Uredništvo in upravnlštuo :
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
uhaja v ponđeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold.
Telefon št. 113.
Št. 67.
V
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Maribor, dne 16. junija 1913.
Mnino listu:
Celo leto			K
Pol leta		. 6	K
Četrt leta		3	K
Mesečno		1	K
Posamezne številke	10 v.	
Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati a)i oznanila se računi jo s 15 vin. od 6 reda« petitvrste ; pri večkratnih oznanilih velili popust
Letnik V.
Sadovi brezverstva.
Naravnost kričeč dogodek se je dogodil dne 11. junija it. 1. v Lvovu m Galiciji, dogodek, ki nas sili, da spregovorimo par besed v zadevi šolstva in mladine. Omenjenega dne je namreč na moškem učiteljišču v Lvovru ustrelil dijak- III. tečaja Rusin Dze-gala svojega učitelja, profesorja polj sik e,ga slovstva Gutkowskega.
Ko je pokojni profesor končal svojo uro, se je še par hipov (zamotil v šolski sobi in fant jc prišel od zadaj in mu sprožil zapored štiri strele v glavo. Vzrok tega groznega čina je bila baje profesorjeva mržnja do tega dijaka. Hudodelec sam trdi, da se mu je zdelo, da ga profesor preganja. Ker je bil pokojnik Poljak; bi se morda dalo misliti na narodno sovraštvo, ki vlada m,ed obema narodnostima, toda poročila to enotno zanikujejo.
Na vsak način je ta dogodek dejstvo, ki da le misliti. Kar tako iz navadne mržnje človek ne postane zavratni morilec, tu morajo tičati še drugi motivi. V zadnjih letih se opaža več' takih dogodkov iz mladeniškega življenja, ki dokazujejo, da ni vse zdravo, da. ni vse trdno v tem oziru. Nočemo se dotikati nikakih posameznih slučajev, a na splošno bi si dovolili vendar še par opazk k tej važni točki.
'To nihilistično gibanje med mladino ni nastalo öd danes do jutri, več desetletij je že opažati lopatam posamične pojave. V zadnjem času se je pa to precej občutno razširilo. Novi, moderni filozofi in pedagogi, ki uče razne materijalistične in brezverske kolobocije, so. k..temu pra\| dosti. pripomogli. Vse je osebnost, vse je le telesnost, vse je samo jaz itd. ; po smrti ni nič, verski in moralni zakoni so le za tepce itd., to so nauki iz one šole, ki jo tudi vlada dopušča in podpira.
Moralni temelj hočejo moderni pedagogi podreti, verska vzgoja, vzgoja samozatajevanja in spoštovanja do bližnjega je ničla, glavni smoter človeški naj bo le kultiviranje lastne puhle glave. Taki nauki so se žalibog zanesli tudi med našo slovensko mladino in s skrbjo moramo vprašati, kaj bo z narodom slovenskim, ako bi prišli taki ljudje na — krmilo.
Da mladina ni brez napak, brez slabosti, to dobro vemo, vemo pa tudi, da mora biti naloga pra-
PODLISTEK.
Iz Celja v Trnovlje.
(Iz popotnih spominov izbral in v črke sestavi!
A. -b-.)
(Dalje.)
„i. . . Matere božje v spomin na bridke čase celjskega mesta. Ko bi le vsak, ki gre tod mimo, še vselej vzdihnil, da bi nas ona tajko gotovo, kakor tu zdaj stoji zapuščena med nebrojnim 'ljudstvom, obvarovala i v naprej takih hudih časov. Pa videti je, da ljudem ni veliko za to znamenje, kajti zopet se bližajo hudi časi. In Celjani so tako lahkomišljeni, da tega niti prav ne čutijo. Samo lekarnar pred znamenjem hoče to ohraniti v spominu in imenuje svojo lekarno „pri Mariji pomagaj.“
Že je hotel Ceni sam pokazati svojo nevernost, pa dregnil ga je tovariš, rekoč:
„Glej, množica se je razredčila, stopiva zaiTi-f netom, da nama ne uide!“
Stopila sta iz glavnega na križišče štirih približno pravokotno se dotikajočih ulic.
Ceni postoji in ostrmi nad razbitim napisom: „Stermecki.“ Trgovina za celo blaigo v neraztrganih vzorcih, pa tako raztrgan napis! Sam si ga trgovec gotovo ni za reklamo tako razcefral, najbrž, modruje Ceni za-se.. čaka, da se osnuje muzejsko društvo, ki mu odvzame to dragoceno, raztrgano posebnost in shrani za one čase, ko se bodo ljudje še radi spominjali razbitih pouličnih napisov.
Pa rajvno tu se je moralo to zgoditi, se čudi na tihem Ceni, ko vendar stoji tu na levem oglu „Mohri pastir“ s trgovino. Oj tebi, prišel je sovražnik, mislim pa, da ne od tebi nasproti stoječega nekdanjega zaščitnika trgovine „„Merkurja“ in njegove kavarne, kjer je zbirališče kratkočasja potrebnih jCel-janov in trgovskih potnikov.
Ceni se zamisli: Bog ve, če se ni tukaj svoje
ve krščanske vzgoje ta, da te napake po možnosti odpravlja in zatira. Vzgoja naj ne bo sicer vojaško stroga, a gotove stvari, ki se 'tičejo verskega, družabnega in sploh izobraženega človeka, se morajo zahtevati, ker drugače vzgojuje šola za življenje nesposobne ljudi.
Da je moderna šola, ki hoče otresti od pouka vse, kar je količkaj v e rsko-mo r ajln eg a, popolnoma škodljiva,, to je dokazala francoska liberalna vzgoja, kjer je od leta do leta več potepuhov, falotov in zločincev. Pri nas, hvala Bogu, še ni tako daleč, toda tupatam so se že pokazale drobne klice moderne vzgoje, ki je za naš narod seveda skozi in skozi napačna. Pot, ki jo hodi moderna francoska šola, je znana, tako svobodno pot bi radi tudi pri nas hodili nekateri, toda naša naloga bo, da jim bomo temeljito stopili na prste. Naj reformirajo., /kar je morda res potrebno, kjer pa so stari krščanski temelji ;za podlago, tam naj gredo lepo dalje.
Človeška družba rabi delavnih, trdnih, močnih, pozitivnih značajev, kakor jih daje krščanstvo, -ker le taki so sposobni za delo, a v delu je naša rešitev, posebno še rešitev slovenskega naroda.
V
Cnirajm© mladino!
Na drugem mestu komentiramo grozni umor v Lvovu, ki z brutalno brezobzirnostjo razkriva vse slabosti moderne vzgoje — brez krščanstva, brez Boga. Opozoriti moramo pa še na neko drugo nevarnost, ki ogroža slovensko ljudstvo. Minuli teden so se \fršile v Mariboru porotne obravnave. Prvi dan je bil obsojen radi ropa neki Franc Bauman iz Šalove na šestletno težko ječo. Drugi dam je bila oproščena lSletna Antonija Voh iz Vuzenice, obtožena detomora. Tretji dan je dobil Tomaž Grobotek iz Apač pet let težke ječe radi požiga. Četrti dan sta bila obsojena radi posilstva neki žOletni K. Kampi iz Starošineev in neki 171etni Miha Vogrinec iz Ka-memšcaka: prvi je dobil dve, drugi ,dve in pol leti težke ječe. Peti dan, v petek, je sedel na obtožni klopi 211etni Alojzij Rakuša iz Radenc; oskrunil je 6-letno deklico in mu je prisodilo sodišče za njegov zločin tri leta težke ječe.
