List izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna številka 20 lir, na šestih straneh 25 lir. Zaostale številke dvojno. Celoletna naročnina 1000 lir; polletna 500 lir; trimesečna 260 lir; mesečna 90 lir. Uredništvo: TRST, ulica Montecchi 6/11 - tel. štev. 92-073, 93-806. Uprava: TRST, trg Duca degi.i Abruzzi 3, Dom pristaniških delavcev II. nadstr. - tel. štev. 26-402. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nelrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi in slike se ne vračajo. — Oglasi: v široikosti enega stolpca za vsak milimeter 30 lir. Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPED. IN ABBONAM. POST.
DELO
GLASILO KOMUNISTIČNE) PARTIJE S.T.O.
Živel XIX« kongres
Partije Lenina in Stalina?
OBNOVLJENA IZDAJA LETO IV. ŠTEV. 202
TIIST, SOBOTA 87. SEPTEMBRA l»58.
CENA 20 LIR
kongres J VKP(b)
fi*!
XlX. kongres Komunistične trti je Sovjetske zveze je dock svetovnega in zgodovin-
zasledujejo • komunisti, de hkrati in tud-i sovražniki. Za iegovo počastitev se mobili-rajo milijoni in milijoni lju-et', ki. se zavedajo nesporne e61 'trnasti tega dokodka za Sov-otg tsko zvezo, socialistični tabor ‘laj! kapitalističen del sveta, oj» iegov potek bodo narodi spre-Ke!'Uali z zanimanjem, ker se - '1o na njem pretresle izkuš ie petdesetih let, treh revo-pr'cij, dveh težkih vojn, socia-r|d stične izgradnje, socialistične .jjii ‘Varnosti in položitve teme-dev za veličastno zgradbo ko Mnižma. Njegove zaključke j^Mo komunisti in demokrati jUrejeli kot nadaljnji prispeti''^ vodilne Partije za utrditev ‘bora m.iru, za okrepitev vrst V 'jevnikov za mir in sociald-n£t !tn. Sovražniki pa jih bodo j 'tejeli kot nov udarec, ki jim . if zadaja nepremagljiva sila miru,
<r» Prav zato narašča v svetu kimanje za ta kongres, ker v času naraščajoče "ine nevarnosti, sklepanja po-ednjih členov ameriškega na-kalnega obroča okrog sociali-čnega tabora, mrzličnih voj-*h priprav z mobiliziranjem !eh pokvek mednarodne po-like, t. j. nemškega in japon-^ kga militarizma, Cangkajška, 'Igmana Rheeja, Tita, Plati ‘kasa, Turčije, Franka itd., tr>' Sramnih in očitnih provoka-’ . li na mejah vzhodnih dežel - ^Posrednega napada na Ko-’ j!io in Kitajsko. Zanimanje je gt)»e*iko, ker se kongres vrši v tal 'Homni fazi med že dokcn-,pil ano izgradnjo socialistične S" '‘Užbe in začetno dobo gra-kve komunizna v Sovjetski sl(( vezi ter v času, ko se je v tJ.»i ?6h deželah ljudske demokra-scl'k začela graditi na podlagi lvjetsk'ih izkušenj socialistič-e 'J družba 11 % tem kongresu partije Le-; fl in Stalina, t. j. partije, trii ' je znala biti ob vsakem A* fePutku, v ilegali in legali, v \ ledrevolutiona.rnih in revo-' kionarnih časih, v vojni in ru, v kapitalističnih in socia-$tičnih pogojih delovanja kos ^ ,Qjim nalogam lin je premočrt-10 in dosledno vodila sovjetske ■j? irode v boljše dni-, ne more o|Ne prezreti velikanskih . ^hov, ki jih je Sovjetska zve-1 dosegla prav pod njenim "dstvom: Iz ene izmed maj-% "Ij zaostalih kapitalističnih je ‘ ^ei je v 35 letih postala de-ki je prekosila Anglijo, roč; ^tičijo, Nemčijo in Japon-isK in ni druga niti Združenim cTžavam,
rno ob tem kongresu se tski zvezi otvarjajo gi-., ^tske perspektive V. petlet-c' ■ e§a načrta, ki bo postavil te flii
jlit ^srim se bo vse sovjetsko go-) redarstvo povzpelo na še ne-$ deno raven. S to petletko bo y ^Vjetska zveza za 70 odst. po-,i proizvodnjo svoje induci kije, postala največja proiz-3 jfl a5alka elektrike, dala svojim )V’S ^odom za nas nesluteno1 'hlastanje, množično zvišala kultno, strokovno, znanstveno <ven svojih ljudi.
