Poitnlna platana v gotovini CcoaPMT« Stev. 187. V Ljubljani, petek 18. avgusta 1939 Leto VI bo te dni zelo Napetost Pariz, 18. avg. o. Francoski uradni krogi poudarjajo, da je pričakovati, da bo mednarodna napetost te dni silno naraščala. V obeh taborih se bo sprožila huda Časopisna, diplomatska in v nekem oziru tudi vojaška borba. Časopisi so dobili ukaze, da morajo silno poostriti način svojega pisanja in odgovarjati na vse v istem smislu, kakor bodo napadi napisani. V Parizu pričakujejo, da se bo nemška in italijanska diplomatska delavnost sedaj usmerila v to smer, da bosta poskusili obe državi preprečiti kakršenkoli pozitivni razvoj pogajanj v Moskvi. Francoski diplomatski krogi menijo, da se je v Salzburgu sprejel prvi sklep v tem smislu, da se mora takozvana »fronta miru« razrahljati in razbiti. To bo pa mogoče v prvi vrsti doseči tedaj, če se svetu dokaže nesmisel vojaških pogovorov v Moskvi in če se Sovjetska Rusija izloči iz diplomatskega obračunavanja evropskih sporov. Ko bo Rusija izločena, bodo prav kmalu začele omahovati Turčija, Romunija in nazadnje tudi Poljska, ker bo videla, da ji Anglija in Francija sami ne bosta mogli dolgo pomagati. Istočasno pa se bodo vojaške odredbe razširile v najširšem obsegu, ki je le mogoč. Nemčija ima že sedaj dva milijona mož pod orožjem. Italija pa en milijon. Medtem ko bodo vojaške priprave naraščale, pa se bodo stalno širile vesti o tem, da je treba sklicati mednarodno konferenco, ki naj raz-vozlja vse trenutne težave. V Parizu pa so prepričani, da tudi te vesti o mednarodnih konferencah ne bodo imele dosti uspeha. Najprej so že spustili Y..8T®t ve.st ?. *em’ da, je Vatikan predlagal sestanek štirih velesil. Zelo malo verjetno pa je, da bi bil Vatikan sprožil konferenco štirih tedaj, ko ta konferenca sploh še ni bila pripravljena. Vatikan bi bil težko tvegal staviti predlog, ki ne bi bil vsaj z nekaj strani oprt na pozitivne izglede. Kakor je ml ta prvi poskus z Vatikanom hudo tendenčen, tako se bodo po francoskem mnenju razblinili vsi nadaljnji poskusi, ki gredo za tem, da se zlomi odpor takozvanih demokratskih držav. »Vojna živcev« traja že predolgo, da bi se je mogel kdo še bati in da ne bi mogel mirno čakati nadaljnjih dogodkov. Francoski veleposlanik v nemškem zun. ministrstvu Pariz, 18. avg. o. Precejšnje zanimanje je vzbudila vest, da je včeraj popoldne obiskal nemško zunanje ministrstvo francoski veleposlanik v Berlinu Coulondre. Prišel je v zunanje ministrstvo nenadoma in je bil sprejet pri Ribbentropovem namestniku in drž. podtajniku von Weisszaeckerju. Hitro so se razširile vesti, češ, da je Coulondre v imenu francoske vlade prinesel nove predloge v nemško zunanje ministrstvo. Pozneje pa je francosko veleposlaništvo samo opozorilo na to, da take naraščala vesti nimajo nobene podlage.in da je bil Coulondre v zunanjem ministrstvu samo zaradi tega, ker je bilo treba urediti nekaj stalnih poslovnih stvari med obema državama. Rim, 18. avg. o. Italijanski listi pišejo danes zjutraj na zelo vidnih mestih, na prvih straneh, da Poljska nalašč zaostruje položaj. Varšavska vlada je odbila vsa opozorila, da naj bo zmerna in je še povečala preganjanje Nemcev. Poljska, je sedaj začela goniti nad Nemce oborožene tolpe in poljska vlada je začela pleniti posestva, ki so last Nemcev. Tako sili Poljska položaj v najslabše, ki se ne bo dal popraviti. Pri tem pa italijanski listi podžrtavajo, da je stališče Nemčije sicer zelo odločno, toda dostojno. V Parizu in Londonu pa narašča črnogledost zaradi položaja v Gdansku. Poljaki bodo delili obmejna posestva Varšava, 18. avg. m. Predsednik poljske republike Moscicki je podpisal uredbo, po kateri ima notranje ministrstvo v sporazumu s kmetijskim ministrom pravico, da sme v roku enega leta razdeliti vsa velika posestva v obmejnih krajih in sicer v 29 kilometrov širokem pasu. Dobro poučeni krogi poudarjajo, da bo ta uredba v glavnem zadela Nemce, ki imajo v obmejnih krajih svoja velika posestva. Gdansk, 18. avg. AA. Havas. Od včeraj popoldne pregledujejo gdanski redarji potne liste na poljsko-gdanski meji z jeklenimi čeladami na glavi. To spremembo si razlagajo v Gdansku kot ukrep, ki naj prestraši poljsko prebivalstvo. „ Pišem ti iz dna mor ja" Pariz, 18. avgusta. Na Bahamskem otočju so te dni odprli prvi poštni urad pod morjem. Raziskovalec William6on je te dni zaključil 6voja dela pri zgradbi podmorniškega studia pri Nassau, ki je glavno mesta Ba-hamskega otočja. Takoj nato, ko so bila zaključena vsa dela, je bil podmorniški urad izročen v promet. Podmarnišlki poštni urad pa je zgrajen takole: Velika kabina je iz stekla in je pritrjena ra dno morja. Ker je poštni urad prozoren, so lahko že sedaj iz njega dognali važne stvari o bivanju na dnu monja. Radovedneži, ki se bodo 6 posebnimi pripravami spuščali v ta urad, bodo lahko nemoteno opazovali tc» življenje v globini. Poštni urad v kabini bo izdajal svoje zaamke z lastnim pečatom, ki se bo glasil: »Dno morja — Bahama«. Jasno je, da se bodo sedaj V6i filatelisti na svetu tepli za te znamke. Do 6edaj smo imeli poštni urad s pečatom na Mont Blancu, sedaj obstoji poštni urad na dnu monja. To dokazuje, da 6e lahko poštni uradi in poštni nameščenci privadijo na vse oblike službovanja kjerkoli je potrebno. Vesti 18. avgusta Razgovori med angleškim, francoskim in so' -jetskim vojaškim odposlanstvom so se včeraj ob 10 dopoldne v Moskvi nadaljevali in trajali do 14 popoldne. Danes ne bo seje, ker bodo vsi odposlanci odšli na veva *?o letalsko prosavo na letališču Tušinu. včeraj je imela madžarska vlada sejo in razpravljala o uredbi, kako naj se izvaja židovski zakon. Iz Sofije poročajo, da sta imela včeraj predsednik vlade Kjoseivanov in italijanski po-slanik v Sofiji prisrčne razgovore. francoski zunanji minister Bonnet je imel včeraj popoldne važne razgovore s sovjetskim veleposlanikom v Parizu. Govorila sta o Gdansku. Nemški notranji minister Frick je snoči priredil pri Salzburgu glasbeni večer, na ka terega so prišli madžarski zunanji minister grof Czaky, madžarski in berlinski poslanik, minister Seiss-Inquart, minister brez portfelja dr. Meissner in mnogo drugih uglednih 6sebnosti. V London se je pripeljal svetnik poljskega zu- nanjega ministrstva, da s pristojnimi urad-5 l1 ®n§*e*kega zunanjega ministrstva izdela dokončni načrt pogodbe o vzajemni pomoči med Veliko Britanijo in Poljsko Pogodba bo najbrž podpisana koncem pri-hodnjega tedna. Romunski zunanji minister Gafencu je snoči ob 19 sprejel madžarskega poslanica v Bukarešti Badossiya in pri njem protestiral zaradi spopada na meji. Včeraj so nemški obmejni stražniki v češko moravskem protektoratu aretirali nekega poljskega redarja, ki je po pomoti prestopil mejo pri Boholinu. Upravnik policije v Pragi je objavil včerai uredbo, kako se morajo Židje obnašati ^ javnem življenju. Židje ne smejo obisko vati javnih lokalov, kavarne in gostilne, ki so last Zidov, pa morajo nositi naslo\ »Zidovska podjetja«. Javna kopališča morajo imeti posebne oddelke za Zide. Vsi judovski obrati morajo nositi naslov, du so židovski. V bolnišnicah, sirotišnicah in zdraviliščih Židje ne smejo biti skupaj z Arijci. Včeraj popoldne se je vrnil v Pariz bivši angleški minister Chuchill. Nazadnje je bil v Dellfortu. Časnikarjem ni dal nobene izjave. Včeraj je Mussolini sprejel maršala Badoglia in se z njim pogovarjal o najvažnejših vojaških vprašanjih Italijanski uradni krogi poudarjajo, da je ta sestanek tudi najbolj primemo zanikal vse vesti o kakih različnih stališčih med Mussolinijem in Ba-dogliem. Med Ameriko in Belgijo se vodijo pogajanja za spremembo trgovinske pogodbe. Te dni so velike mednarodne avtomobilske dirke na progi Liege—-Rim—Liege Tekmuje 40 avtomobilov, in sicer iz Italije, Belgije, Nemčije, Francije, Nizozemske, Poljske in Švice. V turški Traciji so sedaj veliki manevri turške vojske Manevri so organizirani tako. da je treba ustaviti napad na Odrin s severa. Na manevrih je predsednik republike z vsemi člani vlade V Moskvo Je prišlo nemško poljedelsko zastopstvo, ki se bo pogajalo z ruskimi zastopniki za nakup ru-skih poljedelskih pridelkov. Nemški zastopniki si bodo ogledali tudi sedanjo poljedelsko razstavo v Moskvi. Angleški in francoski vojažki zastopniki v Moskvi b naj bi izjavili, da bi Sovjetska Rusija lahko !r; leta oskrbovala Pobsko s hrano in vojnim materialom, če bi bilo potrebno. V Ženevi se je začel 21. mednarodni židovski kongres na katerega je prišlo 560 zastopnikov. Takoj v začetku so Židje sprejeli resolucijo proti prega-nianiu. Kongres bo trajal 14 dni V Ameriki so začeli odločno borbo proti padcu C er, petroleja. Nemška Lufthansa je prevzela ves zračni promet v protektoratu. Njena letala vozijo na progi Praga— Brno—Zim—Moravska Ostrava—Gleiwitz. Na Švedskem so ujeli vohuna, ki pa je izjavljal, da je komunist. Šele pozneje je priznal, da ie vohun, in izpovedal, za katero državo je delal. V Srednji Indiji vlada že dokfo časa silna suša, tako da so propadli vsi posevki na poljih. Boje se, da bo med prebivalstvom zaradi tega velika lakota Včeraj so odpotovali iz Varšave člani nemškega trgovinskega zastopstva, ki so se pogajali s Poljaki o izvoznih kontingentih za prihodnje tri mesece. Novi kontingenti bodo večji od zadnjih. Določan je bil tudi način prometa s protektoratom Pisma iz najmanjše in nafmlajše slovanske države: Po dolini „Vaha" Nemcev je na Slovaškem okoli 160.000, število ki se je gotova v zadnjem času po^ večalo. Njihova pomembnost in moč pa je gotovo nesorazmerno večja od njihovega števna. Slovaki pozdravljajo sodelovanje % Nemci. Tako piše vladni »Slovak« (25. julija): »Naše sodelovanje z Nemci ni proti dr-žavi in ne proti Slovakom, kakor se pri-zadeva tuja propaganda vbiti v glavo lahkovernim ljudem. Našim voditeljem je šlo za to, da zagotovijo Slovakom pravice in evo-bodo. Nemčija je za te naše pravice imela največ razumevanja, torej je čisto razumljivo in naravno, da gremo sedaj roko v r&Ki z njimi.