Tako kratko poročilo o zaldnjem porotnem zasedanju v Mariboru. Osupniti mora to poročilo vsled
dni bila huda bitka med volkom (in pastirjem? Pozo-rišče je že videti pripravno. Ulice od štirih vetrov, na tesnem prostoru se križajo mnenja in na četrtem oglu kakor nalašč zopet lekarna /za zdravila, nad njo na zidu pa črni orel z bistrimi očmi, gotovo še pripravljen, pobrati plen, ki ga pusti huda bitka.
„„Hoj, tovariša“, se vzdrami naenkrat v zgodovino davno ali nedavno, preteklih časov zamišljeni Ceni, |„ne tako naglo“, in pohiti za Tinetom, katerega opazi nedaleč skozi množico se porivajočega.
Mimogrede Še ošvrkne kar nehote s kratkim pogledom relief-podobo nad kavarno; V naglici ne more razbrati plitvp vdolbenih zlato se svetlikajočih črk.
,„Nič ne de“, se potolaži, ,„toi bo pa Petine povedal, kdo je ovekovečen tam gori na, zidu; samo če ga ne pozabim: vprašati“, in hiti naravnost po široki ulici naprej.
t „Hu, v Gradec pelje ta cesta, stoji zapisano; [menda pač pelje tudi v Trnovlje, ko bi se mi zgubila tovariša predaleč naprej.“
,„jOh, ti ljubi Bog“, vzdihne na to, ko jih zagleda; nedaleč pred seboj stati ' pred rumeno tablo, pritrjeno na zidu rujavkaste hiše.
Ni se mogel dovolj načuditi, kako mu ,vse lepo teče izpod rok, nog in oči., Mjitnica je bila tam in prepoštena tovariša sta razbirala na debelo n obarvanem ceniku in iskala, koliko bo morda treba plačati, če se hoče priti ven iz mesta.
„Eh, kaj bi iskala!“ jih pouči, prišedši blizu njih; „tu ni nobenega droga preko ceste, najbrž (tudi nobene volčje jame; tu se plača samo, če se hoče v mesto priti“, pravi in jih skuša odpraviti od lepo popisane deske. „To vem celo jaz, ki sem drugače manj znan po tem mestu. Tistim sploh ni treba nič plačati mi trii ne. ki gredo lepo peš, kakor mi, ampak samo onim, ki imajo vprego, na primer, ko bi vaju zdaj-le posadil v tisti voziček, kii ga tišči pred sabo mož z rudečo kapo. Kar pojdimo naprej! Ce ni kaj
zadnjih treh slučajeif. Nočemo 'generalizirati in je gotovo samo slučaj, da so prišli kar trije protinravni zločini vkup pred porotnike, vendar da to misliti. In zlasti dejstvo, da so vsi trije zločinci približno 20-letni fantje, mora vzbuditi našo pozornost. 'Od, kod ta izprijenost in moralna pokvarjenost med našo mladino? Naša mladina je vendar v ogromni večini dobra(, zdravai. Edina slabost, k'i jo je in jo deloma še kazi pred javnostjo, je njeno nagnjenje k prete-pavanju. PretepaŠtvo je surovo in kaže neoliko, vendar je eno najlažje odpustljivih zločinstev. Ne priča o skvairjenosti značaja in je nekako samo izraz vroče krvi, ki vskipi zlasti pod izlivi aljkohola, 'Zločini nenravnosti, kakor zgoraj omenjeni, pa kažejo neko duševno izprijenost in naravnost Rotoline nagone. 'Jedro naroda, ki trpi pod takimi zločini, je ranjeno in nezdravo in narod sam, ki se valja v blatu nemoralnosti in protipravnosti, je z api sap smrti. Sicer je ves, da so zgorajšnji zločini nravpostni ekscesi n a,'primitivo e j še vrste, vendar o propadanju moralnega čuta govore. Narod pa, ki izgubi krepko oporo nravpejga življenja, je na potu, ,ki pelje navzdol. Največji in najmogočnejši narodi so propadli, ko so se vdali nemoralnosti. Zato se nam ne zdi odveč, da smo opozorili na zgorar/šnje slučaje. Ne bomo preiskovali vzrokov), ki so dovedli do teh, žalostnih zločinov, opozoriti smo hoteli samo na nevarnost, ki nam preti iz te strani. Naloga ’starcev, Šole, sploh vseh vzgojiteljev je, da zastavijo vse svoje moči, da se razširjenje tega zločinstva prepreči. Iz enega nenravnega ekscesa se rode drugi in le prekmalu bi lahko tičali v blatu, iz katerega ni več izhoda.
Na Balkanu se jasni.
Odgovor Bolgarije in Srbije na brzojavko ruskega carja, v katerem izjavljata, da sprejmeta njegovo razsodbo in posredovanje, je položaj nat Balka-i nu zelo zboljšal. Bolgarija se je pozivu ruskega car-| ja takoj brez vsakega obotavljanja odzvala in Srbija je, če prav ne s posebnim navdušenjem, tudi sle-; dila temu koraku. Kako bo ruski car razsodil, še nihče ne ve. Vsakakbr ima težko stališče. Oba dela njegova razsodba sigurno ne bo popolnoma zadovoljila in bi še vedno lahko prišlo do krvavega spora, ker sta armadi obeh držav koncentrirani tik ob me-
prav, nas bodo že ustavili, kakor so me še,vedno, če sem šel po kakem varnem ali nevarnem, z mitnico zastraženem kraju. Le korajžno naprej!“
V srcu pa je le,, kakor njegova dva tovariša, plaho gledal proti majhnemu, hvala Bogu zastrtem; oknu na vratih, če se ne bi nemara prikazal kak zma.jast 'štirinožec in zalajal nad njim.
„;Pes te plentaj, čemu toliko strahu? !Tam le stoji zapisano : Kontumaz. Nič se ne bojmo ! “
In mahnili so jo kar napavjiost po ulici proti Gradcu, kakejr je bilo še enkrat napisano na zidu. ;
Korakajoč mimo nizko-mogoenega jelena, ki pa ne hlepi po bistri studenčnici, ampak ima pod sebo, lepo gostilno, na vsakem rogu pa po en napis, da ga ne bi vsakdo zgrešil, kakor se je že koli navadil či tati; tu mimo prišedšim pa se nenadoma ustavijo noi ge vsem trem in Ceni začne samolajstino, kakor bi ! govoril v imenu vseh:
„Kaj mislita, ali je Gradec bližji, kakor Trno vije, ali narobe? Tu-le vidim napisaUo, da smo pri šli že ene izmed gostilen graiškega mesta. Kaj pra; viš, Petine?“
„Pravim, da imaš skrbi, kjer jih treba ni. Al nisi srečal po potu napisa, kjer se bere, da ima tanj trgovino poveljnik nekdanje ruske trdnjave v Por Arturju? Glej in vendar nikdo ne misli na to, da b bili mi na svojem potovanju šli skozi Korejo! Tbk je tudi tukaj. Vedeti moraš, da je Gradec veliko me. sto, kamor nas jeden ne pride lahko vsak dan. Z; take in enake ljudi je tu okrepčevališče. Dalje pa 1 moreš pomisliti, da je Gradec daleč na okoli znajni posebnost, namreč najbolj navdušeno .nemško moste kar jih je na tem božjem svetu in glavno mesto tnaš dežele! Da bi pa tudi Slovenci imeli kaj od te gad Gradca, evo ti ga na slovenskih tleh! Na razpotje smo. To je zdaj bolj važno vprašanje. Ali gremo p nižjem potu po polju, ali po višjem čez ta-le mošti pred nami? Tine, kaj misliš?“
(Konec prih.; ;
J1- Zadostuje že kak nesrečen slučaj, da pride do vojske. Vsled tega je ruski car popolnoma modro in pravilno nasvetoval, da obe državi poprej demobilizirate, predno izreče razsodbo. Ce Bolgarija in Srbija to storita, potem je ugotovljeno, da med njima ne bo prišlo do krvavega spora. V bližnjih, dneh že mora pasti odločitev.