^ato je logično, da si Sov-J.tska partija za novo dobo de-jj)iilvanja izdeluje tudi nove me--gl1 delovanja, ker samo tako ,f|i,do lahko njeni člani postali ;/,JS novim1 nalogam. To pač bteva sam položaj, t. j. stvar-na katero se opira naša jii.^logija. V tem oziru je po--»aVitne važnosti'osnutek nove-statuta -KP ZSSR ne samo jte1, hjene člane, marveč tudi za 3- k komunistične in delavske
TITOVCI MOLEDUJEJO PRI DE GASPERIJU DROI5TINIUE ZA TRŽAŠKE SLOVENCE
ZARADI "UNIJE IZ TRSTA v Solun» je Tito prodal cono A
Eden se je s Titom sporazumel, da se tržaško vprašanje za javnost "odloži na ugodnejši čas,, in da se bo skrivoma dokončala razdelitev STO na podlagi londonskih sklepov - Interesi tržaških Slovencev so deveta briga za titovce, ki mislijo le na naloge v zvezi z načrti imperialistov proti Sovjetski zvezi
" Ameriška agencija «Associated -Press» je prejšnji četrtek objavila poročilo, v katerem pravi, da angleška vlada preizkuša možnosti za rešitev tržaškega vprašanja na podlagi trajne razdelitve STO med Italijo in Jugoslavijo. Poročilo nadalje pravi, da je Anglija mnenja, naj bi ,se vprašanje rešilo z razkosanjem STO na podlagi sedanjega stanja.
Dva dni pozheje je britanski zunanji minister Eden, ki se je tačas mudil na uradnem obisku v Jugoslaviji, izjavil na tiskovni konferenci: «Ne pričakujte od mene, da vam odgovorim o problemu odnosov med Jugoslavijo in Italijo. Ti odnosi so zapleteni zaradi mučnega vprašanja Trsta. Slišal sem mnenje vaše (jugoslovanske,# op. ur.) vlade o tem vprašanju, 'kot -sem že pirèd tem slišal mnenje predsednika italijanske vlade. Iskreno verjamem, da bo obojestranska
dobra volja- omogočila, da se odstrani ta ovira v prijateljskem sodelovanju med obema državama. Vsekakor je z gledišča enotnosti in varnosti Zahoda važne, da do tega pride».
Beograjski uradni krogi so istega mnenja, kot poročajo titovski listi, ki pravijo, da «smo prav glede tržaškega vprašanja opazili precej optimizma v jugoslovanskih krogih... da sedanje stališče italijanske vlade onemogoča vsako misel na bližnji sporazum o Trstu, da pa je vsekakor mogoče in koristno sodelovanje na vseh področjih, ker vse govori za to, da je rešitev tržaškega vprašanja najboljše preložiti na ugodnejši čas». Ti-tofašistični uradni krogi so tudi mnenja, da je «preložitev rešitve tržaškega vprašanja na ugodnejši čas» glavni rezultat Edenovega obiska v zvezi s Trstom.
Istočasno jugofaišisti pouda-
rjajo, da Amerikanci spremljajo z velikim zanimanjem Edenove rezultate v Jugoslaviji in da so za rešitev tržaškega vprašanja na podlagi ju-goslovansko-italijanskega sporazuma, ko bo prišel čas.
