad. Tega se naši ponemčevalni duhovniki in učitelji nočejo zavedali. Treba se je le ozreti po slovenskem ozemlju Koroške med odpadniki, kateri da se sramujejo svojega jezika in spoznal boš, da so ravno ti moralno nič vredni. Oni se izogibajo slovenske govorice, izogibajo slovenske govorice, izogibajo in odtujujejo cerkvi bolj kot drugi zato, ker so porušili lepoto življenja. Jasno je, da materin jezik ne more nadomestiti nobeden drugi jezik. Ta se rapidno ponemčiije po vsej celovški okolici. Žrelec, Grabšfajn. Ti menca. Št. Tomaž. .Št. Jakob ob cesti itd. itd, To so sami slovenski kraji, a vsi ponemčeni od strani šole in duhovnikov. Neki kmet iz Medgorij se je pred nedavnim izrazil: »Vsi otroci morajo že doma govorili popolnoma nemški, da postane naša Koroška res nemška država.« Torej slovenski kmeti Nahujskan od g. Holcerja, nadučitelja tamošnje šole, ki je, kakor jih je mnogo, potuj-čevalka in uničevalka materine besede in na- rodne pripadnosti na Koroškem. Vso lo žalost moramo opazovati zdaj, ko se menda rešuje manjšinsko vprašan je. Kako se rešuj,e'?. Če ponemčevalni učitelji še naprej prepove'iinejo otrokom spregovarjati besede, tiste besede, ki jih je učila mati, in z njo teptajo slovensko narodnost — danes, ko se naj govori o vzorni rešitvi šolskega vprašanja na Koroškem? Potem naj se še vedno vpije nad slovenskim otrokom. ki govori domačo besedo, se mu raztrga vsaki Zvezek, kateri nosi le en stavek sl oven-J ščjne, kar se je tudi. že zgodilo, da je učitelj raztrgal učencu zvezek, ker je v njem imel napisano slovensko pesem. Krivica za krivicoM Kdaj se popravi vsa ta krivica, storjena prot* narodu? Kdaj se neha s hinavsko razliko me<) »bindišarjk in »Slovenci?« In 'to' celo od stran* •učiteljstva v šoli! Ali res sine nemška šola oronuli koroškim Slovencem njih materin jezik i** \njjb narodnost? Kar se že več desetletij op»' zuje. od tedaj, odkar je bila upeljana obvezu® nemška šola. da se od časa do časa rapidno p**' nemčuje slovenska deca na Koroškem Kdaj s® ipooravi ta krivica šole? » Nič več ne pričakujemo: Saj mož, ki z vs® vero veruje vladi nemške Avstrije, trdi, da vla' da po mestih, šolah in vaseh ne bo prenehal® germanizirati. Ona skrbi zato in hoče »deutsch® Staat«. Tako govore in Širijo krivico, kater® Bog noče, kajti tudi on je sodnik krivice, tis*® krivice, ki je še skoz desetletja usmerjena na' pram na.jmiajšim na' Koroškem. Izdaja za konzorcij »Družinskega tednika« K. Bratuša, novinar. Odgovarja Hugo Kern,- novinar. Tisk* tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mihalek. vsi v Ljubljani.