Veliko verjetnosti ima pa tudi verzija, da je meja med obema državjama že določena, da obe vladi že vesta, kako bo car razsodil. Carjeva brzojavka naj bi imela samo namen, ukrotiti razne hujskače na obeh straneh. V tem slučaju je vojska seveda izključena.
Toda naj bo, kakorkoli. Brezdvomno je, da je napravil car s svojo brzojavko svetovnemu miru veliko uslugo. Nemška jeza, ker pövdarja car slovanski moment, na tem nič ne spremeni.
Položaj se je zboljšal.
„(Norddeutsche Allgemeine Zleitung“ piše:
Položaj na Balkanu se je temeljito zboljšal in nevarnost, da bi prišlo med Bolgarijo in Srbijo do vojske, se je bistveno zmanjšala. Enodušno odsvetovanje vplesil ni ostalo v Bolgariji in Srbiji brez u-činka. Pri tem posredovanju je imela Puška politika inicijativo, ker se je ruski car posluži! svoje pravice, da posreduje v bolgarsko<-srbskem sporu kot razsojevalec, kakor to določa pogodba med obema državama. Temu za ohranitev evropske mirovne politike hvalevrednemu koraku so se pridružile še ostale evropske velesile, ker so nasvetovale balkanskim državam, da reducirajo Število svojega vojaštva na normalno višino. Vsa znamenja govore, da bo ta o-pomin dosegel vspeh. Ce pride med Bolgarijo in Sr-* bijo do sporazuma, da znižata število vojaštva, se bo vedelo kot gotovo, da se bo ves spor rešil mirnim potom.
Odgovor carja Ferdinanda na brzojavko ruskega
carja.
Sofija, dne 14. junija. ^Uradno.) Besedilo brzojavnega odgovora kralja Ferdinanda z dne 11. t. m. na carjevo brzojavko slovi:
„Prejel sem brzojavko, v kateri vaše veličanstvo, v skrbi za mir in slovansko stvar, neposredno na-me apelira radi težke krize, katero napravljajo naši odnošaji z našimi zavezniki in katero so žalibog provzročili ravno ti sami, Restici na ljubo moram vaše veličanstvo opozoriti, ' da je moja vlada, globoko se zavedajoč odgovornosti, katero bi prevzela, če bi krenila na drugo pot, že v naprej ugodila čustvom vašega veličanstva.
Že dne 13. aprila t. 1. se je faktično obrnila na gospoda Sasonova s prošnjo, naj napravi konec razburjenju na obeh straneh meje in pozove obe sltran-ki, naj se podvržeta razsodbi, o kateri govori že pogodba.
Ta poziv se je tudi izvršil in moja vlada se je takoj odzvala. Kar se tiče srbske vlade, le nadaljuje ona s politiko, katere zadnji pojav, izjava ministrskega predsednika Pašiča v skupščini, je izzvala v moji deželi tem večje ogorčenje, ker je bila preči-tana ravno v trenutku, ko se je pripravljal sestanek ministrskih predsednikov. Vaše veličanstvo bo torej gotovo priznalo, da je Bolgarska ostala pri svoji besedi, ker še vedno pričakuje, da tudi Srbija nai-sti način in po njenem vzgledu sprejme razsodbo in ida je ravno srbska vljada ona, ki s tem, da se izogiblje razsodbi in množi sovražne pojave proti Bolgarski, le pospešuje nevarnost bratomornega boja.
Ta boj bi jaz in moja vlada bolj obžalovala, kaikor kdorkoli drugi. Mi se mu hočemo iskreno izogniti, vendar pa se ne moremo ustavljati soglasnim čutom ogorčenja, katero povzročajo po tolikih naporih in sijajnih zmagah mojemu narodu poskusi naših zaveznikov, ki ga hočejo pravici in poštenosti v zasmeh oropati svetih sadov teh naporov In zmag. Bolgarija nima samo pravice do Macedonie, ampak tudi neizogibne dolžnosti do prebivalstva, kji je bile vedno bolgarsko in tudi hoče vedno ostati in vaše veličanstvo se gotovo spominja, da je te dolžnosti Še vsa leta priznala tudi Rusija!“
Odgovor Srbije na brzojavko ruskega carja.
Belgrad, dne 14. junija. Na brzojavko ruskega carja je odposlal srbski koralj Peter naslednji brzojavni odgovor: „V prvem delu brzojavke se srbski kralj zahvaljuje za očetovsko skrb ruskega carja, da se prepreči bratomorna vojska ter za pozornost, ki jo kaže Srbom in sploh Jugoslovanom. V drugem delu brzojavke se pa naglaša, da zahteva življenjski interes Srbije, da pripade glavni del od Srbov zasedenega turškega ozemlja Srbiji. Povdar-ja se, da bo Srbija pri tem vstrajala, če prav bi pa vsled razsodbe Rusije južni delMacedonije ne pripadel Srbiji. V tem slučaju bi nastalo v Srbiji razburjenje, ki bi onemogočilo nadaljnji mirni razvoj in bi Spravilo vlado in dinastijo v zelo kritičen položaj.
Pariz, dne 14. junija. „ITemps“ poroča iz Petrograda, da smatra ruski car odgovora iz Sofije in Belgrada za povoljna. Sasonow bo takoj poklical ministrske predsednike balkanskih držav i na sestanek v Petrograd.
Boj za morilce turškega velikega vezirja,
Carigrad, dne 14. junija. IV Carigradu je bilo tekom včerajšnjega dne aretiranih 150 oseb. Boj za hišo, v kateri so se nahajali morilci velikega vezirja, je razburil vso Pero. Že predvčerajšnjim je bila hiša zastražena, ker je policija sumila, da so v
njej skriti morilci. Včeraj ob dveh popoldne je došlo več policijskih oficirjev pred hišo. Ko so potrkali na vrata, so morilci Zia, Nazim in Kiazim taicoj pričeli streljati. Pri tej priliki sta bila adjutant carigrajskega vojaškega guvernerja in preiskovalni sodnik nevarno ranjena, Nato je vojaštvo hišo popolnoma obkolilo in pričelo streljati. Po dveurnem boju so pa bili vsi trije morilci aretirani in odpeljani pod močnim spremstvom v Stambul.