Na četrtkovem banketu, ki ga je Tito priredil za Edena, je tudi p-močnik jugofašistič-nega žunanjega ministra Mateš podal izjavo, v katetri podčrtuje da «Jugoslavija ni nikdar nasprotovala hitri rešitvi» in
strani vprašanje, dokler -se ne poleže». Dejstvo je, da imajo zahodniki ves interes čimprej spraviti na noge poslednji člen atlantske verige, t. j. balkan-sko-sredozemiski četverokotnik. Ker ne morejo rešiti tržaškega vprašanja na podlagi kake boljše rešitve, ki bi pa ozlovoljila enega ali drugega partnerja-, so odločili, da je treba pustiti zadeve, kot .stoji in se zadovoljiti s tem, da se vprašanje reši prav na tej podlagi,
da so «pripravljeni proučiti ! t. j. priključitve cone B k Ju-kakršen koli predlog». Tudi on goslaviji in cone A ik Italiji z je rekel, da je boljše pustiti , nadaljevanjem anglo-ameriške
v miru to vprašanje, češ da «še ni zrelo».
Vse te izjave in vesti, ki so se v tem tednu kopičile in so prišle iz uradnih ust in virov, nas prepričujejo, da je v tržaški zadevi prevladala «linija», ki jo je Tito iznesel v svojem govoru v Dolenjskih Troplicah, v katerem je dejal, da je najboljše «pustiti ob
ODGOVOR ZAHODNIKOV NA SOVJETSKO NOTO O TRSTU
Za titovce londonski sklepi ne kršijo pogodbe
Laži in falzifikati so metode anglo-ameriške Mtotalne diplomacije"-Zgodovinska resnica o negativnem stališču ZDA in Anglije v zvezi s STO S2 ne da izbrisati
V ponedeljek sta vladi Velike Britanije in ZDA naslovili vladi Sovjetske zveze noto, v kateri «odločno zavračata» sovjetsko noto od 24. junija t. (., ki je obtožila zahodne velesile, da sta z londonskim sporazumom od 9. maja t. I. o italijanski soudeležbi v upravi cone A STO grobo prekršili mirovno pogodbo z Italijo, da bi lahko nadaljevali okupacijo tega področja in obdržali Trst kot strateško oporišče. Angin - ameriška nota trdi, da Trst ni bil spremenjen v strateško o-porišče in se zaključuje z absurdno obtožbo, da je Sovjetska zveza kriva, ako ni prišlo do ustanovitve" STO.
Nesramnost anglo-ameriške diplomacije je prav v tej noti dosegla svoj višek. Ta nesramnost pa je najbolj očitna prebivalstvu STO, ki se ga ne more obdolžiti, da ni zasledovalo politike v zvezi z vprašanjem, ki se ga neposredno tiče. Zato si je naše prebivalstvo lahko ustvarilo svoje mnenje o zahodnih velesilah prav v tem primeru, saj je opazilo, kako so Anglija in ZDA stalno sabotirale vsako pobudo Sovjetske zveze za ureditev našega vprašanja po duhu in črki mirovne pogodbe z Italijo.
Se nesramnejši pa so se ob tej priliki izkazali titofašisti in njihovi «indipendentistični» priveski, ki so v «Primorskem dnevniku» in «Corriere di Trieste» z oči-vidim zadovoljstvom objavili zahodno noto o Trstu, ne da bi se postavili vsaj proti trditvi, da londonski sklepi od 9. maja t. I. ne predstavljajo kršitve mirovne pogodbe. Titofašisti in «indipendentisti» so si do sedaj bili vsaj v tem edini, da so ožigosali londonske sklepe, kot grobo kršitev mirovne pogodbe.
V svojem hlapčevstvu do ZDA in Anglije pa niso protestirali proti tej zahodni trditvi in
so tako uradno potrdili londonske sklepe, ki so sedaj postali za njih «polnopravni» in «v duhu in črki mirovne pogodbe z Italijo» kot za Anglijo in ZDA.