« Mesto svobodne nove države ostaja za mano, vlak me odnaša proti severu. Skupine palač, hiš, cerkva in ulic ostajajo v daljavi, nad nijimi se še dvigajo razvaline nekdanjega cesarskega ogrskega in avstrijskega sedeža. Največja in najdaljša slovaška dolina je dolina ob reki Vahu. Mtd mejnimi gorami proti sedanjemu protektoratu, proti Moravi, to je med Malimi, Belimi Karpati in Javorniki ter med srednijevisokimi Inoveckimi, Trenčianskimi in Sulovskimi gorami se v daljavo 200 km in več vleče dolina najbolj slovaške reke Vaha, ki priteka izpod Tater, teče ves čas po pristno slovaškem ozemlju, a njen iztok je po novemberekem dunajskem izreku velesil v rokah Madžarov. Vlak brzi mimo vinogradov, ki je z njimi posejano pobočje Malih Karpatov.^ V živo zelenih ploskvah se menjajo na rebrih gričev vasi in vinogradi, više pa temnozeleni gaji in gozdiči. Pojja gorijo v poletnem soncu, ogromne ploskve strnišč kažejo, da je prostora še dovolj, da je zraslo dovolj slovaškega kruha za vse ljudi v deželi. V križih stoje veliki snopi požetega žita, ki ga ponekod pravkar mečejo v mlatilnico. Slama se kopiči v oslicah, zrno nabirajo v vreče, nad polji pa v poletno vročino težko euklja dim lokomobil. Velike črede krav in * ,)0 na žolih pašnikih — suša je ??; ar. oajvečja poldanska vročina, zato feT’a'° *» Prežvekujejo. Vrbe delajo ma- . lenkostnosenc^^ skritih jarkih in potoč-& tudi fivo ze^ena barva mlliive mnfi u ?rostor' ki nima nobene omejitve proti vzhodu _ na zapadu so vi- Malih Karpatov — vleče pogled za seboj, da zasanja v neizmerni prostor podonavske in potiske ravnine s pastirji, 6alaši, -majerji, vodnjaki, topoli m izgubljenimi vasmi in plemenitaški-mi dvorci, da zasanja v ta prostor, ki ie brez obzorja in se vleče tja doli do Save in na jugovzhod do Železnih vrat. Trnava, ki je sedež Društva sv. Vojteha in staro mesto cerkvene kulture, napravi vtis resničnega slovaškega Rima. Ze ko se po odhodu s postaje oziraš nazaj na mesto, se ti razvrstijo pred očmi kupole in zvoniki številnih trnavskih cerkva: škofijske, frančiškanske, jezuitske, invalidske, nekdanje univerzitetne pa še onih manjših, ki z drobnimi, vitkimi stolpi dopolnjujejo onih velikih kupol in zvonic. Ko so lurki-zavzeli Budim in naredili iz SV0J pašaluik, so se ogrske svetne oblasti umaknile v Bratislavo, cerkvene pa v Trnavo, ki je dolgo stoletij ostala ogrsko cerkveno središče. Tu se je ustanovila tudi prva ogrska univerza, Pazmanijeva, ki se je po odhodu Turkov preselila v Budimpešto in po-centralno madžarsko in ogrsko vseučilišče. Kulturno in umetniško življenje, ki 1® prineslo v Trnavo bivanje cerkvenih visokih knezov, teologov in plemičev-me-cenov, je osvojilo tudi Slovake. Prav tu je v dobi prosvetljenstva začel leta 1772 svoje buditeljsko delo duhovnik Bemolak, ki je zapadnoslovasko narečje priredil za slovaški književni jezik. Književno delo teh prvih slovaških narodnih in jezikovnih buditeljev, je dalo temelje za narodnostno in kulturno prebujenje Slovakov. Na tej osnovi so mogli v naslednjem stoletju delovati drugi, zlasti Ljudevit Stur in njegova generacija, ki je namesto zapadne slovaščine, uvedla v knjigo srednjo 6lovaščino. Pred letom so v Trnavi postavili spomenik Antonu Ber-nolaku, ki izraža hvaležnost Slovaške svojemu prvemu velikemu buditelju. Viktor Smole}. Czaky odide sedaj v Italijo Budimpešta, 18. avg. o. Madžarski listi zelo pozorno spremljajo počitnice zunanjega ministra grofa Czakyja, ki je bil sedaj tako dolgo v Nemčiji. Sedaj pa pišejo, da bo Czaky odpotoval v Italijo, kjer bo preživel drugi del svojih počitnic. Vendar pa še ni popolnoma točno odrejeno, kdaj in kam bo Czaky odšel v Italijo. Kaj je delal pri Hitlerju Salzburg, 18- avg. o. Madžarski zunanji minister grof Czaky je bil včeraj popoldne ob 16.30 sprejet pri Hitlerju v Berchtesgadenu. Po sestan-ko so madžarski spremljevalci grofa Czakyja takole razlagali ta obisk: Czaky je Hitlerju prinesel v imenu regenta Horthyja čestitke, ker je sedaj poteklo prav 25 let, ko se je Hitler kot prostovoljec vpisal v neki bavarski polk. To se vidi tudi iz tega, da je Cza-kyja spremljal k Hitlerju madžarski vojaški odposlanec v Berlinu Sztojay. Tudi nemški krogi poudarjajo, da je to res vsebina današnjega sestanka. Madžarska In Nemčija bosta sklenili carinsko zvezo Berlin, 18. avg. o. Snoči so se tukaj razširile senzacionalne vesti o tem, kaj je madžarski zunanji minister grof Czaky počel v Nemčiji* Dobro poučeni tuji opazovalci govore o tem, da je grof Czaky z nemškim zunanjim ministrom določil temelje za carinsko zvezo med Nemčijo in Madžarsko. To bi naj bila tudi prava vsebina razgovorov med Hitlerjem in njegovimi madžarskimi gosti. Jubilejna proslava bitke na Ceru Belgrad, 18. avg. m. V BelgTad bodo da-n6?i PriP. J z Oplcnca zastave vseh tistih polkov, ki so se pred 25 leti udeležili slavne nitke na Ceru. V Belgradu bodo te zastave * T8?”11 slovesnostmi sprejeli ter jim izkazali najvišje časti, nakar jih bodo prepeljali v Sana«, kjer jih bo sprejel patriarh srbske pravoslavne cerkve dr. Gavrilo. Jutrišnje proslave slovite bitke na Ceru s® bodo udeležili med drugimi kraljev zastopnik, vlada na čelu s predsednikom Dra-gišo Cvetkovičem, zastopnik vojske ter članstvo številnih narodno-obrambnih, kulturnih ter drugih organizacij. Udeležbo na proslavi cerske bitke je obljubilo tudi več diplomatskih zastopnikov. Po proslavi te bitke na bojišču samem bo na Ceru velika parada naše vojske. Spopad na meji med Madžarsko in Romunijo Bukarešta, 18. avgusta, m. V bližini Salonte na romunsko-madzarski meji Je prišlo spet do hujšega incidenta med romunskimi in madžarskimi obmejnimi stražniki. O tem so romunski uradni krogi dali tole pojasnilo: Romunska obmejna patrulja iz kraja Ateja-8ul Noy je pregledovala mejo, v vinogradih v Ho-novu pa je bila nenadno napadena, — Nanjo Je bilo oddanih več strelov. Krogla je nekega romunskega vojaka zadela v hrbet in je bil na mestu mrtev. Nek romunski narednik je težko ranjen z bodalom, nek drug vojak, ki Je pripadal k sanitetni službi, pa ie izginil neznano kam. Na kraju samem so našli nekaj madžarskih izstrelkov sitema 1895. Po napadu samem je narednik Sijoča dal naslednje pojasnilo: Romunska obmejna patrulja je kakor navadno pregledovala mejo. Pri tem je zalotila štiri ma-žarske vojake na romunskem področju. Madžarski vojaki so z romunskimi hoteli nekaj govoriti. Ker Pa 80 bili tl v službi, so šli molče mimo Madžarov. Tedaj se je pojavilo še šest novih madžarskih vo-rt?V’ ^ 80 bili skriti v koruzi ter so začeli streljati na romunsko patruljo. Kurirsko torbo so ukradli v Sofiji avžusta. AA. Bolgarska brzojavna »lin JL j Poroča: Snoči Je neki neznanec, ki Je bil Sel v^.n4»ie° kurirju romunskega poslaništva, pri-s« m *ah‘ev«l kurirsko torbo. V hotelu kurir in teda?^ 5?i° uro PozneJ'e Je prišel pravi « U„rf, M h, UtvJ“a dan. Takoj nato P^lštva šli n. policijsko rav-v,^ew' ko *° žUn* Poslaništva vT v ^ Policijskega ravnatelja, je kurir, j*1 ’ f^u' ®ku.šal izvršiti samomor In se Policija Je razpisalo nagrado 50.000 lejev za osebo, ki bo omogočila izsleditev tatu. Iz protektorata Praga, 18. avg. m. Po najnovejši uredbi, ki je je podpisal nemški kancler Hitler, preidejo s 1. septembrom letos pod upravo nemškega rajha vse nemške visoke šole v protektoratu. Praga, 18. avg. m. V Pragi so začeli zbirati vojaške novince za novo češko vojsko, ki bo štela 7.000 vojakov. V ta namen so v Pragi tudi že izpraznili dve vojašnici. Na kraj, kjer se je odigral ta incident, so romunske in madžarske oblasti poslale svoje organe, ki imajo strogo nalogo, da preiščejo ta najnovejši primer, ki bo gotovo imel za posledico poslabšanje romunsko-madžarskih medsebojnih odnošajev. Bukarešta, 18 avgusta. AA. Radar: Ponovni incident, ki se je pripetil pri Honovu (in ne pri Nehomordu, kakor so prvotno poročali), je podrobno popisal sam narednik Nikola Siijoza, ki je dobil bodljaj z bajonetom. Po končani izpovedi je omedlel. Njegove izjave se popolnoma ujemajo z ostalimi elementi preiskave. Iz teh izjav se vidi, da so štirje madžarski vojaki, ki so prišli na romunska tla, skušali stopiti v razgovor z romunskimi vojaki. Romunska patrulja Je krenila naprej, tedaj se je pa prikazalo iz turščice 6 drugih madžarskih vojakoiv in so vsi začeli streljati na romunsko patruljo. Izjava narednika Sijoze 6e popolnoma ujema z izsledki preiskave, s sledovi stopinj in boja ter z madžarskimi izstrelki, ki so jih našli na kralju incidenta. 