O aretaciji atentatorjev se še poroča: Tekom boja za hišo, v kateri so bili morilci velikega vezirja, je moral konečno priti na pomoč tudi oddelek požarne hrambe. Ognjegasei so skušali najprej udreti skozi streho v hišo, a to je bilo nemogoče, ker so morilci neprestano streljali, ögnjegasci so morali nato konečno razbiti vrata, nakar so se atentatorji u-dali. Oddanih je bilo okoli 200 strelov. Prebivalcev sosednih hiš se je tekom boja polastila velika panika, a po aretaciji je takoj nastal mir. Po mestu hodijo neprestano močne patrulje.
Politični pregled.
Državni zbor.
Tudi v petkovi seji se je nadaljevala generalna debata o finančnih predlogah. Rusinski poslajnee Budzynowsky je v imenu Rusinov izjavil, da Rusini tako dolgo ne dopuste rešitve finajnčnih predlog, dokler vlada ne bo sklicala novo izvoljenega gališkega deželnega zbora, ki naj sklepa o gališki volilni reformi. (Generalni poročevalec dr. Stdinwender je izjavil, da si bo pridobila država, kar rabi za-se, za armado, za uradnike in za dežele, s pomočjo parlamenta ali pa tudi brez njega. Nato je zbornica sklenila, da preide v podrobno debato o teh zakonskih predlogah. Predlog poslanca Budzynowskyja in tov. za prehod na dnevni red je zbornjica, z -vjačino glasov odklonila. Nato se je pričelo drugo branje bud-getnega provizorija. Manjšinski poročevalec plemj, Pantz je utemeljeval svoj predlog, da se dovoli državnim železniškim uslužbencem 17 milijonov kron za zboljšanje njihovih plač. Poslanec Gostinčar je izjavil, da vstrajajo Slovenci iz nasprotstva do vlade' pri svojem predlogu na prehod k dnevnemu redu. Ko so govorili še poslanci Tomsehik, Friedmajnn, dr. Vacek in dr. Diamand, je predsednik prekinil razpravo in so sledile razne interpelacije.
Prihodnja seja jutri v torek.
V	pododseku naučnega odseka se je vršila (debata o predlogu poslanca Tobolke radi plač vseuči-liških profesorjev.
Ogrski državni zbor
Ogrska poslanska zbornica je izvolila za predsednika dosedajnjega prvega podpredsednika poslanca Beöthyja.
Moravsko.
V	soboto so se vršile ožje volitve iz splošne gkupine za moravski deželni zbor. V nemških okrajih so izvoljeni štirje nemški svpbodomiselci (prej 5), 1 krščanski sccijalec (prej nobeden) in 1 socialdem. (kakor prej). V čeških okrajih je izvoljenih 7 socialdemokratov (prej 5), 5 krščanskih socialcev (prej 7), 1 napredni agrarec in 1 češki pvobodomiselc. Češki krščanski socialci so izgubili dva mandata na češke socialne demokrate, ker so se proti njim združile vse svobodomiselne stranke.
Raznoterosti.
Glavna skupščina štajerskega pododbora Zadružne z\jeze v Ljubljani se vrši v sredo, dne 25. t. m., točno ob 10. uri predpoldne, v dvorani hotela pri „belem volu“ v Celju. Dnevni red: 1. Delovanje pododbora v prvih petih letih njegovega obstoja. 2. Volitev pododbora. 3. Naše nadaljnje orgajnizatorično delo. 4. Predlogi: a) Dolžnost vsake zadruge je, da pošlje vsako leto k glavni skupščini pododbora vsaj jednega zastopnika, b) Dolžnost vsake zadruge je, delati na to, da se okrožnih zadružnih shodov udeleže vsaj načelnik, tajnik in predsednik nadzorstva, po možnosti pa vsi funkcijonarji vsaike zadruge. 5. Želje in nasveti. Letos obhajamo petletnico obstoja Štajerskega pododbora, zato je želeti, da pošlje sleherna zadruga k skupščini vsaj enega zastopnika!
Javni izpit iz štajerske zgodovine se je na c. kr. gimnaziji v Mariboru vršil dne 13. t. m. pod predsedstvom-ravnatelja dr. Josipa Tominšeka, kije s primernim nagovorom izpraševanje i vpeljal in takisto darila razdelil. Oglasilo se je šest tekmovalcev, ki so vsled plemenite radodarnosti velikih prijateljev učeče se mladine . mogli biti Vsi obdarovani. Prva dva (Raser Karl in Schrott Ivan) sta dobila znani srebrni kolajni, volilo deželnega odbora; tretji (Roth Alojzij) je dobil cekin 20 K (volilo nj. ekso. prevzvlišenega knezoškofa dr. M. Napptnika), ostali trije (Bresnjk Albin, Zelinkaj Fr., Kervina Fr.) vsak po cekin 10 K (volila preč. gospodov stolnega prošta monsig. K. HribovŠeka, kanonika Josipa Majcena in ravnatelja Josipa Zjidanšeka).
Slovenska županstva — odgovorite nemškemu Schulvereinu ! Vsa nemška županstva, 'da, celo slovenska, prosi te dni nemški Schulverein za podporo. Slovenska županstva naj odgovore na to nemško predrznost s tem, da vsaka slovanska občina določi kak stalni letni prispevek Slovfenski Straži. [V. vsakem občinskem odboru naj se dobi kdo, ki ta predlog se-
daj sproži. Ne spimo,, ko naskakuje narodni sovražnik na vseh koncih in krajih — branimo slovensko mejo!