Vladi ZDA in Anglije lahko dopovedujeta, da je ZSSR onemogočita izvajanje doiočb mirovne pogodbe z Italijo v zvezi s STO, le ljudem, ki ne poznajo povojne zgodovine in stanja na STO. Smešno je, da se tako otročje lažejo v diplomatskih dokumentih, ko je znano, da je ZSSR pristala na kandidata za guvernerja, ki so ga predlagali ZDA in Francija, medtem ko ga je Anglija odklonila; da je ZSSR potem pristala na kandidata Anglije, ki ga je potem prav zato, ker je nanj pristala ZSSR, zavrnila; da je
__________________ Tr'; I
dfši;
ZSSR pristala tudi na pridlag Francije, naj Jugoslavija in Italija predlagata guvernerja in ko je tudi ta poskus propadel stalno od časa do časa zahtevala od zahodnih velesil, naj se nemudoma imenuje guverner, čeprav so v tem času zahodne velesile obljubile vse STO Italiji, začele politiko zbližanja med Italijo in Jugoslavijo na podlagi delitve STO, se zato večkrat sestale in pritiskale, kar še danes delajo, na rimsko in beograjsko vlado, naj že najdeta sporazum, ki krši mirovno pogodbo z Italijo. In končno so grobo prekršile mirovno pogodbo z londonskim sporazumom, ki je prvi ukrep za ovekovečenje sedanjega stanja, t. j. razdelitve STO.
'okupacije.
Da je tako nam dokazuje tudi nedeljski «Primorski», ki poroča iz Beograda, da gre za «obojestransko gesto d-ebre volje». ki «bo po mnenju diplomatskih krogov privedla do tega, da se vzpostavi trdna o-brambna linija na liniji Trst-Zagreb-Beograd-Solun». To je torej bistvo vse zadeve. Kaj brigajo titofašiste koristi Slovencev in Hrvatov našega O-zemlja, kaj jih brigajo naše šole, kulturne, nacionalne, gospodarske, politične, socialne ustanove, ko jim gre za «o-brambno linijo» od Trsta do Soluna?
S tega stališča lahko razumemo, zakaj se beograjski u-radni krogi, kot poroča «Primorski», zavzemajo za dokaz dobre volje s strani Italije na podlagi «minimalnega razume--,v.gnja opravičenih zahtev bene-ogomldh .giovencev, z
!	mlihn ,4?4a
cev V . TcsUt- s LrarL i-al.,,diskih funkcionarjevf.ki so prišli v Trst po nedavnih londonskih razgovorih». Za krožnik leče ie Tito ‘torej pripravljen tudi u-radn-o prepustit' Slovence De Uasperiju in priznati londonsko barantanje, češ da njemu gre le za «obrambo Evrope» in da se Slovenci morajo zadovoljiti z «dobro voljo italijanskih funkcionarjev v Trstu» in tako nekaj «žrtvovati» na
STO, na podlagi katerega pripadajo De Gasperiju, medtem ko .si je. on požrl cono B in misli, kako je lepo, da je lahko «potegnil Rusijo in tržaške Slovence», ker je omogoči! «linijo iz Trsta v Solun».
To je «žlahtna perspektiva», ki je izšla iz vseh najnovejših mešetarjenj od Paceja do Edena. To je «žlahtna perspektiva», ki nam jo -otvarja politika beograjske fašistične vlade. Od nje ni bilo pričakovati drugega kot nesramno izdajstvo nacionalnih interesov jugoslovanskih narodov, slovenskega naroda in prav posebno tržaških Slovencev.