15.000 nemških rudarje« ne more na delo Varšava, 18. avg. m. Ker je Poljska zaprla del nemško-poljske meje v. Gornji šleziji, dane« ni moglo oditi nemško delavstvo v bližnje nemške rudnike. Prej je prihajalo v te rudnike na delo vsak dan okoli 15.000 nemških rudarjev. Ker je bilo tu že prej veliko pomanjkanje delovnih mo-či, 6o rudniki zaradi izostanka rudarjev iz Poljske prišli v težaven položaj, ki se bo pa seveda zboljšal, ker bodo v te rudnike poslali delavce iz drugih nemških krajev. Slovaška vlada Je izdala ukaz o pomilostitvi, in sicer za obletnico Hlinkove smrti. Pomilostitev je za- jela 38 oseb, ki so jih takoj izpustili iz koncentracijskih taborišč. Italijanski prestolonaslednik princ Umberto je bil te dni v Tripolitaniji, kjer se je udeležil raznih vo- jaških vaj. Sedaj se je vrnil v Italijo. V Bukarešti bi se moral te dni vršiti mednarodni sociološki kontfres. pa je bil odložen na pomlad 1940. „Jelkova kuga uničufe gozdove na Pohoru Maribor, 17. avgusta. Mestna hranilnica mariborska ima na Pohorju v bližini postaje Ribnica-Brezno večje gozdno posestvo. Nedavno je dobila hranilnica od mejašev tega posestva posebno opozorilo, v katerem pravijo, da se je začela širiti v jelkovih gozdovih nova bolezen, ki prehaja tudi že na njihova zemljišča. Mestna hranilnica je zaradi tega poslala na svoje posestvo strokovnjaka, profesorja mariborske gozdarske šole inž. Sotoška, ki je ugotovil, da je pravo leglo te nove, na Pohorju do sedaj nepoznane bolezni, prav za prav na železniškem posestvu, ki se razprostira med postajama Sveti Lovrenc in Ribnica-Brezno ter je poraslo z obširnimi gozdovi. Ti gozdovi so zelo zanemarjeni, pa se je v njih bolezen silovito razpasla, ker je ni nihče opazil. Močno so okuženi tudi že gozdovi dr. Glačnika, Vrčka, Pernata, Švajgerja in Bizjaka. Bolezen se je nevarno pojavila že lansko leto, vendar je ni nihče opazil. Nova bolezen pohorskih gozdov, ki napada samo jelke, je bila do sedaj pri nas nepoznana ter je v začetku zelo težko opazljiva. Sedaj pa, ko je zajela že cele sestroje na velikih površinah, pa se že vidi, kako ogromno škodo je povzročila. V Vsi znaki kažejo, da je to tako imenovana »jelkova kuga«, ki jo povzroča v glavnem jelkova uš. Ker je drevje zaradi slabega gozdarjenja neodporno, se bolezen hitro širi. Jelkova uš se razvija na smrekah, na katerih pa ne dela nobene škode, hrani pa se na jelki, kateri je zelo nevarna. Ličinke prezimujejo v skorji mladih jelkovih vejic, spomladi pa se razvijejo v uši, ki zležejo 150 jajčec, iz katerih se izležejo poletne in zimske uši. Zimske uši se zarijejo v skorjo ter se proces prihodnjo pomlad nadaljuje; poletne uši sesajo sok iz jelkovih iglic, ki se zvijajo, poganjki zaostanejo v rasti, rjavijo ter se sušijo. Uši napadajo zlasti mlado drevje, pri velikem razširjanju pa se lotijo tudi doraslih debel, ki se prav tako posušijo in zaradi tega propadejo celi gozdni sestroji. Obramba je zelo težka, uspeh se doseže edino s podiranjem ogroženega in ranjenega drevja ter s sežiganjem lubja, kakor pri smrekovem lubadarju. Mestna hranilnica je poslala nekaj vršičev napadenega jelkovega drevja v preiskavo na gozdarsko visoko šloo v Zagreb, da se točno ugotovi bolezen. Vsekakor pa bo potrebno, da se z obsežnimi oblastvenimi ukrepi omeji in uniči nevarnost za naše pohorske gozdove. Nič ni tako skrito ... Senzacijonalna razprava pred mariborskim okrožnim sodiščem Maribor, 18. avgusta. Letošnjo pomlad so imeli na mariborskem sodišču nenavadno senzacijo. Za dne 26. aprila je razpisalo okrožno sodišče razpravo proti 31 letnemu posestniku Janezu • Letonji v Vildonu v Halozah. Zagovarjati bi se moral zaradi zagonetne nmrti stare prevžitkarice Lubej Neže, katero so našli ubito dne 16. novembra lanskega leta na Janškem vrhu. Nekaj dni pred razpravo pa je dobilo državno tožilstvo v Mariboru anonimno pismo. V njem se omenja, da Lubejeve ni umoril Janez Letonja, temveč njegov 18 letni hlapec Janez Nerat. Državno tožilstvo je nato odredilo, da se Nerat izsledi ter zapre. Res so ga kmalu imeli ter je takoj podal senzacijonalno priznanje. Povedal je, da je sicer Lubejevo res on usmrtil, nagovoril pa ga je k temu njegov gospodar Letonja. Danes pa sta prišla Nerat in Letonja 6kupaj pred veliki senat mariborskega okrožnega sodišča. Oba bosta podala račun za svoj zločin. Neža Lubej je bila stara, nekoliko slaboumna ženica, ki je bila zaradi nerazsodnosti preklicana. Leta 1929 je izročila svoje posestvo svoji nečakinji in njenemu možu Janezu Letonji. Izgovorila pa si je za prevžitek prosto stanovanje, nekaj pridelka ter 500 din na leto v gotovini. Prevžitka pa ni nikoli dobivala v celoti, zaradi česar so nastali med njo in Letonjo prepiri. Letonjevi so z njo zelo grdo postopali, bila je večkrat tepena, celo otroci so se znašali nad njo. Letonjevi so si želeli, da bi starka čimprej umrla, da bi potem bilo posestvo brez obremenitev. Zaradi tega je Letonja že pred leti nagovarjal nekatere ljudi, naj bi spravili Lubejevo s sveta ter jim je obljubljal po 2000 din nagrade. Slednjič je dobil pripravno orodje v osebi svojega hlapca 18 letnega Janeza Nerata. Tega je dalj časa nagovarjal, dokler ni hlapec proti obljubi, da bo dobil za umor 1000 din nagrade, pristal. Letonja je naredil cel načrt, kako bi Nerat svoje dejanje izvršil. Vedel je, da hodi Lubejeva vsak dan na dnino k sosednemu kmetu ter se zvečer v mraku vrača domov. Na podlagi tega je naredil načrt. Dne 16. novembra lanskega leta sta šla Letonja in Nerat v gozd napravljat drva. Popoldne sta dobila malico z vinom, katerega je moral Nerat na prigovarjanje Letonje vsega spiti, češ da bo bolj korajžen. Potem sta drva peljala po kolovozu proti domu, na polovico poti pa je dal Letonja hlapcu v roke težak železen teležnik ter ga napotil v zasedo na pot, po kateri 6e je morala Lubejeva vrniti. Nerat se je skril v grmičje ob roti, po treh minutah čakanja pa je starka že prišla. Morilec je skočil tik pred njo na pot, zavihtel teležnik ter z vso silo udaril svoj žrtev po glavi. Z rahlim vzklikom se je zgrudila, nato pa jo je mlatil ležečo še toliko časa, dokler ni izdihnila. Potem je Nerat šel k Letonji ter mu dejal, da je naročilo izvršil. Letonja je šel po liter vina, katerega sta 6 hlapcem skupaj spila. Nagrade pa mu ni izročil. Po odkritju umora so Letonjo aretirali. Ko so ga gnali orožniki na sodišče, jim je ves čas zatrjeval svojo nedolžnost, obenem jih je tudi prosil, naj narede o njem lepo poročilo, češ da je od pisanja orožnikov v prijavi odvisna višina kazni. Bil je prepričan, da mu ne bodo mogli ničesar dokazati, na Nerata pa takrat nihče ni sumil. Pač pa je najbrže vedel za zločin oče mla dega Nerata. Jožef Nerat se je namreč dogovarjal Domenila sta se za kupčijo, ki je bila znašala 5000 din; Letonja si je hotel denar posoditi pri Neži Lubej, ker mu ga pa ženica ni hotela dati, pa je mislil dobiti posojilo pri, Mestni hranilnici v Ptuju. Tu pa so ga odbili, ker je bila na njegovem posestvu vknjižena Lubejeva s svojim pre-vžitkom. Na tak način so bili zainteresirani na smrti Lubejeve tako Letonja, kakor Janez Nerat. Na dosedaj nepojasnjen način pa je zgodba o tem zločinu prišla tudi na ušesa drugih ljudi, ki so potem poslali nepodpisano pismo mariborskemu državnemu tožilstvu. To je omogočilo vsestransko pojasnitev tega zamotanega zločina. Pri današnji razpravi Nerat skesano vse priznava, Letonja vse trdovratno zanika. Razprava ob času poročila traja. Ljubljana od včeraj do danes Vse je kazalo, da 6e bo prijazno poletno vreme skisalo in da bomo dobili hladno, deževno vreme. Marsikdo si je premislil in odložil svoj dopust, če ga je le mogel. Računi pa niso vsi popolnoma na jasnem, zato si tudi ljudje premišljajo o njih dajati račune. Udomačena veverica je ušla V Ljubljani je radovednost doma že od pam-tiveka. Včeraj dopoldne je nekje od doma ušla veverica. Huda gonja se je razvila zanjo. Po razpisu so tekmovali vsi interesentje. Dolgo časa je bil lov za veverico zaman. Končno pa so pogumno in podjetno žival le ujeli. Mala veverica si je bila zaželela svobode, pa je mahnila na prosto. Ob prizorišču se je zbrala velika množica ljudi. Nesreča ne počiva Šolar Jože, delavec v tovarni gume v Kranju: pri delu ga je stroj pograbil za roko in mu poškodoval prste. Razstave na jesenskem velesejmu Kmetijska razstava, pod častnim predsedstvom ministra za kmetijstvo g. inž. Nikola Besli-ča, obsega sledeče oddelke; 1. Semenogojska razstava. Njen namen bo nazorno prikazati našemu kmetovalcu, katera semena in poljedelske rastline morejo pri nas dobro uspevati in napredovati, 2. Zelenjadna razstava bo obsegala tele oddelke: a) Vzgoja domačega zelen,jadnega semena (solata-ledenka, fižol, grah, kapusnice, kumare, čebuljček, motovilec itd.); b) pridelovanje in vzgoja zelen jadi; c) vrste naše zelenjadi; d) zelenjadna hrana; e) modeli šolskih vrtov; f) zele-njadni vrtovi v delavskih kolonijah; g) zelenjad v tujskem prometu; h)izvoz zelenjadi na naš jug. 3. Razstava sadja bo prikazala vsa sadna plemena in vrste, ki so v septembru sposobne za razstavo in sicer v naravi, modelih in slikah. Podčrtana bo važnost sodobne kmečke uporabe sadja, zlasti sušenja. 