Poneverbe v celjski okrajni bolniški blagajni. „•Slovenski Narod“ od dne 13. t. m piše: Po mestu Celju vlada precejšnje razburjenje: v okrajni bolniški blagajni so odkrili večje poneverbe, ki jih je izvršil ; prejšnji tajnik Viljem Oechs. Sedaj revidira Štajerska namestili j a po posebnem odposlancu in čim dalje se razkapa gnoj v okrajni bolniški blagajni, tem bolj smrdi! Oechs ni vpisoval zlasti glob,, h katerim so bile obsojene razne strajnke in jih, je pridrževal za se. Mož je rabil denar, saj je živel tako luksurijozno, da ni mogel izhajati samo, s plačo. A Štajerska namestnija se ni poprej spomnila na svojo dolžnost, dokler ni Oechs umrl. Ker ni zapustil nič premoženja, bo trpela škodo okrajna bolniška blagajna. Ali bodo to njeni člani mirno trpeli, je- njihova stvar. K stvari se še povrnemo. Celjsko in laško nemškuitarstvo ima sedaj dva velika mrtveca: Drol-za in Oechsal
Liberalci igrajo zopet enkrat hinavsko vlogo tatu, ki kriči na begu,, da bi ljudi zmotil in sam sebe rešil: Primite tatu, primite ga! , Njihov poslanec dr. Ravnihar podpira kot član mjladočeškega kluba sedanjo, nam nasprotno vlado. Da bi prikrili to sramoto, pa se zaganjajo liberalni listi v maše poslance, češ, da so premalo ostri. V petkovi številki piše „Slovenski Narod“, seveda slabo informiran po dr. Kramerju in Penižku celo ojklerikajlhem izdajstvu“ v državnem zboru. S. L. S. je baje izdala slovenski narod, ker je dr. Verstovšek umaknil svoj predlog glede nezaupnice ministru dr; Hoehenburgerju v proračunskem .odseku. „Slovenski Narod“ trdi, da bi bila dobila rezolucija večino in tako; prisilila dr. Ho-chenburgerja, da odstopi. Ravno nasprotno je res! Dr. VerstoVšek je pri vseh stranikah sondiral stališče in celo s svinčnikom v roki štel glasove za resolucijo in proti njej. Ko je videl, da ne more dobiiti večine, jo je popolnoma na lastno inicijativo umaknil, ne da bi se bil posvetoval s klubovim načelstvom, ker je bil prepričan, da bi ravno sedaj odklonitev resolucije utrdila Hochenburgerjevp pozicijo. Merodajno je bilo za poslanca dr; Verstovfšeka zlasti dejstvo, da so mu vodilni krogi kršč.-socijaltne stranke, zastopniki Rum.unov, Poljakovf in Rusinov zatrjevali, da ne morejo glasovati za resolucijo. In tekoraj gotovo bi se bilo tudi zgodilo, da bi se bila zastopnika mladbčehov odtegnila, ker so ravno mla-dočehi brespogojna opora vladne večine. Tudi se je moral poslanec dr. Verstovšek ozirati na splošno nevoljo, ki se je pričela javljati že v krščansko-sooijalni strajnki in pri nemških svobodomiselnih strankah proti Hoohenburgerju. Kdor zasleduje dunajsko časopisje teh dveh. strank in opazuje napade teh listov na dr. Hochenburgerja, mora priznati, da se v ozadju proti ministru nekaj kuha. Tudi je izvedel dr. Verstovšek iz merodajnih krogov teh .strank, da v-plivni faktorji delujejo v ozadju vedno za to, da bi Hoohenburgerju izpodrinili stolec. , Hochenburgerje--vo stališče je vsled tega že jako omajano^ tako da se je o njegovi slabi poziciji že javno govorilo, kar se je zgodilo prvikrat, odkar ,je minister. Nedvomno je, da bi zato. odklonitev dr. Verstoivtšekove resolucije Hochenburgerjevo pozicijo zopet ojačila. Le iz teh nagibov je umaknil dr. Verstovšek svojo resolucijo, zlasti ker je imel svoj čas dovolj prilijke, opazovati, kako je silni napad vseh čeških strank Hochenburgerjevo stališče le utrdilo, ker so se nemške stranke tem bolj zavzele zanj. Vprašamo pa naj večje vladne priganjače iz mladočeškega kluba, čegar član je vendar dr. Ravnihar, zakaj da ne nastopajo proti Hoohenburgerju, da pa gredo, celo z vlado skozi drn in strn in glasujejo za vse vladne, posebno Še Hochenburgerjeve predloge. „(Slovenski Narod“ naj išče veleizdajstvo pri svojem zastopniku dr. Rar vniharju, ki je v zvezi z mladoeehi deloval v naj-kritičnejših in najhujših časih za vlado in tvoril z najstrupenej-Šimi nasprotniki Jugoslovanov vlaidno večino. Dr. VerstovŠekov nastop radi sodnijskih razmer je pa bil že sam po sebi tak, da je govoričenje o veleizdajstvu naravnost smešno in bedasto.
Šoštanjska posojilnica. Mesto da bi bili gospodje okrog liberalne Zadružne zveze v Celju lepo ponižni in skušali ublažiti javno razpravljanje nesrečnih zadev šoštanjske posojilnice, so pa tako drzni, da Še napadajo pristaše naše stranke, kakor da bi imeli ti kako krivdo pri tem nečuveno slabem gospodarstvu. Najprvo so se lotili yelenjskega župana in so ga napadali; morali so pa lepo preklicali. Sedaj napadajo dr. Benkoviča, ker je moral na. zahtevo neke stranke toži/ti posojilnico za vlogo. Kakor se nam dozdeva, jim je pritisk posilinemJŠIkega advokata dr. Petritscheka v Šoštanju celo po volji, samo da bi le prej prišlo do konkurza, kar je njihova edina, želja. Ljudstvo še ne ve, kako je celjska Zadružna zveza ravnala s posojilnico, kako je imel dr. Kukovec kar svoj račun za posojilnico, pa izvedeti bo moralo natančno, kako je bilo mogoče, da je prišla posojilnica v tako velikalnske dolgove. Povemo jlibelralnim Celjanom samo to: če bo le en kmet, ki je popolnoma nedolžen, trpel kako škodo, bo šla tudi liberaina Zadružna zveza v Celju v zrak. Da se .nam, zopet ne bo kaj očitalo, moramo povdarjati, da smo v zadevah laške posojilnice takoj molčali, ko se je nam dokazalo, celo od strani nemškutarjev, da ne bode slovenski kmet trpel niti vinarja škode. V šoštanjski zadevi pa hoče liberalna Zadružna zveza v Celju, ki je
sokriva poloma, breme zvaliti nai nedolžne slovenske kmete in jih spraviti s konkurzom na boben. Kaj takega pa mi ne bomo nikdar mirno prenesli!
Davčne olajšave posojilnic po § (8|5 z o o. d. Dne 11. t. m. se je vršila pred upravam sodiščem ja\jiia razprava o pritožbi -ljudske hranilnice in posojilnice v Celju proti odloku finančne direkcije v Gradcu, s katerim se je posojilnici odreklo davčno olajšavo po §§, 85 in 100 zakona o osebni dohodnini, kot pristoja zadrugam, ki slone na načelu samopomoči in svoj promet dejanski in po pravilih omeje na svoje člane. Ker je ljudska posojilnica v Celju nakupila hotel „pri belem volu“ in ga dala vt zakup, zato se ji je odrekla davčna olajšava, češ, da je s tem prekoračila svoj delokrog in svoje poslovanje še razširila na nečlane. Pri razpravi je zastopnik posojilnice, dr. Benkovič,, povfdarjal, da je posojilnica po § 2 pravil v dosego zadružnega smotra bila opravičena, nakupiti svojo lastno hišo, ker drugod ni mogla dobiti prostorov za svojo pisarno in da hotel mora naprej voditi, ker istega ni mogoče brez neprimernih stroškov prezidati v druge svrhe;, posojilnica nima gostilniške koncesije na svoje ime, ampak je v posesti koncesije hotelska komanditna družba Krambergar in dr., ki se je nalašč osnovala v ta-le namen, da pridobiva koncesije na svoje ime na onih hišah, na katerih se vodi gostilniška obrt in so last pridobitnih zadrug. Koncesijo daje ta družba v najem, preje pa si je koncesijo oskrbel dotični najemnik sam; posojilnica daje le posestvo in hišo z gospodarskim poslopjem v najem, oziroma zakup. Slučaj je isti, kakor če je kaka pridobitna zadruga pri-t morana, na dražbi kupiti hišo, s katero je kaka obrt zvezana; v tem slučaju se vedno priznava davčne o-lajšave. Zastopnik finančnega ministrstva, finančni tajnik Eller, je pobijal to stališče, češ, da je posojilnica nakupila hotel z namenom, da obrt sama vodi; sicer pa da zadošča, da se obrt na hiši vodi od kogar koli. Predsednik senata je po daljšem posvetovanju naznanil, da se razsodba razglasi Še le dne 8. julija.
Štajerska dežela tožena! Dine 3. julija se vrši pred državnim sodiščem na Dunaju : zanimiva .razprava o tožbi nekega posestnika zoper štajersko deželo radi izplačila subvencije za meliijoracijo. Deželni odbor se brani izplačati subvencijo1, češ, da posestnik ni predložil pravih računov ; ta trditev je po vsebini tožbe neosnovana, ker se deželni odbor brani plačila iz povsem drugih razlogov. [Tožbo bo zastopal poslanec dr. Benkovič. O izidu bomo poročali. Rešiti se ima načeloma važno vprašanje.