• Eden, Tito, Amerikanci in kmalu, kot je navada hlapcev, tudi De Gasperi si bodo edini v tem, da se nameče nekaj peska v oči svetovni javnosti in prav posebno Tržačanom s ■ KAREL SISKOVIC
(Nadaljevanje na IV. strani)

MOSKVA — V ponedeljek je odšla iz Moskve delegacija L. R. Kitajske pod vodstvom tov. Cu En Laia. Ob odhodu so delegacijo pozdravili tov. Molotov, Mikojan, Bulganin in Višinski. Pred odhodom se je tov. Cu En Lai v imenu Mao Oe Duna, kitajske vlade in kitajskega ljudstva zahvalil sovjetskim narodom, vladi in tov. Stalinu za bratski sprejem.
Tov. Cu En Lai. je dejal, da so se v času bivanja delegacije v ZSSR pretresla važna politična i-n gospodarska vprašanja in da s-o se ticsegli nadvse zadovoljivi rezultati. To je privedlo do še močnejšega prijateljstva in sodelovanja med Sovjetsko zvezo jn Kitajsko. Dejal je. da je delegacija navdušena nad vsem, kar je videla, in predvsem nad dejstvom, da se je v ZSSR začel graditi komunizem,.
V zaključku svoje izjave je tov. Cu En Lai poudaril, da se kitajsko - sovjetsko bratstvo ne utrjuje le iz dneva v dan, marveč se bo utrjevale iz roda v rod, da bodo vse provokacije in vsi poskusi razbiti to bratstvo poraženi od združenih sovjetsko - kitajskih narodov. Prijateljstvo in bratstvo med ZSSR m Kitajsko je naj-bpljša garancija za ohranitev miru na Daljnem Vzhodu in v svetu.
PROBLEM NASTAVITVE slovenskih učnih moči
Ze dolgo časa se slovensko prebivalstvo Tržaškega ozemlja bori, da bi slovenskemu šolstvu zagotovilo stalnost in slovenskemu učiteljstvu stalne namestitve.
Bilo je že mnogo trkanja na vrata uradov raznih višjih inšpektorjev in drugih funkcionarjev ter raznih polkovnikov, ati ob nastopu novega šolskega leta 1952-53 je slovenska šola kljub vsem obljubam s strani odgovornih za zanimanje v tem pogledu še vedno nestalna
Brez dvoma, kakor se je večkrat podčrtalo, je tudi ta eden izmed vzrokov, iz katerih je bito občutiti v prejšnjih šolskih letih padec števila učencev na slovenskih šolah. Starši namreč u-pravičeno trdijo, da nimajo m-kake garancije, da bo slovenska šola še obstajala čez nekaj let, zato raje vpisujejo svoje otroice v italijanske šole, ki imajo zagotovljeno stalnost. Ze leta 1949. ob ukinitvi 22 razredov na slovenskih šolah se je pokazalo, kako so slednje prepuščene milosti in nemilosti odgovornih oblasti, ki prav gotovo postavljajo svoje lastne interese pred vsemi ostalimi vprašanji in izrabljajo slovensko šolo le kot sredstvo za izvedbo svojih špekulantskih načrtov.
Dejstva, da so razen nekaj izjem (približno 11 učiteljev, 5 ravnateljev in le nekaj profesorjev, ki so kljub temu, da pou-
Polkovnik UDB Vinkle1* l‘e ušel iz Jugoslavije
Titovske oblasti so odpoklicale iz Trsta udbovske agente, ki jili Vinkler pozna, ker je vodil njihovo delovanje
Po. vesteh iz zanesljivih vi-
«oltarju atlantske zveze». To je «nova» -linija Tita glede tržaškega vprašanja. Na ta način bi hotel prepričati tržaške Slo-
in jè-'bil dogovoren za vse ud- ' ;
bovške' agente, ki delujejo na -področju Trsta in cone A našega Ozemlja.
Zgleda, -da se je visoki udbovski oficir pripeljal s svojim osebnim avtom do bližine Lokev pri Lipici, t. j. na odseku meje prt Bazovici, zapustil av:o in. se peš podal čez mejo med Jugoslavijo in cono A STO skupno s soprogo in otroci.