4. Cvetlično razstavo priredi vrtnarski odsek podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva v Hudi vlomilci so defiiirali pred sodniki .Ljubljana, 18. avgusta. Mali kazenski senat je včeraj — kar je nenavadno — sodil mnogo drznih vlomilcev in tatov. Kar zaporedoma so se vrstili pred sodniki. Nekateri so bili prav težki kriminalni tipi. Najzanimivejša je bila pač ciganska zgodba o zlatem zakladu. Pred malim senatom je bilo včeraj obsojenih 7 tatov na celotno kazen 6 let. Tu za enkrat navajamo le 2 zanimivi vlomilski zgodbi! Ciganski zaklad v Davidovi harfi Pred sodniki corpus delicti — velikanska ciganska harfa. Na zatožni klopi 2 prav elegantna, črnolasa cigana in starejša ciganka, ki je skušala koketirati in sodnike pridobiti na vse mogoče načine. Med občinstvom, ki v tej vročini prav redko obiskuje razprave, 3 elegantni cigani in 2 ciganki, ki so napeto zasledovali potek razprave. Kaj so zakrivili cigani, sedeči tam na zatožni klopi. V Ljubljani so pokradli mnogo zlatnine! Gizela Vuhingerjeva je ciganka pri 30 letih. Pravi ciganski lik. Njen ljubavnik je Ivan Riter, cigan istih let. Imata že 5 nezakonskih otrok. Ivanov brat je Jože Riter, za 5 let starejši, doma iz okolice Rume. Ta ciganska trojica je muzikalično navdahnjena. Riterjema se je posrečilo, da sta dobila nekako koncesijo za potujoči kino, ki pa je po deželi dajal najslabše predstave. Kot muzikanti pa so po gostilnah ljudi zabavali s petjem in godbo. Gizela je imela poleg tega nalogo, da je okrog oprezovala po zlatnini. Ponoči je trojica vlamljala pri raznih imovitih ljudeh in odnašala dragocenosti, briljante in zlatnino. V Ljubljani je družba, ki je drugače taborila tam v gozdu pri Mostah, izvršila kar 9 vlomov in pobrala zlatnine za okoli 21.500 din. Ta ciganska družba je prišla v naše kraje lani jeseni, prepotovala je vso Slovenijo. V Ljubljani je začela poslovati letos januarja. Od takrat so sledili vlomi kar po vrsti. Obtožnica je navajala, da so ti cigani pokradli mnogim strankam najdražje dragocenosti. Prvi vlom je Gizela izvršila na Dolenjski cesti pri Stankotu Marenčetu, ki mu je odnesla iz sta novanja razne zlatnine v vrednosti 2.600 din. Navadno je Gizela odpirala zaklenjena stanovanja Cigana sta pa stala na straži. Letos 24. maja je Gizela skušala vdreti tudi v stanovanje g. Kerna v Bavdkovi ulici. Bila je zasačena, prijeta in odpeljana na policijo. Cigana sta pobegnila v svoj z Letonjo, da bi mu ta odkupil kos posestva, ker ----------------------- - , je Nerat rabil denar za izplačilo nekega dolga. I šotor. Ko sta videla, da se šotoru bližajo detek- tivi in policaji, sta zlati zaklad spravila v culo in jo skrila. v votlino harfe. Detektivi so prebrskali šotor od kota do kota. Nikjer nič sumljivega. Naposled je detektiv pokukal v votlino harfe. Odkrili so velik zaklad zlatnine. Gizela je slovesno zatrjevala na policiji in pred sodniki, da je zlatnina pošteno pridobljena, da jo je kupila od svoje prijateljice ciganke Dore in da je za njo dala 2 jurja. Dokazati pa ni mogla, kje je dobila denar, kakor tudi je bilo očitno, da je tako obilna množina zlatnine vredna najmanj 20.000 din. Razprava pred malim senatom je bila zelo živahna. Obtoženci so zatrjevali venomer, da so nedolžni in da si služijo svoj vsakdanji kruh z muziciranjem. Nikdo jim ni verjel. Oškodovanci so vsi spoznali, da so zlati prstani in zlate ure njihova lastnina, ki jim je bila ukradena. Sodba se je kratko glasila: Gizela Vuhingerjeva 2 leti strogega zapora, cigana brata Ivan in Jože Riter pa vsak po 6 mesecev strogega zapora in 300 din denarne kazni. Šmarski vlomilec obsojen na 2 leti robije »France Podbevšek, ali ste krivi, da ste dne 22. junija vlomili pri posestniku Antonu Kračmanu na Sapu pri Šmarju?« tako nekako je nagovoril senatni predsednik, s, o. s. g. Ivan Brelih elegantnega, 26-letnega mesarskega pomočnika Franceta Podbevška. Ta je skesano in mirno odvrnil: »Sem kriv! Vse je bilo tako, kakor sem že povedal.« Podbevšek je romal po Šmarju in oprezoval. Opazil je, da je posestnik in železniški uslužbenec Kračman zaklenil glavna vrata hiše in odšel. Podbevšek se je skozi okno splazil pri belem dnevu dopoldne v Kračmanov dom in pobral vso gotovino 22.000 din. Pobegnil je v Zagreb, kjer je veseljačil in samo en dan zaigral več tisočakov. Nekemu ljubljanskemu detektivu se je posrečilo, da ga je v Zagrebu izsledil in aretiral. Podbevšek je še poprej skril okoli 8.600 din, ki jih je detektiv našel. Priča Kračman je resignirano pripovedoval, kako je bilo vlomljeno. Predsednik: »Zakaj ste imeli toliko denarja doma v omari?« Priča: »Bratu sem moral izplačati dotol« Nazaj je Kračman dobil 8.640 din, ki so jih še dobili pri Podbevšku. Fr. PodbevSek zaradi zločina vlomne tatvine 2 leti robije in 3 leta izgube častnih državljanskih pravic. Kračmanu ima povrniti še 11.036 din kot odškodnino. Glas iz občinstva: »Ce bo zadel v Pes se je zakadil v obraz sinu mesarskega pomočnika pri Mestni klavnici v Ljubljani, Bervarju Ivanu. Sosed je z motiko po glavi mahnil Lojzeta Gracarja, bajtarja s Trebeljevega Mesarski pomočnik pri »Jesihu« v Ljubljani, Peter Mlakar, je imel nesrečo, ker se je pri delu po nerodnosti urezal v nogo. Delavec pri Mestni elektrarni v Ljubljani je imel smolo. Padel je s kolesa in se hudo potolkel. Z vrelo vodo se je poparila hčerka progovnega delavca v Novem mestu. Prepeljali so jo v ljubljansko bolnišnico. Reševalci ljubljanske reševalne postaje so včeraj pripeljali na kirurški oddelek ljubljanske bolnišnice Jagra Albina z Viča; Jager je bil na Tržaški cesti tako nerodno padel s kolesa, da si je pri tem nakopal precej hude notranje poškodbe. Ljubljani. Poleg domačih cvetličnih kultur bomo videli na razstavi mnogo povsem novega cvetja, kakršnega pri na6 še nismo videli. 5. Čebelarska razstava. Čebelarska razstava bo obsegala vzoren čebelnjak, A. Ž.-panje, kompletno garnituro za kuhanje voska. Zbiralnik za vosek in ostali pribor, razne stiskalnice in kotle, nadalje še vzorce panjev drugih sistemov, stan-darizirane kozarce in posode za med. 6. Razstava mleka in mlečnih proizvodov bo zelo obsežna, saj bo zavzemala skoraj polovico velikega razstavnega paviljona in podala mnogo novega: pregled mlekarstva v Sloveniji in razstavo mlečnih proizvodov iz vse Slovenije. 7. Vinarska razstava z vinskim sejmom in vinsko poskušnjo. Razstave se udeleži mnogo razstavljavcev iz vseh vinorodnih pokrajin Slovenije. Razstavljena bodo samo pristna, nerezana in tipična vina, ki 60 obiskovalcem na razplago za pokušnjo in v nakup. 9. Banovinska razstava perutnine, kuncev in golobov. 10. Gospodarska razstava rib bo prikazala v velikih kasonih in akvarijih vse nase ribe gospodarske važnosti, nadalje stanje našega ribarstva predvsem v zaprtih vodah, ribogojstvo za postrvi, načrte in modele ribogojnic z načinom vzgoje, modele vzornega ribogojstva za krape in kmetske ribnike ter način njih smotrnega izkoriščanja. 11. Razstava gob. Gobarstvo je zelo važna panoga našega gospodarstva. Prvič v Jugoslaviji prirejena razstava gob naj napoti naše ljudstvo k nabiranju gob. 12. Razstava zdravilnih zelišč. Slovenija je bogata na samorodnih zdravilnih zeliščih. Ker pa nabiranje zelišč ni še prav organizirano, je 75% neizkoriščenega, kar pomeni tem večjo škodo, keJ ln??xexmu f, Povprašuje po naših zdravilnih zeliščih, tako, da pomeni nabiranje lep vir dohodkov malemu človeku in mladini. 13. Velika razstava kmetijskih strojev in orodja, na kateri najde naš kmetovalec vse, kar odgovarja njegovim potrebam in mu more pri delu koristiti. Gospodinjska razstava, ki jo priredi Zveza gospodinj v Ljubljani pod geslom »Več mleka — več zdravja« bo poudarila važnost mleka v ljudski prehrani. 1 • v'"7 Razstava industrijskih in obrtnih izdelkov. Opozarjamo zlasti na veliko razstavo pohištva in stanovanjske opreme, radio-aparatov, obrta, živil, galanterije in tehničnih novosti. Ni mogoče našteti vseh zanimivosti, ki jih bomo videli na jesenski velesejemski prireditvi. Vse to si bo treba pač ogledati. Kakor običajno bo tudi letošnjo jesen na velesejmu tekmovanje harmonikarjev, kot višek tekma za prvenstvo v Jugoslaviji in prehodni pokal za leto 1939-40 v nedeljo 10. septembra. Razpis sluibe zdravnika na Vrhniki Kralj, banska uprava dravake banovine razpisuje službo zdravnika združene zdravstvene občine Vrhnika v lastnosti uradniškega pripravnika za VIII. pol. skupino. — Prosilci morajo imeti pogoje za sprejem v državno .odnosno banovinsko službo v smislu § 3 zakona o uradnikih ter zdravniško pripravljalno dobo in vsaj šest mesecev bolnične prakse iz porodništva in ginekologije. Prošnje naj se vlože pri kralj, banski upravi dravske banovine v Ljubljani do 25. avg. 1939. Sirite najboljši slovenski popoldnevnik »Slov. dom« državni loteriji, bo lahko vrnil, drugače ne.« Podbevšek, ki je bil zaradi tatvine že večkrat kaznovan, je sodbo brez ugovora sprejel. 39 Skrivnost smrtne megle »Ljudje so umirali kakor muhe. Vse je zastalo. Življenje in trgovina. Le še na gornjih delih gorskih vrhov je životarilo preostalo človeštvo. Zaskrbljenost, resna zaskrbljenost je napolnila srca vseh mislečih ljudi...« »Dal Le naprej!« so vpili neučakani poslušalci, toda Al-fonso je nenadoma umolknil. Njegov pogled je obvisel na De-vomyju. Brez besede je strmel vanj, toda takoj nato je bil na nogah. Brezobzirno se je prerinil skozi vrsto poslušalcev, ki so ga ovirali, in planil z veselim vzklikom proti svojemu gospodarju. »Končno! Končno, sir, sem vas .. .< Devorny mu je stopil na nogo, kakor še nikdar v življenju ni bil stopil. »Kaj bi vendar rad od mene, ti smešni bedak?« je vprašal nemarno. Alfonso je zaječal od bolečine, pa je razumel. »Kaj vas nisem nekoč pri — pri neki svatbi spoznal?« je vzkliknil s tarnajočim glasom. »Prav gotovo!« je jezno pritrdil Devorny. »Morda pri svatbi v Kani Galileji?« Poslušalci, ki so sprva presenečeni sledili temu kratkemu nastopu, so se zasmejali. Nekdo je Devornyju namignil, naj se vsede k njim za mizo. Detektiv se je takoj odzval povabilu. Na neprisiljen način se je udeleževal splošnega pogovora in zbijal šale, katerih tarča je bil Alfonso. Ta pa ni bil toliko neumen, in je hitro razumel, da tukaj svojega gospodarja ne sme le imenovati »sir«, temveč ga sploh ne sme poznati. Drug za drugim so odhajali delavci. Bila je že policijska ura, in ob tem času se je gostilna skoro popolnoma izpraznila. Devorny je to vedel in se oborožil g potrpežljivostjo. In dejansko ni trajalo preveč dolgo, dokler ni odšel zadnji moški. Alfonso in njegov gospodar sta bila sama. »No, sedaj pa povej, stari prijatelj, kaj ti je padlo, v glavo?« je vprašal Devorny s pritajenim glasom. Ob grozečem pogledu svojega gospodarja se je Alfonso dobesedno sključil. »Oh, sir,« je zastokal. »Nekaj presenetljivega se je zgodilo. Grof...