„Bratomorni“ boj kranjskih liberalcev divja korajžno naprej. Ti liberalni možakarji, ki se gotovo dobro poznajo med seboj, se častijo s takimi očitanji, da se mora človek kar zgražati nad liberalno propajlostjo. V petek je imel eksekutivni odbor na-rodno-napredne stranke sejo, v kateri je soglasno izrekel dr. Trillerju zaupnico in obsodil „Učiteljsko tiskarno.“ Enak sklep so storila tudi ljubljanska politična društva. Stvar bi bila prav čedna in bi morala dr. Trillerja veseliti, če bi ne prišla prepozno. Odstop dr. Trillerja je že definitiven. V deželni odbor je poklican njegov namestnik dr. Novak.
Dr. Tavčar okrtači v „Slov. Narodu“ od dne
12.	t. m. Danovce tako-le: „lEno pa je gotovo, ak'o naj naša stranka še dalje živi, nikakor ne sme dopuščati, da bi se na tak surov in nečloveški način osebno ubijali delavni sotrudniki v naših vrstah — kakor se je dr. Triller. Sedaj pa smo imeli priliko, opazovati, kako se je spustila z verige znana hero-stratična družba, ki ima svojo strehico pri („Učiteljski tiskarni“ v Ljubljani, kjer Jelenčeva tradicija Še vedno živi in kjer se komaj pričakuje, da bi doživeli razsulo napredne stranke, in kako se je ta družba teden dni pehala za dr. Trillerjem, ga grizla, glodala ter se neusmiljeno podila za njim, kakor se podi lačen hijenski pes za krvavo antilopo v puščavi. Pod krinko anonimnosti so prenesli boj čisto na o-sebno polje. Dr. Trillerja so slečenega postavili na sramotni oder in konečno so hripavo zatulili: rajše Volimo psa, nego njega! V javnosti se niti glas ni dvignil, ki bi bil obsojal tako ostudno in pobalinsko pisarjenje proti možu, ki je osivel v službi slovenske napredne stranke. 'Mož je mehkejši, nego so drugi, in nasproti divji, pasji gonji svojih sovražnikov, katere je previsoko upošteval, je vrgel raje kar vse mandate od sebe, nego da bi prepuščal svoje dobro ime slinam „izkušenih“ in („delavnih“ politikov krog „Dneva.“ Da bi mi mirno prenašali, da bi nas sta-reje po blatu vlačile osebice, ki so že toliko gospodarskega in političnega gorja nakupičile nad našo stranko, in da bi nas kakorf ga rjove pse s svojimi gorjačami obkladali, temu se ne bomo nikdar, prav nikdar podvrgli.“
To so narodnjaki. ;Sobotni „(Slovenski Narod“ nas napada v dolgoveznem dopisu iz Ruš, ki pa bržčas ni bil porojen v Rušah, kajti toliko nesramnosti ne pripisujemo nobenemu, tudi liberalnemu Rušan-cu, ker smo zavzeli ostro stališče napram nepotrebni in izzivalni „Marburger Hütte“ na Pohorju. Mislimo, da tako početje ne zasluži drugega komentarja, kot krepak: fej!
Sest „Zeppelinov“ dobi Avstrija. Listi poro-čafo, da bo družba za izdelovanje ZeppelinovSh zrakoplovov izdelala za Avstrijo gest Zeppelinovlh zračnih križark. Ker je družba preobložena z delom, bo dobila Avstrija naročene zrakoplove Še le leta 1915. Zrakoplovi bodo oboroženi s strojnimi puškami.
Služba cestarja. Razpisana je služba cestarja za državno cesto za stavbeni okraj Maribor od kilometra 65 do 68. Prošnje do 15. julija na okrajno glavarstvo Maribor,
Štajerske*.
Maribor. Naprošeni priobčujemo:	Uslužbenci
južne železnice prirede s sodelovanjem uprave, v prvih dneh meseca julija t. 1. cvetlični dan na. vseh postajah južne železnice v prid otroškega doma za obolele siromašne otroke železničarjev.) Ker ima ta-le prireditev izključno dobrodelni namen brez politične, narodnostne barve, se prosi slavno občinstvo že sedaj, da si pripravi za omenjene dni dosti drobiža za kupovanje lepih cvetk. Nikdo zlasti od železničarjev naj ne žabi, da lahko tudi njegovi otroci potrebujejo takšen dom!
Maribor. Umrl je davčni oficijal gospod Anton
Wach.
Maribor. Mariborska in magdalenska podružnica Slovenske Straže priredita v nedeljo, dne 6. julija, v Radvanju veliko narodno slavpost, na katero mariborske in okoliške Slovence že sedaj opozarjamo!
Studenci pri Mariboru. Včeraj, dne 15. t. m.,
po-noči, se je obesil Jožef Tkalec, ki je bil že 'dva meseca brez dela.
Ptuj. (S amo umor.) V torek, dne 10. t. m., se je ustrelil s službeno puško narednik pijomirskega bataljona Paul Malinek. Vzrok tega čina je baje strah pred kaznijo.
Sv. Trojica v Slovenskih goricah. Trojički nemškutarji žaljujejo na razvalinah svojega dosedanjega krajnega šolskega sveta. Postojanka, v kateri so vladali dolga leta le štajerčijajnci, je padla. Načelnikom novega krajnega šolskega sveta je izvoljen v^rli pristaš Slovenske kmečke zveze J. Repa. „Plae-komandant“ je pa dobil delirij. Tlako tudi štajerči-janska drevesa ne zrasejo do neba. Led je prebit in mi gremo korajžno naprej!
St. Ilj v Slovenskih goricah. Poročil se je naš vrli somišljenik in posestnik gospod Josip Draž, blagajnik našega bralnega društva, z gospodično Marijo Alter, hčerko posestnika na Velki pri Mariji Snežni. Bilo srečno!
St. Ilj v Slovenskih goricah. Vinotoč je otvo-ril naš dobro znani rodoljub gospod Franjo Lilek. Toči izborna vina lastnega pridelka. Gostoljubna Li-lekova hiša je oddaljena dve minuti od železniške postaje St. Ilj,.
St. Ilj v Slovenskih goricah. Cirkniški Flu- . eher bo počasi vendar razpisal občinske vplitve. Saj ga jè baje celo okrajno glavarstvo pred kratkim („resno“ opozorilo na njegovo „dolžnost.“
Novavas pri Konjicah. (Požig.) V sredo zvečer ob 10. uri je izbruhnil pri JFrancu Kvasu |v No-viVasi požar, ki je v poldrugi uri vpepelil hišo in gospodarsko poslopje, ki je bilo zavarovano za 22 tisoč kron. Par ur pozneje je (Kvas že sedel v konjiškem zaporu, ker so orožniki dognali, da si je zažgal.