Zaradi tega senzacionalnega bega se je razburjenje lotilo
vence, da se morajo- — hočeš, titovskih po-licijskih organov, nočeš —• sprijazniti s sedanjim ki si niso pričakovali takega stanjem, t. j. z razfkosanjem | udarca. Zgleda, da poveljstvo
Ali je Eden določil s Titom
načrt in dan napada na Albanijo?
Titovci so v Leskovcu ustrelili 6 mož in 1 ženo - V kratkem bodo sestavili skupen vojaški štab med Grčijo, Turčijo in Jugoslavijo - Tito povabljen v London
Britanski zunanji minister Eden je v torek zapustil Jugoslavijo in se podal na Dunaj. Ko bi rekli, da je Eden prišel v Jugoslavijo za ureditev vseh političnih in vojaških visečih vprašanj med Zahodom in njegovimi vohuni na vladi v Beogradu, ne bi povedali nič novega, saj to pravijo vsi, celo titofašisti.
Ub obisku Edena v Jugoslaviji so se v jugofašistični politiki pojavile tri nove poteze, ki prikazujejo pravi značaj sedanjega beograjskega režima. Prvič, so titofašisti javno prišli na dan z vestjo, da bo ustanovljen koordinacijski vojaški štab med Jugo-
$ - l'tije, ki bodo lahko črpale Vitega neizmerni zaklad iz-i<> '®cnj za svojo lastno borbo, i ijji.faradi vsega tega spremlja- I jjjj * tudi Tržačani ta važen do- 1 *ek z velikim zanimanjem in 1 'J ^akovanjemt Tudi za nas tr-s,-f 'ske komuniste in demokrate t? *a dogodek izrednega pome-J Ker živimo, delamo in se J L^inio v -središču imperiali-)i[ | hih .intrig in provokacij, se .Jk°ko zavedamo, kako je 1‘- i^ha na nas borba, ki jo vodi 8jj t.vjet.ska zveza pod vodstvom 3 l^tije Lenina in Stalina za .r v svetu. Zavedamo se, da ij’ilo danes naše mesto, brez ^i^danjih naporov. ZSSR kup ((i;, 2valin, da bi že razkosali \ 'j ® Ozemlje med Titom in De imperijem. Zavedamo -se, da ^ i,^ bodo izkušnje XIX. kon-f ,*sa KP ZSSR služile za utr-našega gibanja v borbi ,j./^ir, proti imperialistom in i^ovirn titovskim hlapcem, za I i, ranitev in ustanovitev na-
Ozemlja.
Konference v okviru
proslav XIX. kongresa VKP(b)
Komunistična partija prireja v okviru manifestacij za počastitev XIX. kongresa Komunistične partije Sovjetske zveze vrsto konferenc, na katerih se bo govorilo o pomenu kongresa, V. petletnega načrta in osnutka novega ■statuta.
DANES, V SOBOTO 27. septembra ob 20. uri bo konferenca pri DOMJU — govori tov. Franc GOMBAČ.
V	TOREK 30. septembra ob 20. uri bo konferenca na
SKOLJETU — govori tov. Giorgio IAKSETICH.
V	SREDO L oktobra ob 20. uri bodo naslednje konference:
v SKEDNJU — govor; tov. Franc GOMBAČ, na PONCANI — govori tov. Giuseppe POGASSI pri BAKOTU na Kolonkovcu — govori tov. VIDALI. v BARKOVLJAH — govorita lov. Venceslav KREČIČ in Pino BURLO.
V	ČETRTEK 2. oktobra ob 20. uri bosta naslednji konfe-
renci:
V	MILJAH — govori tov. Umberto SAJOVITZ.
V	TREBČAH — govoiri tov. Albin ŠKRK.
JUTRI, V NEDELJO 28. t. m. ob 15. uri bo v TREBČAH sponvnska proslava padlih Trebencev. Govoril bo tov. Justo KOŠUTA.