« Zataknilo se mu je. »Kaj je z grofom?« je vprašal Devorny strogo. »Ni ga ... pobegnil je, izginil.. .< Izmučen si je Alfonso obrisal s čela pot, ki ga je povzročil strah. »Proč je,« je ponovil Devorny pogasi in premišljujoče. »Kako je vendar do tega prišlo?« je vprašal čez kratek čas, toda njegove misli so bile nekje čisto drugje. Mislil je na svojo smolo: Morris je pobegnil in se pojavil tukaj, grof je pobegnil ... Morda se bo tudi ta pojavil tukaj... Alfonso je bil že sredi svojega poročila, ko ga je Devorny končno začel poslušati. »... In moji spreobračevalni poskusi so imeli lep napredek. Grof je postajal vedno bolj resen in pogreznjen vase. Že sem ga mogel vzeti s seboj na moja zborovanja... kratko, bilo je le še vprašanje nekaj dni, da bo njegova duša našla pravo pot.« »Povej mi Alfonso,« ga je prekinil Devorny. »Kako si le mogel tega človeka vleči na svoja zborovanja? Kaj si bil popolnoma prepričan, da se ti na cesti ne bo iztrgal?« »Popolnoma prepričan, sir.« »Ne razumem...« Alfonso se je zvito nasmejal. »Grof ni imel niti centa v žepu, a . je bil... pokopan. V hiši pri nas je imel vse, kar je rabil; Mir, dobro jed in... in... pijačo.« »Pijačo!... Dobro si povedal. No, in zakaj vendar je grof pobegnil?« »Pustite me pripovedovat^ sir,« je zastokal Alfonso. »Nekega dne, že bolj proti večeru, ko sva oba prišla od zborovanja, jo je grof nenadoma mahnil v drugo smer. Jaz pa za njim! Ni spregovoril niti besedice, vse moje govorjenje ni hasnilo. Popolnoma molčeč je šel kar naravnost naprej, zmerom naravnost, do... In veste, kje sva pristala? V nekem brlogu! V neki luknji! V neki popolnoma zamazani žga-n jamici!« »Mislim, da je grofova duša sedaj našla pravo pot,« je rekel Devorny porogljivo. »Odkod je imel potem nenadoma denar? Ali pa je brez denarja...« »Ne, ne! Imel je denar, — več kot preveč,« je Alfonso zagotavljal zamolklo in zdvojeno. »Torej odkod?« Sluga je stokal in se zastonj trudil, da bi se pripravil odgovoriti. »Iz... iz... iz vaše pisalne mize!« je presunjeno izbruhnil iz sebe. »Vlomil je vanjo, podlež, — vlomil istega dne, ko sva predelala primero o nepravičnem oskrbniku.« »Na vsem se ne da sedaj nič več spremeniti,« je zamrmral Devorny nevoljno. »Na vsak način je bilo dobro, da si me poiskal -.. Za vraga, od kod si vendar vedel, da sem tukaj?« je nenadoma vzkliknil nekoliko preglasno. Od tu in tam Podrobnosti sporazuma, ki je bil v načelu podpisan od predsednika vlade Dragiia Cvetkovita in od dr. Mačka, izdelujejo sedaj pravni strokovnjaki, ki so zbrani nekje v zagrebški okolici. Sedaj preučujejo vprašanje bodoče pristojnosti hrvaške upravne oblasti, obenem pa bodo strokovnjaki dali tudi pravno obliko že podpisanim zaključkom. Z zagrebške ztrani sodelujejo pri konferenci strokovnjakov vseučiliški profesor dr. Ivo jv, Pos^anec <**"- Jure Sutej in dr. Filipančič, belgrajske pa vseučiliški profesorji dr. Mihajlo Mihajlo Konstantinovič in dr. Gjorgje Tasič. Kakor javljajo zagrebški časopisi, potekajo pogajanja za sporazum nad vse ugodno. Pravijo tudi, da bodo strokovnjaki končali s svojini delom že konec tega tedna. Predsednik vlade Dragiia Cvetkovič se je bil včeraj pripeljal v Zagreb. Obiskal je tiskarsko podjetje Jugoslovansko štampo d. d., ki je dobila novega ravnatelja v osebi Luja Novaka. Kakor znano, je bila Jugoštampa na dražbi nedavno prodana ter jo je kupila kot največji upnik Državna hipotekarna banka. Predsednik vlade je nato obiskal kiparja Augustinčiča in si ogledal spomenik maršala Pilsudškega, ki ga kipar izdeluje za Poljsko. Zvečer pa se je odpeljal v Bel-grad, nakar se bo udeležil velikih proslav v čast junakov srbske vojske, ki so padli pred 25 leti v zmagoslavni bitki na Ceru. Vlada je izdala uredbo, s katero je razlastila radijski postaji v Zagrebu in Belgradu. Poštni minister Jovan Altiparmakovič je obrazložil ta ukrep z dejstvom, da sta postaji obstojali več kakor po deset let, pa se delniški družbi nista zmenili za to, da bi povečali moč svojih postaj. Tako je ostala zagrebška postaja pri svojih 0,7 Kw, belgrajska pa pri 10 Kw. Obe postaji sta dosti preslabi, da bi z njima mogli izvršiti vse tiste naloge, ki jih država polaga v radiofonijo. Zasebni kapital ima pač to načelo, da vestno pobira dobiček, nerad pa žrtvuje kaj za preureditev ali pa povečanje postaj. Zaradi tega stanja je vlada sklenila razlastiti obe radijski postaji in jih prevzeti v svoje roke. Država bo povečala postaji in bo imela belgrajska jakost 120 Kvv, zagrebška pa 60 Kw. Obenem pa bo zgradila novo postajo v Skoplju z jakostjo 20 Kw. V drugem razdobju predvideva vladni načrt zgraditev postaje v Sarajevu, ki bo imela jakost 20 Kw in bo imela svoji relejni postaji v Splitu in Du brovniku, vsako z jakostjo 10 Kw. V tretjem raz dobju pa bodo zgrajene relejne radijske postaje v Banjaluki, Nišu, na Cetinju in v Subotici in še Čj6 5e b0 za t0 pokazala potreba. S tem hoče naša država dohiteti sosednje države v razvoju radiofonije, ki so že mnogo pred nami. Saj ima Modzarska 9 radijskih postaj in petkrat v »•?>” mero. Strahovi naj bi nu,e’ na na.imanišo zadnje pa Pripravili ^^^o'J}nPvalce’ "a-hišo za malo ceno prodal nekemu društvi, V je bil uslužben Vukovič. Mož ie namreč x ,r da bi bil zaradi uslug od društva potem "Stav Ijen za oskrbnika ter bi imel zastonj stan^anjl Pri delu mu je menda pomagal tudi neki že”ez' ničar Globočnik, ki je ponoči v rjuho zavit in « prižgano svečo v rokah strašil po dvorišču nesreč ne hiše. Tako je bilo konec zagrebške senzacije' kajti vse mesto ni govorilo nič drugega, kakor o tem, da je hiša v Gajevi ulici začarana in da se bodo stnovalci iz nje kmalu izselili. Stare srbske polkovne zastave, ki so shranjene na Oplencu, bodo danes prinesli v Belgrad. V Belgradu bodo s posebnimi svečanostmi sprejeli zastave tistih srbskih polkov, ki so se odlikovali v zmagoviti bitki na Ceru pred 25 leti. Zastave bodo prenesli na Cer, kjer bo vojska proslavila spomin junakov, ki so takrat padli za slavo domovine. Kakor znano, je dal pokojni kralj Aleksander pred devetimi leti zamenjati vse polkovne zastave z novimi, stare pa shraniti v cerkvi na Oplencu. ... rt otoka Malega Drvenika je udarila italijanska tovorna ladja »Polinia« iz Neaplja. Ladja IliJ , «lrlDaJ°'vorila cement in les, nato pa krenila v Split da bi se založila s premogom. Ko je parnik vozi mimo malega otoka, je kapitan izgubil orijentaci jo. To je bilo usodno, kajti parnik je udaril ob rt in dobil razpoko. Na pomoč je prihitel nek jugoslovanski parnik in rešil vso posadko m precejšen del tovora. K sreči ie bila italijanska ladja zavarovana, kakor je bil zavarovan tudi tovor. Železno rudo so odkrili nedavno v predelu med Šibenikom in Drnišem. Na svetovnih tržiščih g Iz leta v leto postaja bol) pereč kako pravilno in železniško Ljubljana, 18. avgusta. Železniško delavstvo dandanašnji zlasti trpi zaradi ponavljajočega se pavziranja. Posledica temu so mali zaslužki in skromno životarjenje, v mnogih primerih pa tudi telesno in duševno propadanje. Na ta način je prizadetih okoli 5500 delavcev najrazličnejših strok iz območja ljubljanskega železniškega ravnateljstva. Pripomniti je, da so na drugi plati tisti železničarji, ki so nastanjeni po zakonu o državnem prometnem osebju in imajo mesečne plače — preobremenjeni. Vzroke, zakaj mora delavstvo pavzirati, je iskati v raznih činiteljih, med katere je prištevati v glavnem naslednje: 1. Proge niso vzdrževane in izpopolnjevane tako kot zahteva brzina, varnost in ekonomija sodobnega prevažanja vlakov. , i j.vvel(tzn*Mka P°8I°Pja (postajne zgradbe, skladišča, kurilnice m delavnice) in neposredno okolje (dvorišča, dovozne rampe, manipulativni prostori za avtomobile itd.) niso vzdrževana in izpopolnjevana tako kot zahteva higiena, smo-trenost in druge potrebe železniške uprave, usluzbenstva ter občinstva. . železniška vozila, lokomotive in vagoni niso vzdrževani tako in v toliki meri, kot to zahtevata ekonomija ter obseg sodobnega prometa. Vzdrževanje železniških prog Vzdrževanje prog (nasipov, podpornega in odpornega zidovja, vodogradbenin naprav, mostov, predorov, zasek, usek, gramoznih gred, pragov, tračnic in ostalih sestavnih delov železniške vozne ceste) pri nas ni na potrebni višini, na višini kakor je v drugih državah. Zaradi prepičlo odmerjenih denarnih sredstev ni mogoče izvrševati vseh potrebnih del. Ker potrebna vzdrževalna dela niso opravljena, je treba iz varnostnih razlogov zniževati vozne brzine, pri čemer pada tudi ekonomija obrata; potujoče občinstvo pa zgublja dragoceni čas zaradi nizkih voznih brzin ter raznih zamud. Na vseh progah ljubljanskega železniškega ravnateljstva se pojavljajo zadevni nedostatki. Glavni vzroki temu so pa, kakor že rečeno, premala denarna sredstva, katera se odmerja za vzdrževanje in izpopolnjevanje železne ceste. Zaradi tega delavstvo ni v vseh delavnih dnevih stalno zaposleno in je večkrat izprto od potrebnega dela. Ta nedostatek je smatrati kot krivico, saj so železnice v območju ljubljanskega ravnateljstva visoko rentabilne in donašajo železniški upravi in državi stomilijonske čiste dobičke. Vsekakor je potrebno in mogoče predvideti večje vsote denarja za popolnejše vzdrževanje in izpopolnjevanje prog. Korist bo trajna: 1. delavstvo bo stalno zaposleno in v toliko rešeno morečih skrbi za goli obstanek; 2. potrošilo se bo več materiala, kar bo prišlo v korist dobaviteljem surovin, fabrikatov in polfabrikatov in 3. vse občinstvo bo pridobilo s tem, da se bo hitreje, udobneje in varneje vozilo. Za