Vransko. (Stariši, skrivajte vžigalice.) V sredo opoldne je izbruhnil v kozolcu Franca 'Oseta, tik njegovega skladišča, požar, ki ga je zanetil otrok z igranjem z vžigalicami. Velik kozolec je pogorel do tal, tudi je zgorela streha bližnjega svinjaka, v kar terem je bilo 12 svinj, katere so spravili na varno, ko je bil ogenj že pogašen. Ker je pihal močan veter, je bil ves trg v nevarnosti. Iskrice, ki jih je nesel veter na vse strani, so |že zanetile dve bližnji strehi, toda pravočasno so to opazili in udušjili. Pet brizgalnic je delalo neumorno. Skoda je velika. Ce bi se bil vnel les, ki je naložen v bližini pogorišča, bi bil zgorel celi trg. Stariši, skrivajte pred otroči vžigalice! Od druge strani se nam poroča o tem požaru: Dne 11. t. m. je pogorel kozolec in svinjaki gospoda Ošeta. Ker je stal kozolec v sredini trga in ker je bilo zraven okoli 100 sežnjev) drv, se je bilo bati groznega požara. Sreča je bila, da je bilo vreme mirno, tudi so kmalu prihitele požarne brambe iz cele Savinjske doline, ki so ogenj omejile. Gotovo občina ne bode več dovolila kozolca v sredini trga.
Luče. Luče je imelo dne 8. t. m. pouk o sadjarstvu. Prav poljudno in poučno ob enem je razložil znani gospod nadučitelj Franc Praprotnik pomen sadjarstva v gmotnem, kakor tudi kulturnem oziru. Govoril nam je tudi o Škodljivcih dreves ter jih nam nazorno pokazal. Občinstvo, ki se je zbralo v prav obilnem številu in sta bila zastopana oba spola ter je bilo navzočih tudi mnogo šolarjev z učiteljstvom vred, je prav zadovoljno zapustilo društveno dvorano. Da je gospod nadučitelj zelo ustregel tukajšnjemu prebivalstvu, se je lahko Iposnelo iz pogovorov, ki so jih imeli kmetje med seboj in mu naj bo ta zadovoljnost plačilo za trud in dalnjo pot. Kmetje, vi se pa ravnajte po nauku,, katerega ste slišali in drevesa vam bodo rodila obilni Sad.
Kranjsko.
Deželna zveza kranjskih obrtnih zadrug v Ljubljani priredi v pondeljek, dne 30. t. m., ob 9. uri dopoldne, v posvetovalni dvorani mestnega magistrata v Ljubljani svoj redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor načelnika. 2. Poročilo o zveznem delovanju v letu 1912. 3. Citapje zapisnika. 4. Blagajniško poročilo. 5. Poročilo ,-računs-
kih preglednikov. 6. Predlog o ustanovitvi podružnice zavarovalnice proti nezgodam v Ljubljani. 7. Predlog o ustanovitvi meščanskih šol na Kranjskem. 8. Imenovanje častnih članov. 9. Raznoterosti. O predlog/ih, ki niso na dnevnem redu, se razpravljale tedaj, če tretjina navzočih zastopnikov prizna nujnost ,(§ 11 c zveznih pravil). . Ce sklicani občni zbor ob 9. uri dopoldne ne bo sklepčen, se isti vrši eno uro pozneje. Po občnem zboru ob 11. uri dopoldne se v isti dvorani vrši povodom lOletnice obstanka ^veze slavnostno zborovanje. Po slavnostnem zborovanju ob 1. uri popoldne banket na vrtu hotela „Tratnik.“ Za udeležbo pri banketu se je zglasiti do dne
26.	junija in stane kuvert brez pijače 3 K, katero svoto se naj istočasno pošlje po poštni nakaznici ali osebno izroči načelniku zveze, gospodu Eng. Fran-chettiju, Ljubljana, Sodna ulica 2. K slavnostnemu zborovanju in k banketu bodo vabljeni tudi zastopniki obrtnih zadrug iz Spodnjega Štajerskega, Primorskega, Goriškega in obrtne organizacije iz Hrvaškega. Vabila se prično ,te dni razpošiljati. Ce bi se komu prezrlo, dostaviti vabila in da bi se te prireditve rad udeležil, naj se blagovoli zglasiti pri načelniku zveze.
Primorsko.
Boj za Trst — boj za Italijo. „Giornale d’Italia“ piše glede tržaških volitev, katere smatra važne posebno z ozirom na trialistični načrt 'Jugoslovanov, med drugim tudi sledeče: „Trst se bori za se in za — mater.“ (To se pravi za „mater Italijo.) Nadalje: „Kdo se s strani državna briga za Trst? In kaj je dunajski parlament, nego Babel vseh jezikov? Avstrija je tuja, Italija je predaleč. V 'Trstu ni drugega, nego občina. Trst je takorekoč v resnici zadnja med občinami Italije v boju proti cesarstvu in proti grožnjam tujcev. Glasovi veselja, ki prihajajo preko morja k nam po zmagi prošle nedelje, vzbujajo odmev bratske simpatije v vseh naših srcih. Vsaka radost Italijanov v sosedni monarhiji je radost za vsakogar, ki ima ž njimi skupni jezik in Dantejevo zvestobo, v čegar imenu se znaj,o tako vroče boriti in tako krepko zmagovati.“ — Tako j„Il Giornale d’Italia.“ Kaj pač poreče „edini državovzdržujoči element“ — Nemci — v Trstu na te preodkritosrčne izpovedbe rimskega lista ? Torej le še nadalje v boj za tržaško laško liberalno kamoro in za Italijo!
Vohun Redi.
Nove senzacije.
„Pilsner Tjagblatt“ poroča, da je Redi prodajal vojaške tajnosti Avstrije tudii Srbiji in Crnigori. Crnagora je bila o vseh gibanjih avstrijskih čet takoj informirajna. Redi pa je Crnigori izdal (tudi šifr-ski ključ za brzojavke avstro-ogrskemu poslajnku Gieslu na Cetinju, tako da je črnogorska vlada vse instrukcije na Giesla že poznala, preden jih je slednji dobil. Ni čuda, da se je Redlu potisnil revolver v roke, da se taki škandali ne odkrijejo.
Razgled po svetu.
Poroka hčerke francoskega predsednika. Iz Pariza poročajo, da se je poročila edina, hčerka francoskega predsednika Poincareja z vpleindustrijcem v Južni Franciji Baumom.
Plavajoči ledenik. Kapitan parnika „Olympi-ja“ je poročal, da je srečal okrog 100 milj od mesta, kjer se je ponesrečil parnik „Titanic“, velik plavajoč ledenik,/ ki je štrlel 120 m nad morsko gladino.
Najdaljši most na celem svetu. V Kasanu na, Ruskem se zgradili čez reko Volgo most, ki je en kilometer dolg. Ta most je najdaljši na celem svetu.
Potres. Dne 14. t, m. so imeli na južnem Ogr-. skem in na Balkanu precej močen potres. Sunek je trajal kake štiri sekunde. Na Ogrskem ni sicer povzročil nobene škode, pač pa v Bolgariji.
Pomorski roparji v Sredozemskem morju. Neka španska bojna ladija, topničarka („General Concha“1, je trčila ob marokapiskem obrežju v Sredozemskem morju na skalo in se je razbila. Na razbito ladi/jo so planili roparski Kabili, ki so pobili vse španske pomorščake ,in -oplenili ladijo. Nekaj pomorščakov so Kabili vjeli in jih odvedli v sužnost. Boj med pomorščaki in Kabili je bil grozen in je v njem padlo tudi mnogo Kabilov.
Avstrijski prestolonaslednik Fran Ferdinand nakupil posestvo Svetla na Češkem. („Samostatnost“ poroča, da je kupil nadvojvoda Fran Ferdinand posestvo Svetla grofov Thun-Salm za okroglo sedem milijonov kron.