TRŽAŠKI DEMOKRAT JE! UDELEŽIMO SE MANIFESTACIJ ZA POČASTITEV XIX. KONGRESA KOMUNISTIČNE PARTIJE SOVJETSKE ZVEZE, KER SE BOMO S TEM NAJBOLJŠE ZAHVALILI BRATSKIM SOVJETSKIM NARODOM, KI SO PREDSTRAZA MIRU IN SOCIALIZMA. NA TA NAČIN SE BOMO TUDI ZAHVALILI SOVJETSKI ZVEZI ZA NJENE VZTRAJNE NAPORE V KORIST USTANOVITVE NAŠEGA OZEMLJA.
ŽIVEL XIX. KONGRES LENINOVE IN STALINOVE PARTIJE!
slavijo, Turčijo, Grčijo in da se bodo decembra ali januarja vršili tik ob bolgarski meji v Tra-kiji in severni Grčiji vojaški manevri združenih jugoslovansko-turško-grških vojaških enot. Drugič, so titofašisti priznali, da Trst igra vojaško in strateško vlogo v zvezi s četverokotnikom, ker že tri leta in pol trdimo. Tretjič, so povečali svojo hujka-ško histerijo, ker jim je Edenov obisk dal povod za to in ker si mislijo, da so si zavarovali hrbet.
Zaključno poročilo o Edenovem obisku v Jugoslaviji je sestavljeno prav v tem duhu. Titofašisti so popolnoma podrejeni Zahodu in bodo napravili, kar bo gospodar zahteval. Drugega pomena ne moremo pripisati odstavku, ki govori o «veliki sorodnosti mnenj v ocenjevanju osnovnih vprašanj» prav posebno v zvezi z Evropo. Saj to ne more pomeniti nič drugega kot pristanek Tita in njegove tolpe na vse načrte anglo-amer iških imperialistov. V tej zvezi naj omenimo le, da so ameriški uradni krogi izjavili, da z zanimanjem spremljajo Edenov obisk v Jugoslaviji in da je Eden v razgovorih s Titom in ostalimi člani nove beograjske čaršije igral vlogo posredovalca med glediščem zahodnih držav o načinu «obrambe» in jugoslovanskim stališčem o praktičnem sodelovanju «brez formalnosti«.
Kot zaključek je poročilo omenilo, da se bo sedaj začela doba še tesnejšega sodelovanja med Zahodom in Jugoslavijo. Tudi v tej zvezi se omenja, da to pomeni važno stopnjo v odnosu Jugoslavije z ostalim Zahodom.
Edenov obisk je poleg vsega drugega tudi zloveščega pomena. Tak državnik se ne podaja «I gori», ako ne gre za zelo otipljive načrte v zvezi z njegovim obiskom. Zato je jasno, da je prišel v Beograd z določenim ciljem, ki ga zahodniki mislijo doseči v najkrajšem času. Potovanje jugofaši-stične vojaške delegacije po Grčiji in Turčiji, kjer se sedaj mu-
di, vest o koordinacijskem štabu da so se imperialisti prepričali, med temi tremi deželami, vest o j da je Tito doživel poraz v vlogi
skorajšnjih skupnih manevrih, ameriška zahteva po izročitvi jugoslovanskih letališč, gradnja letališč za‘ pristajanje atomskih bombnikov, gradnja novih luk za anglo-ameriške bojne ladje, nas prepričuje, da je Eden prišel v Jugoslavijo, ker hoče pospešiti vse priprave za napad. Angleški in ameriški uradni krogi so v tej zvezi poročali, da se je Eden predvsem razgovarjal s Titom o vprašanju Bolgarije. Romunije in Albanije. Ali naj to morda pomeni, da smo tik pred izbruhom večje provokacije proti tem trem deželam? Ali si zahodniki hočejo «zgladiti» pot proti Vzhodu z začetno akcijo proti «obkoljeni» Albaniji?