sanacijo vseh naših prog zaradi povečanja voznih brzin (na lokalnih progah do 60 km na uro, na glavnih progah do 100 km na uro) in mirnejše vožnje, je. potrebno večletno intenzivno delovanje v območju gradbene službe. Pri tem bi moglo biti vse današnje delavstvo pri vzdrževanju proge stalno zaposleno v vseh delavnih dnevin enega meseca, to je 25 delavnih dni po 8 ur, in to skozi vse leto. Med glavna tovrstna dela je prištevati: 1. položitev drugega tira na odseku Zagreb —Zidani most; 2. obnova dolenjskih prog; - i ’7>' obnovitev in izpopolnitev ljubljanskega železniškega vozi ja in Cel‘u obnov^ev Postajnih tirov in naprav v Poleg teh največjih in najobsežnejših izpopolnitev in obnov, je še cela vrsta drugih potrebnih del na vseh progah ljubljanskega ravnateljstva. Proge so pretežno vse stare od 50 do 90 let, ki so prenesle že mnogo tovora, pa potrebujejo po daljšem premoru (od leta 1914 do sedaj) izdatnejše obnove in izpopolnitve. telezniška poslopja In razne naprave Železniška poslopja in druge naprave v območju ljubljanskega ravnateljstva so vse zastarele, pretesne in neprimerne za obsežen promet in delo, katerega je treba opravljati. Postajna poslopja za sprejemanje in odpravljanje potnikov so v mnogih primerih v takem stanju, da so obnove, razširitve in'izpopolnitve nujno potrebne. Peronske naprave (strehe, toalete, razsvetljava, klopi itd.) so v teku let in desetletij postale pomanjkljive in nezadostne. Čakalnice so za množice občinstva premajhne in dostikrat temne, slabo razsvetljene, kar ne odgovarja sodobnim higienskim in drugim zahtevam. Prostori za železniške uslužbence, kakor Prometni uradi, prtljažne shrambe, vratarske l°že, skladiščne pisarne, brzojavni uradi, pre-nočevalnice itd., so izvečine neprimerni zaradi tesnobe, slabe razsvetljave, zračenja, motenja drug drugega itd. sprejemna in oddajna skladišča močnejših tovornih postaj nimajo tlakovanih prostorov za AlT0? . avtomobilov in drugih cestnih Gblaki prahu, blato do gležnjev, trplje- Tprezne žmne, kvarjenje vozil, snaga itd., n m*o? za Hakovanje manipulativnih i prostore naj dobe vsaj run* izkazujejo letno več nego dva- tisoč vagonov preloženega tovora. Kurilnice in delavnice so mnoge še vedno take m iste kakor so bile skoraj pred celim stoletjem. Poleg preživljenega sistema je pa še to, kar je v obratu, slabo vzdrževano, Pomanjkanje umivalnic in garderob za delavstvo je zelo občutno m govori o silni zaostalosti v pogledu zdravstvenega skrbstva za uslužbence. Poleg ze obstoječih postaj in postajališč je treba na novo vzpostaviti še nove. Potrebna so na mnogih krajih ob vseh progah, posebno pa tam, kjer so razdalje med obstoječimi večje problem, koristno zaposliti delavstvo Letno 5 do 10 novih zgradb, peronov in drugih naprav, bi pa moglo povrhu dati tudi nekaj stalne zaposlitve delavstvu. Železniška vozila, ki so v prometu Stanje železniških vozil, lokomotiv in vagonov je pri naši upravi v današnji dobi, to je leta 1939, v celem nekoliko boljše, kakor je bilo v letu 1918; vendar pa še mnogo manjka do sodobne zapadnoevropske tehnične popolnosti. Činitelji, ki vplivajo na to popolnost, so mnogoštevilni. Eden najvažnejših pa je načrtno vzdrževanje teh vozil. Pri nas je bilo napravljenih mnogo napak. Ena najizdatnejših je ta. da obstoječih naprav v delavnicah ne izkoriščajo zadostno in da profesionalno delavstvo ni zaposleno v polni meri. To pride najbolj do izraza pri krčenju delovnega časa od 8 na 7 ur dnevno in pa pri popolnem izprtju dela ob nekaterih sicer delavnih dneh (budžetni prazniki). V preteklih letih se je zaradi takih kreditnih manipulacij dogajalo, da so se od časa do časa zaostanki na popravilih lokomotiv in vagonov kopičili, da so nastali neugodni položaji, ki so pretili zastoju javnega prometa zaradi pomanjkanja za službo sposobnih lokomotiv in vagonov. Posledica temu je zopet bila, da se je moralo večkrat na hitrico odstopiti večja števila izrabljenih lokomotiv in vagonov v popravilo in obnovo zasebnim tovarnam in še celo v inozemstvo. Popravila so se izvrševala, bila pa so zelo draga. Cene so bila dva, tri in tudi večkrat večje nego v lastnih delavnicah. Pri tem je seveda trpela železniška blagajna in z njo ves železniški ustroj, predvsem pa uslužbenci. V korist železniške uprave in njenih uslužbencev je — posebno množica profesionalnih delavcev je prizadeta — da se v lastnih železniških delavnicah vzdrži obrat v nezmanjšanem obsegu v vseh delavnih dneh celega leta. Tudi morebitno centraliziranje vzdrževalnega delq v državni delavnici v Kraljevu ne bi bilo koristno za gospodarsko stanje posameznih po-kr& jm> Z ozirom na večanje železniške mreže in na večanje prometa na starih in novih progah je razumljivo, da se tudi lokomotivski in vozni park večata, prevozi se več lokomotivskih in vagonskih kilometrov in s tem raste število potrebnih popravil. Dosledno temu se mora ugotoviti, da je potrebno vzdrževalno delo v delavnicah razširjevati, ne pa krčiti. V območju ravnateljstva v Ljubljani se nahaja taka delavnica v Mariboru s podružnico v Ptuju. Prizadetih je okoli 2000 delavcev, izvečine profesionistov, ki trpe pomanjkanje denarnih sredstev zaradi krčenja delovnega časa in uvajanja budžetnih praznikov, škodo trpi tudi železniška uprava sama. Delavnico v Mariboru in Ptuju je potrebno izpopolniti in vse naprave s stalno zaposlitvijo delavstva izkoristiti tako, da se bo uredil in izpopolnil naš lokomotivski in vozovni park po vzoru sodobne moderne tehnike. Iz vsega navedenega je razvidna upravice-na volja: . . . 1. pomagati vsem, posebno pa najsibkejsim do boljšega obstanka in napredka, kar je osnovna dolžnost vsakega kulturnega in civiliziranega naroda. 2. Ustvariti močnejšega potrošnika (konzu-menta), kar pride v korist celokupnemu narodnemu gospodarstvu. 3. Izpolniti varnost, brzino, udobnost in cenenost železniškega prometa, kar je potreba in želja vseh, ki streme za napredkom ljudi. _ 4. Koristno poživitvi splošno udejstvovanje z lastnimi denarnimi sredstvu Vremensko poročilo »Slovenskega doma« je veliko povpraševanje po železni rudi in prav 1 od 4 km in so kraji gosto obljudeni in gospo-.. . -----......................... darsko vezani na večja gospodarska središča zaradi tega so se zaceli mnogi zanimati za nova ležišča. Pred nekaj meseci je začel delovati novi rudnik blizu Uroševca^ kjer se proizvaja magnetit, ki vsebuje nad 50% zeleza. Novo odkrita ležišča pri Šibeniku so bogata, še večja ugodnost pa leži v tem, da se nahajajo v neposredni bližini morja, s čimer se bodo zelo zmanjšali prevozni stroškL (Ljubljana, Celje, Maribor itd.). Od leta 1918 do 1938 je bilo sicer na novo odprtih 23 postajališč, to pa je razmeroma malo. Gospodarska dejavnost slovenskega narpda je tolika, da je umestno v razdobju 5 do 10 let vzpostaviti še okoli 50 postajališč ob že obstoječih progah. športne vesti Jugoslovanska nogometna zveza nikakor ne mara popuščati proti Zagrebu. To kaže zlasti nova prepoved mednarodne nogometne tekme med zagrebškim Gradjanskim in bukareštan-skim Rapidom. Tekma bi morala biti v nedeljo in Gradjanski je za to tekmo po pisanju hrvatskih listov dobil posebno odobritev ministrstva za telesno vzgojo. V zadnjem trenutku pa je Rapid brzojavil v Zagreb, da je JNZ prepovedala to tekmo in da zaradi tega ne morejo nastopiti. Ta nova prepoved je v Zagrebu razumljivo naletela na velik odpor in bo seveda spet povečala spor Zagreba in Bel-grada. Na tak način nikakor ne bo mogoče tega spora izgladiti. Čudno se nam zdi, da v Belgradu nikakor nočejo uvideti, da tako ne more iti naprej. Danes Gradjanski v sporu z Jugoslovansko nogometno zvezo ni osamljen, ampak stojijo za njim brez izjeme vsi hrvatski m slovenski klubi. Na tak način prav gotovo ne bo mogoče ničesar izravnati. , . Snoči ob šestih je odpotoval iz Ljubljane prvi del ljubljanske atletske reprezentance, ki bo danes, jutri in v nedeljo nastopila proti atletom iz Zagreba in Belgrada. Slovenska atletska reprezentanca gre v Zagreb tako močna, kakor doslej še ni bila nikoli, toda niti Za-grebčani niti Belgrajčani nam ne prisojajo, da Bi mogla Ljubljana zmagati in tako ponovno dokazati svojo premoč v atletiki nad Zagrebom in Belgradom. Slovenski atleti niso govorih mnogo, kako bo in koliko točk bodo pred Zagrebom m Bel- Sradom. Takih preračunov ni delal nihče, ker anes vemo, da vnaprej ni mogoče točno določiti zmagovalca v tem triboju mest Ljubija-ne, Zagreba in Belgrada. Prepričani pa smo, da bodo naši atleti na tem triboju pokazali vso svojo borbenost in svoje znanje in da bodo za vsako ceno skušali obdržati primat v atletiki nad Zagrebom in Belgradom. Želimo samo to, da nas v boju za prestiž slovenske, hrvatske in srbske atletike ne bi spremljala smola. Tekme se začno danes popoldne ob petih in sicer s sporedom: izločilni tek na 110 m preko zaprek, dalje izločilni tek na 400 m preko zaprek, odločilna borba v metu diska v helenskem stilu, izločilni tek na 200 m in odločilni teka na 10.000 m. DRŽAVNO PRVENSTVO KOLESARJEV V nedeljo, 20, t. m. bo na progi iz Zagreba v Ljubljano težavno tekmovanje jugoslovanskih kolesarjev, ki bodo vozili za naslov državnega prvenstva. Kakor znano, je ta vožnja postala na progi Ljubljana— Zagreb oziroma obratno že tradicionalna, le nekajkrat so jo organizatorji, t. j. Kolesarska zveza, prestavili na krožni progi pri Brežicah in pa na Grosupljem. Krai Barom eter-sko stanje Tempe- ratura v O« a > 1“ *-> OD O a 3 t Oc Veter (0 straneh velike osminke. Zbirko je uredil ravnatelj OUZD dr. J. Bohinjec. Interesente na to zbirko opozarjamo, da si knjigo v prednaročilu