Kmetiiiko nadaljevalno šolstvo. ANKETA UČITELJEV KMETIJSKO NADALJEVALNIH ŠOL. Da se nekoliko uvedejo voditelji in učitelji novoustanovljenih kmetijskih nadaljevalriih šot v Ijubljanski oblasti v naJoge tega šolstva, njih zunanji in notranji ustroj, njih praktičnozvzgojne cilje, da povemo, kakšno je stališče organiziranega učiteljstva UJU napram tem šolam, kako hočemo, da bodo ure; jene in kako si predstavljamo njih bodoči razvoj, priredi odbor za nadalje; valno šotstvo pri povetjeništvu UJU v ta namen 19. NOVEMBRA T. L. ENODNEVNO ANKETO V LJUBLJANI. Diskusija se bo vršila na osnovi sledečih referatov: 1. Namen, naloge in organizacija kmet. nadaljevalnih šo/. (Sem spadajo tudi vprašanja o snovanju teh šol, o učiteljih in njih izobrazbi, o učnih n& črtih, o vzdrževanju teh šol, o učnem času, o obveznosti ati neobveznosti obiska, o učnih pripomočkih in dr.) 2. Praktična navodila za vzgojni in učni postopek in izbor učne snovi z ozU Tom na krajevne razmere. 3. Iz moje šolske pmkse. Poroča večletni voditelj kmet nad. šole. Izvajanja bodto imela svoj pomen tudi za gospodinjske nadaljev. šote, vendar nameravet poverjeništvo sklicafi za učiteljice feh šol poseben sestanek. Vabimo na tečaj ne samo učitelje kmet. nadaljev. šol, ampak tudi one to; variše, ki so dovršili tečaj za kmef. nad. šole, ali se inače živo zanimajo za stvar in bi bili voljni, ustanoviti v svojem službenem kraju kmet. nadaijev. šolo. Na prošnjo poverjeniMva UJU je prosvetni oddelek dovolil vsem udele^ žencem odsofnost od službe za dan 19. novembra z odlokom z dne 8. no* vembra 1927, P. br. 9599. Začetek tečaja ob 9. uri. Prostor naznanimo v prihodnji štev. Učit. Tov. ODSEK POV. UJU ZA NADALJEV. ŠOLSTVO. SESTANEK UČITELJEV KMETIJSKIH NADALJEVALNIH ŠOL V MARIBORU. Na vabilo tov. Jankoviča iz Vojnika so se sestali učitelji kmetijskih nadaljevalnih šol mariborskc oblasti 30. oktobra v vinar* ski šoli v Mariboru, da se poirazgovorijo o ureditvi teh šol in pouku na njih. Zastopani so bili okraji: Maribor, Celje, Ljutomer, Prevalje, Marenberg in Šoštanj. Odbor za nadaljevalno šolstvo pri poverjeništvu UJU je zastopal tov. M e n c i n. Razgovor je voddl kmet. svetnik inž. Zidanšek. Poročal je o anketi, ki se je vršila po naročilu ministrstva za kmetijstvo 2. julija t. 1. na vinarski šoli v Mariboru radi pretresanja zakonskega načrta, pravil* nika in učnega načrta za kmetijske nadalje« valne šolc. Dodatno k poročilu je še opozo* ril na nekatere knjige, namenjene tem šo= lam ter obširno ocenil in priporočal izborno knjigo »Poljska privreda u seoskdm osnov= nim školama« od kmet. tisk. družbc v Ljub? ljani. V debati je tolmačil tov. Mencin pro* gramatično stališče organizacije v vprašanju tega šolstva, ki ga ni mogoče reševati zgolj s strokovnega in strokovnjaškega vidika. Namcnjeno je širokemu sloju kmetskega naroda, zato bo svojo nalogo izvršilo le, ako se bo učiteljstvo samo zavzelo zanj in iniciativno sodeloval-o pri njegovi ureditvi in izgradnji. Praktični pedagogi morajo tudi sodelovati na tečajih za izobrazbo učdteljev za te šole. Opozarja tudi na važnost gospo« dinjskega šolstva. Tov. I v a n j š i 6 povdarja važnost pra= vilnega metodičnega postopka za uspehe teh šol in poda v tem pogledu nekaj migljajev. Težaven se mu zdi problem, kako poleg drugega pouka najti primeren učni čas za nadaljevalno šolo. K temu vprašanju da tov. J a n k o v i 6 nekaj pripomb na temclju svojih izkušenj. Krajevne prilike se morajo upoštevati. Istega mnenja je tudi tov. F e i * n i g , ki se izreka proti obveznosti pouka in za to. da ne bi vstopali fantje takoj po dovršeni osnovni šoli v nadaljevalno šolo, ker ima posebno dobre izkušnje z zrelejšo mladino in govorijo za to psihološki razlogi. Tov. M e j o v š e k poro6a obširneje o svojih dolgoletnih izkušnjah pri vodstvu na* daljevalne šole, primerja delo na prejšnji svoji šoli v popolnoma kmetski občini z delom na sedanji, kjer se cuti neugodni vpliv bližnjega mesta. Tu bo brez obvezno* std težko doseči zadovoljiv oibisk, zlasti ako ne bodo merodajni krajevni činitelji podpi« rali učitelja. Oblastni nadzornik S e n k o v i 6 se iz= reka za praktičnosvzgojni, kmetski tip na* daljevalne šole, ki se bo morala glede učnes ga načrta prilagojati krajevnim razmeram. Poda nekaj pedagoškdh in metodičnih mig^ ljajev v smislu delovne šole ter povdarja važnost notranje koncentracije vsega pouka, tako da >bo tudi računski dn jezikovni pouk v tesni zvezi s stvarnim poukom. Ob zaključku razgovora izraža direktor vinarske šole gosp. inž. Ž m a v c svoje ve« selje nad vedno večjim zanimanjem učiteljstva za kmetijsko nadaljevalno šolstvo in nad pažnjo, ki ga posveča naša vzorna ors ganizacija UJU temu vprašanju. Doda ne= kaj prakticnih migljajev za strokovni pouk ter apelira na učiteljstvo, da sc zavzame za rcformo svoje šolske izobrazbe v smeri, ki ga bo bolje kot današnje učiteljišče uspo= sabljalo za praktično delo med kmetskim ljudstvom. Zalibog radi pičlo odmerjenega 6asa ni bilo mogoče raznih vprašanj temeljiteje prerešetati in se je izrazila želja po ponov« nih takih sestankih zlasti po sklepu kmetij= skih nadaljevalnih šol. —t tTsposobljenostni izpit za ucitelja na kmetijskosnadaljevalnih šolah je položil dne 26. oktobra t 1. na kmetijski šoli na Grmu g. Gvidon Pahor, šolski upraVitelj v Skaručini. Vsled poklica na orožne vaje je moral kmetijski tečaj, ki ga je dbiskoval na omenjenem zavodu, tik pred izpitom zapu* stiti. Vsled tega je izpit položil naknadno.