Tragedija v lvovskem učiteljišču. Dne 11. t. m. popoldne je na moškem učiteljišču v Lvovu neki rusinski dijak III. letnika ustrelil poljskega profesorja Butkovskega. Profesor je bil takoj mrtev. Poljski dijaki so (bili radi tega atentata tako razburjeni, da so hoteli morilca linčati, a rusinski dijaki so ga vzeli v svojo sredo in ga branili. Prišlo je do hudih spopadov med dijaki. Ko je prišla policija, da aretira morilca, so se rusinski dijaki postavili v bran in hoteli zapreti vhod v učiteljišče. Konečno je policija zagrabila za orožje in več,dijakov ranila. Morilec je bil odpeljan na policijsko ravnateljstvo. Tako poljski, kakor rusinski politiki zatrjujejo, da je bil motiv umora navadna Šolska afera in da: vsa zadeva nima s politiko ničesar opraviti.
Loterijske Številke.
Gradec	11. junija 1813
Line	14. junija „
45 12 16 10 7
86 3L 89 39 36
Orgle
pnevmatičnega sistema s prosto stoječim igralnikom z na-slednjo dispozicijo:
Principal 8’7 Gamba 8’, Gedekt 8’, Salicional 8’, Oktave 4*1, Rohrllöte 4’, Dublett 2 2/s. Subbas 16’, Collo 8’, Pedalkoppel,, Superokta/vkoppel, Suboktatvkoppel, nogavnica za crescendo in decrescendo. 'M F. FF. O se zelo po ceni prodajo.
Visokost okrova (omare) 4 m. 65 cm.
Širokcet	2 m. 65 cm.
globokost	1 m. 45 cm.
Orgije so postavljene že za igranje in se lafhko ogledajo v izdelovalnici orgel	130
Josipa Brandi v Mariboru.
Franjo Duchek
svečar in meditar v Mariboru
Viktringhof ulica
priporoča veleč, duhovščini in slav. občinstvu svojo bogato zalogo vsakovrstnih sveč, kot voščenih, namiznih in mili sveč ter voščenk
Postrežba točna!	Nizke cene!
M. Zabukošek
krojaški mojster v Celju
priporoča veleč, duhovščini svoj
modni salon za gospode,
ki se nahaja v novi po-sojilnicni hiši na Hingu.
Pozor!
Naznanjam da prodam zaradi pomanjkanja prosto) in prevelike zaloge 800 parov čevljev za gospode, 20( p*rov za gospe ter 500 parov čevljev za otroke, nadalj vse vrste sandal, čevljev za dom ter čevljev za birmo jj najnižjih cenah, čevlje, ki so že iz mode, vendar izborij kakovosti, prodam nizko ped Issino ceno. Domače dej Naročila od zunaj in popravila izvršujem točno in po cej
Stefan Strašek,
prva največja zaloga obuval v Celja, Schmidgasse Št. |
Franc Pletersek
Maribor a«r 2@|©ga cesta 10. POhlStva
Bogata zaloga poliranega, medlo poliranega pohištva iz trdega in mehkega lesa za spalnice, obednice, za kuhinjsko pohištvo, zaloga divanov, podstavk, žimnic, stolov in ogledal, otročjih postelj iz železa po zelo nizkih cenah. 83
najcenejši klobuki
se dobijo samo pri
Ft Piacotta : P*üj
Minoritski trg 4.
Nasproti slovenski cerkvi. — Popravila točiu,
Solidna postrežba.
’„v	-	, J
:
Velika narodna trgovina j I"V\A_W TE!M!ERL
KirgiVanič,Celje
Narodni dom
priporoča bogato zalogo manufakturnega in modnega blaga, posebno krasne novosti za ženske in moške obleke po zelo znižani ceni!
Ostanki pod lastno ceno Postrežba točna in solidna !
m
stavbeni in strojni ključavničar, Maribor, Brunngasse 6, tik hotela „Mohr“, prevzame montiranja vsake vrste, ter popravila parnih strojev, parnih napeljav, sesalnih napeljav, brizgaln vsake vrste, strugarska dela iz železa in kovine. 97 Točna postrežba.
Demetrij Giuntai
Glav. delavnica:	bakffif Podružnica:
Maribor,	Ptuj,
Kasa rnska ulica 9	Sarnitzgasse I
se priporoča za vsa v njegovo stroko spadajoča dela, k montiranje parnih kotlov za parne stroje barvarnic, bellini tovarn za usnje in sveče, za parne in vodovodne napra v bakru in železu
Periini kotli in kotli za žganje vedno v zalogi. Perenti pora brizgalnico lastnega izddka Kupujem panapi| ceni staro kocino, baker, medenine in cin.
Popravila vsake vrste točno in zelo po ceni. S
Vzorci na razpolago !
Karol Tratnik
Štajersko slivovko
tropinovec, brinjevec, vse vrste likerjev ter
medicinalna žganja
in sicer štajerski konjak, borovničevec, vinsko žganje, žganje iz šipkovih jagod priporoča

edina žganjarna v Celju, lastnik R. Diehlj

se priporoča kot
špecialist v izdelovanju cerkvenega orodja in cerkvene posode, kot monštranc, kelihov itd.
Maribor,
Pf arr hof ■ gasse 3.
Opekarna
v Meljskem dvoru Maribor . (Mellinghof)
priporoča sv jo na roko izdelano
opeko za zidavo in dobro žgano strešno opeko
izvrstne kako* osti po zelo nizki ceni.
Julij Glaser, vestii stavbenik Maribor
Roseggergasse 16—18. Telefon 31|VI
1
obrestuje hranilne vloge pi
od dne vloge do dne wm
LJUDSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA V CELJU
regšstrovana zadruga z neomejeno zavezo
V lastni hiši (HOTEL „PRI BELEM VOLU**) poženi! s 1. januarjem 191 v CELJU, Graška cesta štev, 9,1, nadstropje Rentni davek piaiuia zadruga m
rTiskarna sv. Cirila v Mariboru
Opremljena * najboljšimi stroji, s lastnim električnim obratom, najnovejšimi črkami In čednimi obrobki, sprejema vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela kakor « časnike, knjige, brošure, stenske in druge koledarje.
Za vlö. župnijske urade spovedne in misijonske listke z črnim, rdečim ali modrim tiskom, uradne zavitke z natisom glave ter razne oznanilne napise. Za slavne občinske, šolske in druge urade : uradne zavitke, oznanila, napise, razglase, plačilne predpise, prejemna potrdila itd. Za obrtnike in trgovce: pisma, zavitke, okrožnice, račune, opomine, menjice, cenike, dopisnice, naslovnice, letake in lepake s črnim in drugobarvnim tiskom. Za posojilnice, zadruge in društva: pravila, zapisnike, pristopnice in sprejemnice, letna poročila, računske zaključke, društvene znake, vabila k prireditvam in sejam, dnevne sporede in drugo.
Za krčmarje in prireditelje veselic: jedilnike, vabila na plese, ljudske veselice tombole itd., plesne rede, vstopnice, različne'napise itd. Za posameznike: vizitke, naslovnice, poročnice, parte in žalostinke v najlepši opravi. — Diplome za častne ude društev in častne občane v različnih okraskih in z modernimi okvirji po jako nizkih cenah.
ooooo Vsa naročila se izvršijo ceno in točno. ooooo
J