zagotove, ker bo knjiga izšla v omejenem številu izvodov. V zbirki je v pregledni obliki zbrano vse, kar je za zavarovance, delodajalce, urade in oblasti, strokovne organizacije, odvetnike, bolnišnice zdravnike itd. važno. SPREJEMNI POGOJI DRŽ. MOŠKE OBRTNE ŠOLE ZA PLETARSTVO V PTUJU Ta šola ima značaj nepopolne srednje šole z nižjim tečajnim izpitom. Naloga iste je, dajati učencem obojega spola poleg obče vzgoje, teoretično in praktično strokovno izobrazbo v pletarstvu in vrbogojstvu in jih usposobiti za pleterske pomočnike. Slednjim pomaga po dovršeni učni doba tudi do zaslužka, ako ne bi mogli izvrševati pletarstva na svojih domovih, Na zavodu se poučuje razen praktičnega pouka v pletarstvu: slovenščina, obrtna korespondenca, aritmetika, algebra, geometrija, pripravljalno risanje, lepopis, kalkulacije, knjigovodstvo in vrbogojstvo. Vse šolske potrebščine prejemajo učenci na zavodu brezplačno. Učna doba traja tri šolska leta. Šolsko leto prične I. septembra. V prvi razred se sprejemajo učenci obojega spola, ki so dovršili vsaj dva razreda srednje ali meščanske šole ali šest razredov osnovne šole in so stari najmanj 12 let. Prijave, kolkovane s kolekom od 10 din, je poslati do vključno 3. septembra t. 1. Vsebovati morajo; 1.) krstni list, 2) zadnje šolsko spričevalo, 3.) izjavo staršev (varuha), 6 katero se zavezujejo, da bodo vzdrževali učenca za časa učne dobe in plačali vse stroške, ki bi nastali zaradi neopravičenega predčasnega izstopa, 4.) potrdilo davčne uprave o višini neposrednih davkov roditeljev. Vsak prijavljenec sprejme pismeno rešitev o sprejemu. — Stanovanje in hrana se dobi v Ptuju od 200 dinarjev navzgor. Pridnim, podpore potrebnim učencem, se bo po možnosti preskrbela podpora za vzdrževanje. — Ti dve mešanoterenski progi sta bili vzeti v poštev le zato, ker se je izjemoma določilo tudi tekmovanje za državno prvenstvo v posameznem štartu z dveminutaim presledkom dirkača od dirkača. Ker je za tekmovanje v posameznem štartu potrebna tud natančnejša in strožja kontrola, zato pride v poštev tudi krožna proga, na kateri je izvajanje kontrole pr pravnejše in preglednejše. — Kakor čujemo, bo le tošnje tekmovanje tudi v posameznem štartu, tokr ’ pa na progi Zagreb—Ljubljana s ciljem na Dolenjrk cesti pn Jelačinu. Kako je prišlo do te odločitve Kolesarske zveze, nam ni znano. Z ljubljansko kolesar- VI rC/°' “ kateIe teritoriju je letošnji cilj, tud: ni bilo glede načina tekmovanja nič prej dogovorjen razpis se je pojavil v časopisju po predpisih štirinajst dni prej, kolesarska podzveza ga je vzela na eaarjr ”1_T ml™.a Bosna. Da je tak način tekmovanja na 150 km dolgi ravninsko-gorski progi neprimeren tak. za dirkače kakor tudi za športno publiko, je jasno kajti športnega užitka, ki pride za občinstvo do izraza le v skupinski vožnji, pri posameznem štartu ni, dirkač pa je glede na pravilnost vožnje tudi v dvomu, saj mu ne more nihče zagotoviti, ni li tega ali onega konkurenta na kakšnem skrivnejšem predelu potegni! kak nedirkač, motociklist ali avtomobilist! Tudi je v tem primeru skoraj gotovo, da bo udeležba slovenskih dirkačev na letošnjem kolesarskem državnem prvenstvu skromnejša, kot pa bi bila v skupnem štartu, česar pa jim ne moremo šteti v zlo. — Start prvega dirkača je naznačen za 6. uro zjutraj, tako da bo prvi privozil na Dolenjsko cesto, č* bo količkaj ugodno vreme, okrog 11 dopoldne Upi -~™--------------------------- u nisva več varna. Glejva, da pri-veni« > je bila uporabna misel, toda vpra spremenile v vesele potoke, so se o| skupine beduinskih tovornikov .., Angležinja Helena Green popisuje, kako Japonci ravnajo v Tiencinu z Angleži „Še bo prišel čas, ko se bomo spomnili dogodkov v Tiencinu .. Zadnji dogodki na Japonskem 60 pokazali, da Japonci resno jemljejo sedanji položaj in da niso bog ve kaj izbirčni glede sredstev, s katerimi so se spravili nad angleške državljane. Angležinja Helena Green, ki je bila v angleški naselbini od prvih početkov sovražnosti, popisuje vtise in dogodke v Tiencinu takole: Dne 14. junija zjutraj, mi je moja japonska postrežnica povedala, da so japonski vojaki uvedli zaporo in da bodo pobili vse angleške gospode. Sprva sem mislila, da je postrežnica pijana, toda že čez nekaj ur sem se lahko prepričala, da to niso prazne besede. Prijatelji in znanci so mi svetovali, naj 6e preselim v Šanghaj. V moji sobi je telefon kar naprej pel. Odločila sem 6e, da si položaj sama ogledam. Zunaj sem videla, da so japonski vojaki že postavili barikade in da hodijo okrog v polni bajni opremi. Ko je človek videl te priprave, je mogel sklepati samo eno: vojna z Japoncil Začetek nasilfstev Še istega dne popoldne 6em se oborožila z angleSkim potnim listom in sem šla obiskat prijateljico v francoski naselbini, V potnem listu je zapisano tudi, da je treba vsako osebo, ki ima tak potni list, pustiti na miru in jo ne ovirati ali zadrževati. Kdor je na daljnem vzhodu živel, vč, kaj pomenijo za Angleža te besede. Potisnila sem torej potni list v ročno torbico in odšla. Ko sem šla iz naselbine ven, mi ni nihče delal sitnosti. Ko pa sem 6e čez nekaj ur vrnila, sem videla, kako 6toji pred našo naselbino dolga vrsta Angležev in se pari na vročem soncu. Dočim so s francoskimi, nemškimi in ameriškimi državljani Japonci hitro opravili, so angleškim državljanom z vso strogostjo pregledovali potne liste, predno 60 koga spustili čez Mednarodni most v naselbino. Predno sem prišla na vrsto, sem morala čakati tri ure. Takeiga potrpljenja je zmožen samo Anglež. Naslednji dan se je zateklo v našo naselbino okrog 5.000 sestradanih Kitajcev, ki so jih japonski vojaki suvali s puškinimi kopiti in se drli nanje, naj se čim prej spravijo čez most v naselbino. Takoj nisem razu* mela, zakaj Japonci naganjajo te uboge, sestradane Kitajce v našo naselbino, toda kmalu 6em izvedela, da zato, ker nas mislijo Japonci sestradati. Ne hodite ven I Po treh dneh se je zapora poostrila m okoli naselbine, obdane z žico, so patrulirali japonski tanki. Ker Japonci niso pustili kitajskih trgovcev v naselbino, se je vedno bolj čutilo pomanjkanje hrane. Dva trgovca, ki sta skušala priti v naselbino po reki, ki teče skozi, so Japonci na mestu ustrelili, kar pa ni bil osamljen slučaj. Naš konzul nam je sporočil, naj ne hodimo ven, ker Japonci kažejo sovražno razpoloženje. Prvič po boksa-ski vstaiji se je zgodilo, da 60 bili belci na Kitajskem ujetniki v svoji lastni naselbini. Ponoči 20. junija smo zvedeli, da so Japonci napeljali v žično ograjo, ki je bila okroig naselbine, električni tok in da so porezali vse telefonske žice, ki so nas vezale s francosko naselbino. Prišlo je tako daleč, da je zmanjkalo mleka za bolnike in otroke. Odpravila sem se ven ponj. Ko 6em se vračala, so me Japonci ustavili in pregledali, kaj je v steklenicah. Rekla sem jim, da je mleko za bolnike, toda vse ni nič pomagalo. Izlili 60 mleko po tleh, mene pa 60 spravili v nek šotor, kjer me je neka žensika preiskala in sem se morala tudi sleči. V strašnem ogorčenju mi je prihajalo samo eno na misel: kako 61 predrznejo kaj takega storiti! Ko 60 me preiskali in sem prišla ven, sem videla, kako so dvema Angležema trgali obleko s telesa in jih javno zasramovali. Na obrazih 6em jima videla, kako sta bila besna, toda kaj sta si mogla pomagati. V naselbino sem se vrnila brez mleka. Vdal se je šele pred grožnjo, da mu bodo polomili prste Človek ki je največ pretrpel, je bil neki mornar z angleške ladije »Fochow«. Zaprt je bil pet dni in na posredovanje našega konzula so ga izpustili, prej pa so še od njega zahtevali, da naj podpiše neko izjavo. Srečala sem ga nekaj ur potem ko so ga izpustili in mi je pravil, kako je bilo in zakaj 60 ga zaprli Ko je hotel iti v angleško naselbino, ga Japonci niso pustili in on je seveda protestiral, nakar 60 ga pograbili in zaprli. Predno so ga izpustili, so od nijega zahtevali, naj podpiše izjavo, da je hotel priti v naselbino skrivaj, kar pa je nesmiselno, ker je bil v žično ograjo napeljan električni tok in je bilo torej nemogoče priti 6kozi. V zaporu so ga večkrat pretepali. Ti zapori pa so pravi pekel. Tu domuje mrče6 vseh vrst. Dva dni mož ni dobil nobene hrane, toda izjave pa le ni hotel podpisati. Mučili 60 ga tako, da je padel v nezavest in ko je prišel 6pet k zavesti, so mu obljubljali, da mu bodo polomili vse prste. To so govorili tako prepričevalno, da se je sklenil vdati. Pri odhodu mu je nek častnik rekel, da naj se 1® kmalu izgubi in da na Kitajskem ne bo kmalu nobene »bele naselbine«, ker bodo polovili vse »bele vrage«. Drug protest je japonski konzul, nek general, z zasmehom zavrnil in rekel, da je to »laž-njiva angleška propaganda«. Naš konzul mu je protest vrnil s podpisi vseh tistih, ki 6o jih Japonci na katerikoli način zasramovali ali mučili. Se bo prišel čas ... Samo eden ni mogel podpisati tega protesta, neki Trinkler, ki je padel pod japonskimi bajoneti, ker se je branil, da bi strgali z njega obleko, ko je hotel s evojo zaročenko priti v angleško naselbino. Ne bavim se s politiko in se na njo nič ne razumem. Toda misli mi uhajajo na to žrtev in na besede, ki so bile izrečene ob njegovem pogrebu: Še bo prišel čas. ko se bomo spomnili dogodkov, ki se zdaj odigravajo v Tiencinu. Tako pripoveduje ta Angležinja. Naj bo to, kar pravi, pretirano ali ne, dejstvo je, da se bije hud boj med belci in Japonci in da se Japonci tega dobro zavedajo, pa naj se družijo s tem ali onim evropskim narodom. Besede: »Še bo prišel čas, ko se bomo spomnili dogodkov, ki se zdaj odigravajo v Tiencinu«, pa dajo slutiti, da Angleži že pišejo račun, ki