Plastika iz domačih logov
V okviru praznovanj ob letošnjem 29. no-vembru so v Kamniku pod Krimom odprli nov obrat za predelavo armiranega poliestra IMP IKO TOZD Skip. Naložba je veljala 50 milijo-nov dinarjev.
Obrat te dni že dela. Trenutno so v njem le vodja obrata Tomaž Bricelj in delavci, ki ročno obdelujejo izdelke iz poliestra. Čakajo namreč še na nekaj strojev in naprav iz Litostroja, ki jih bodo dobili po novem letu. Naprave in tudi proizvodni program razvijajo z lastnimi močmi in ob pomoči domačih strokovnjakov.
Okolica obrata še vedno ni urejena. Prav tako so še neurejeni pisarniški prostori, ki jih sicer ni veliko. V proizvodnih prostorih izdelujejo še po starem Skipovem proizvodnem programu: po-sode za te občine, kot so olje, voda in druge, ki jih potrebujejo v kemični industriji. Tu naj bi tudi izdelovali vse potrebne kadi za rudnik ura-na na Žirovskem vrhu.
Na novo pa bodo razvijali svoj program v smeri izdelovanja delov za sončne kolektorje ter nekaterih plastičnih izdelkov, ki jih potrebuje avtomobilska in elektro industrija. Za prihodnje leto načrtujejo vrednost proizvodnje v višini 50 do 60 milijonov dinarjev. Večino delavcev v neposredni proizvodnji (bilo naj bi jih od 25 do
30) so že dobili in jih prek delavske univerzt tudi usposobili za delo.
Tesno so in še sodelujejo s krajevno skup-nostjo. Le ta je že veliko prispevala k hitrejš izgradnji obrata. Prav tako se dogovarjajo c zagotovitvi delovne sile. V obratu naj bi bil namreč zaposleni ljudje iz bližnje okolice, ki sc sedaj iz Podpeči vozijo na delo v Ljubljano Marsikdo se bo tako raje odločil, da ostan« doma, kakor pa, da bi se selil v bližino sedanje-ga delovnega mesta, v Ljubljano.
Kje pa bo obrat dobival surovine? Velik del plastičnih mas namreč še vedno uvažamo. Ze obrat v Podpeči bodo nujno potrebne surovine uvažali prek velikih trgovskih organizacij, fcotjc na primer Chemo. Sicer pa načrtujejo, da bodc velik del surovin dobili doma. Steklena vlakne naj bi tako dobivali iz Gostivarja. Prav tako na, bi poliesterske smole kupovali pri domačih pro-izvajalcih, kjer so edina ovira visoke cene. 80 dc 90 odstotkov surovin naj bi bilo, kot pravi vodji obrata Tomaž Bricelj, domačih.
Sicer pa: domači plastičarji kot so Skip, Elat in Termika so šele na začetku svojega razvoja Pred njimi je še dolga pot, ki jo bodo moral večinoma graditi na domačih strokovnjakih ii lastnih izkušnjah.
Ivo BREČK