ga bo,d o prej ali slej poslali Japoncem in ga bodo morda ti morali plačati do zadnje pare z obrestmi vred. s»'te in širite Slovenski dom! Bodoči Častniki ameriške mornarice) Id so te dni prispeli na obisk v Francijo. Na sliki jih vidimo po njihovem prihodu v Saint Nazaire. Gojenci ameriške p omorske akademije so prišli na obisk tudi v Pariz. Skoro po vseh nemških mestih so pred kratkim predvajali film, v katerem so prikazoval, kako neznansko je meja nasproti Franciji in najbrž tudi na vzhodu proti Poljski utrjena. V tem iilmn so kazali tu Ji gornjo sliko, ki kaže, kakšna je notranjščina skladišča granat in bomb. Slovaška in Jugoslavija naj bi se še bolj zbližali »Slovak«, ki je glasilo slovaške vlade in izhaja v Bratislavi, je te dm objavil obširno poročilo o obisku slovaških dijakov v Jugoslaviji. Med drugim pravi, da so se slovaški študentje vrnili z najlepšimi vtisi, da so jih lepo sprejeli vsepovsod, kamorkoli 60 prišli in jim izkazovali bratsko ljubezen in naklonjenost. V zadnjih mesecih pa je prišlo na Slovaško več časnikarjev iz Jugoslavije, ki so zelo ugodno pisali o razmerah, ki danes vladajo na Slovaškem. Obisk jugoslovanskih ča6nikarjev na Slovaškem je imel močan odmev tudi med slovaškimi časnikarji. Iz-razili so zdaj željo, da bi radi obiskali Jugoslavijo, toda ne posamično, pač pa kot skupina. Pri skupnem izletu v Jugoslavijo bi bili zastopani vsi ča-eopisi, ki izhajajo na Slovaškem. Obisk bi imel značaj poučne ekskurzije in bi imel namen, da bi potem slovaški časnikarji v 6vojih časopisih napisali nekaj člankov, 6 katerimi bi slovašiko javno6t seznanili z razmerami, ki danes vladajo v Jugoslaviji. Na ta način žele Slovaki nadaljevati s svojim delom za medsebojno zbližanje med Slovaško in Jugoslavijo. S 30 letali razpošiljalo vsak dan japonska časopisa (lTokšo Asahi” in „OsaEia Asahi" Pred kratkim se je na Slovašem mudil glavni urednik japonskih časopisov »Tokio Asahi« ki »Osaka Asahi« Kitano. Obstopili so ga 6eveda takoj slovaški časnikarji ter hoteli zvedeti od njega, kaj ga je privedlo do tega, da je obiskal Slovaško. Povedal jim je na kratko, da je prišel na Slovaško »ato, ker mu je mano, da Slovaška v Srednji Ev-fopi igra zdaj zelo važno vlogo. Za časa svojega obiska v Bratislavi je glavni urednik Kitano obiskal tudi slovaSkega notranjega ministra dr. Tuko, 6 katerim je bil preteklo nedeljo tudi na zborovanju V Banski Štiavnici. Tudi tam se je razgovarjal s slovaškimi časnikarji in jim med drugim povedal tudi nekaj o japonskih časopisih, o njihovih nakladah itd. Dejal je, da dnevnika, katerih glavni urednik je on sam, izhajata v 5,600.000 izvodih in Ja je pri njih zaposlenih 6000 ljudi. Ta dva lista imata 30 lastnih letal, 6 katerimi razpošiljajo v najoddaljenejše kraje ta dva časopisa, ter dve lastni letališči. Gdansk 1939 V mestu Gdansk, o katerem dane« mislijo, da je nevaren sod smodnika, ki se lahko V6ak čas razleti, je bilo te dni veliiko zborovanje zvezdoslov-cev, kar pa je seveda znanstvena zadeva, ne pa morda šlo za to, da bi ti jasnovidci brali iz zvezd, kakšna je usoda me6ta Zvezdoslovci se za vse skupaj nič ne brigajo in mirno vrtijo svoje teleskope in naravnavajo daljnoglede na nebo. Eden od zborovalcev, Nemec Reimuth iz Heidelberga je odkril novo zvezdo, o kateri pravi, da sicer ni velika, zvezda je pa le. Zaradi gostoljubnosti, s katero je mesto sprejelo zborovalce — gostoljubnost je pri Slovanih znana 6tvar — »o sklenili, da bodo zvezdo imenovali »Gdansk 1939«. Tako ima sedaj svobodno mesto še novo zvezdo, ki bo razsvetljevala njegove temne noči. Programi Radio Ljubljana Petek, 18. avgusta: 12 naže domovine (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Koncert Radijskega orkestra — U Napovedi — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Kotiček SPD (g. dr. Svetozar Ilešič) — 19.40 Nac. ura: Karakterne posebnosti na£ega naroda v primeri z drugimi narodi (dr. Vladimir Dvorinko-vič) — 20 Nekaj Ketelbeyevih stvari (plošče) — 20.10 Zenska ura: Beseda o besedah (gt. Cilka Vračko) — 20.30 Radijski orkester, vmes samospevi g. Mirka Dolničarja (pri klavirju g. prof. M. Lipovšek) — 22 Napovedi, poročila — 22.30 Angleške plofiče. Sobota, 19. avgusta: 12 Za zabavo poskrbimo, plošče v venček spet povijmo — 12.45 Poročila — 13 Na- povedi — 13.20 Za zabavo poskrbimo, plošče v venček spet povijmo — 14 Napovedi — 17 Otroška ura: Selma pagorloff t Kako je Nlels Holgerson popotoval z div-jloji gosmi. — Povest v nadaljevanjih, b) Tetka 11 a-im H? kramja in prepeva — 17.50 Pregled sporeda — M Za delopust igra Radijski orkester — 18.40 Pogo-^Poslušalci — 19 Napovedi, poročila — 19.40 Nac. S,.®1 Slovenski tisk (časnikar g. Ruda Jurčec) Laub-20 O zunanji politiki (i-rednik g. dr. Alojzij 'T- Vomberger: Kdor stika, ta 6takne! *K0dbe iz življenja Jaka Fmodlake in nje-f° IzvajaJo članii rad. igr. družine, vodstvo: ing. Pengov 22 Napovedi, poročila — 22.15 Za vefeul 1 _/^n5t>v 7" ^2 Napovedi, poročila koneo tedna igra Radijski orkester. Angleški kralj Jurij sl je zadnjič ogledal angleško rezervno brodovje v Weymouthu. Slika ga kaže v družbi francoskega mornariškega poveljnika maršala D ar lana na križarki »Efiiugham«, ko odzdravlja navdušenim množicam, ki so mu pri tej priliki priredile velike manifestacije. Lojze Pajtler: V koči je bila nastlana smrdeča 6lama, ki nam je prav dobro prišla. Po dolgem času sva zopet legla na mehlko. Bil sem vesel pod streho, dasi je bilo zelo neprijetno, ker 6em bil do kože premočen. Hitro 6va odložila vso obleko, da bi :o ožela in malo osušila. Komaj sva bila dobro iz kože, pa ti vrag že zaslišiva tiščal arabskega pastirja. Glas se je približeval koči. Spogledala sva se ob tem vražjem gla-fu in bilo nama je obupati. Nič se nisva praševala, toda mene je začelo stiskati v grlu. Zdel sem se sam sebi, kakor otroik v sanjah, ki bi rad bežal, pa ima noge težke, da ne more nikamor. Tovariš je zaklel in zamrmral: »Ubijem ga, če mi pride sem.« Njegov glas je bil trd in odločen, da ■ em videl, kako mu gre zares. Nekaj časa va čakala v nestrpnosti, a ko sva 6e irepričala, da ni od nikoder nikogar, 6va nadaljevala s sušenjem. A 6pet se je oglasila piščalka, zdaj ‘e čisto zraven koče. Aralbec se je ve-lno bolj približeval, kakor sva slišala po -■.iskanju. Nenadno pa 6e je nekaj korakov od koče ustavil. Takoj se mi je zazdelo, da mora ne- kaj sumiti. Nisem se motil. Oprezno 6e je približeval do vrat, ki so imela velike razpoke. Ni mu bilo težko poigledati v kočo. Nekaj časa je previdno opazoval, midva sva se pa 6tisnila v najtemnejši kot. Pogledala sva drug drugega in 6i videla v očeh isti sklep: tvegati vse, 6amo, da ostaneva prosta. Zdaj je bilo že tako in tako vseeno, saj nisva mogla izgubiti ničesar več kakor prostosti. Potajila 6va se in napeto prisluškovala kaj bo. Nekaj je škrtnilo hladno in rezko, di sem se nehote stresel in ozrl: tovariš je potegnil bajonet iz nožnice in ga krčevito 6tiskal v pesti. Bil je pripravljen, da pastirja na mestu zabode, brž ko bi stopil v kočo Čakala sva 6pet nekaj neskončnih trenutkov Ni bilo nič. Zgodilo ee je čudo: kakor 6e je bil Arabec približal, tako 6e je tudi oddaljil, ne da bi bila vedela, ali je naju zapazil ali ne. Oddahnila sva 6i, a spet prezgodaj. Čez nekaj trenutkov slišiva zopet piskanje, toda zdaj popolnoma drugačno ko prej. Tovariš je zdaj nemirno planil na noge: '»Lojze, to nekaj pomeni.« Pomignil mi je, naj grem za njim. Ni mi bilo treba praviti, kaj naj bi to pomenilo. Zlezla sva k vratom in skušala videti, kaj je zunaj. Rihter mi je šepetal s »Tu nisva več varna, deva Tc šal sem »Prav imaš, toda kako naj zlezeva iz tega smrdljivega gnezda?« Rihter je malo pomišljal, potem je dejal: »Skozi vrata ne moreva, tu bi naju takoj videli — če so kje. Zato ni dobro niti, da 6e kaj dolgo smukava pred temi špranjami. Lahko naju kdo opazuje in bi nama utegnil poslati kaj v glavo. Poglej- V zrcalu cest, ki so se palme in Ozirala sva se po zidovih, da bi našla kako pot, a ni bilo ničesar. Vsaj jaz ni6em zapazil nikjer izhoda. Rihter je bil iznajdljivejši. Tipal je po zidu in kar na lepem našel široko razpoko, ki je bila zagrajena 6 preperelo desko. Prijel jo je in skušal potegniti 6tran, a bila je navzlic videizu še kar trdna. Potegnil je močneje, tedaj pa je počilo, ko da bi bil ustrelil, Vsaj zdelo se nama je tako. Vsa trda sva obstala in čakala, kaj bo. Spet ni bilo slišati ničesar. V zidu je režala široka poka in naju veselo vabila ven. Skozi to tesno odprtino sva se splazila na prosto. Skrbno sva potisnila desko nazaj na prejšnje mesto. Najina sreča je bila, da je rasla tik koiče visoka, ostra trava, po kateri 6va Ge plazila naprej. Lezla sva po tej bodeči travi do grmičevja, in 6e tam globoko oddahnila. Toda nisva smela nič počivati, kajti , morala sva hitreje in čim dalje od pa-| stirskega 6tanu. Plazila 6va se, da bi na-j ma lahko vsak Indijanec zavidal za 6pret-1 nost. Po kakšnem kilometru napornega. 1 radi kač in škorpijonov, ki so migetali | V6e povsod nevarnega pota, sva prišla do velike skale. Stisnila sva se pod njo ter skušala ugotoviti, kako in kaj je z nama. Sele zdaj sem se zavedel, da me po vsem telesu bode in skeli. Pogledal sem 6e in videl, da mi je ostro grmičevje raztrgalo obleko. Dolgo trnje me je spraskalo po telesu, da sem bil ve6 krvav. >Sloveaski dom« Uhaja vsab d«lamik ob 12. Hesetna naroftnlna 13 din ni Inozemstvo 26 din. OredniBtvo: Kopitarje*« olica 6/111. Teleton 4001 do 4IHI5 Oprava: Kopitarjeva ulica 6. Za Jucoslovansko tiskarno * Ljubljani .lože KranuirU Izdajatelj bit. Jože Sodja Urednik: Mirko Javornik