Vse to da misliti svetovni javnosti. Ob tej priliki se domneva,
«komunista» in da ga je zato treba čimprej uporabiti za sprožitev usodne iskre, ker čas dela za mir in v Jugoslaviji za protititovsko gibanje, ki narašča iz dneva v dan. To nam dokazuje tudi povečani teroristični pritisk nad prebivalstven, saj so titofašisti te dni ustrelili v Leskovcu šest moških in eno ženo, ki so bili julija obsojeni na smrt zaradi «komin-formističnega delovanja» in «pomoči» morilcem nekega polkovnika UDB. Med sedmimi so umorili očeta nekega Stojekoviča samo iz represalije proti sinu.
S. NOVAK
UDB ne ve še, kam je polkovnik Aleksander Vinkler krenil in kje se skriva. UDB je pov-
agenti se"
HELSINKI — V torek 23. t. m. je finska vlada podpisala novo trgovinsko pogodbo s Sovjetsko zvezo.
k-b delo v coni - A. {Ti
•VT!7y ;—.lujbju v ixu-
pru in- čakajo odločitve.
Titofašisti so tudi poostrili svojo budnost na meji med cono A in Jugoslavijo in med obema conama našega Ozemlja. Povečali so število graničarjev, ki stražijo na meji. Na nekaterih važnejših obmejnih točkah .so graničarji tako številni, da so oddaljeni le par korake,v drug od drugega. Razumljivo je tudi, zakaj se je v tem zadnjem času povečala na titovskih blokih kontrola dokumentov in oseb, ki morajo čakati zelo dolgo, predno jih spustijo na ono ali to stran demarkacijske črte, oz. meje.
Zgleda tudi, da so višji organi UDB zelo zaprepaščeni zaradi pobega visokega udbovskega voditelja, ki je na ta način onemogočil delovanje večjemu številu dobro «izurjenih» udbovskih agentov v coni A in Trstu. Prav gotovo bodo titofašisti morali spremeniti tudi ■vse svoje načrte v zvezi z delovanjem v našem mestu. Najbolj jezni pa so, ker so izgubili vsako sled za ubežnikom, ki nima nobenega interesa, da bi ga iztaknili, .saj je jasno, da bi -titofašisti poskusili vse, samo da bi mu zamašili usta.
O tem begu niso niti anglo-ameriške niti titovske oblasti izdale uradnega poročila.
Beg visokega udbovskega o-ficirja, ki je imel v rokah vse zločinsko policijsko delovanje titc.fašistov v Trstu in coni A, : je znak, da se sedanji režim v Jugoslaviji ne more zanesti niti na svoje «najzanesljivejše» ljudi, t. j. na tiste, ki bi morali biti povezani na življenje in smrt s Titom in njegovo tolpo že zaradi sokrivde v ne-
nosti najboljši znak majavega položaja, v katerem se nahaja jugofašistični režim, katerega zapuščajo celo tisti, ki bi imeli
ves interes, služiti mu do zad-'njega.
' ISO 9 fisisit
rw “
_____J>s\
:
Amerikanci uporabijo -jv v Koreji smrtonosne pline
PYONGYANG — Korejski uradni krogi poročajo, da so Amerikanci v juliju in avgustu desetkrat uporabili smrtonosne pline proti položajem kitajsko - korejske v-ojske. Amerikanci so se tako odpovedali celo mednarodni pogodbi o prepovedi plinov, ki so jo tudi oni podpisali.
čujejo v slovenskih šolah še stalno nastavljeni na onih italijanskih) vsi vzgojitelji nestalni, si okupacijska uprava prav gotovo ne more šteti v ponos. Marsikdaj se slovenski starši, ko vpisujejo svoje otroke v italijanske šole, izgovarjajo med drugim, češ slovenske šole niso kvalitetno na isti stopnji kot italijanske. Razumljivo! Čeprav je treba resnici na ljubo ugotoviti, da se na splošno slovenske šole lahko kosajo z italijanskimi, omenjeni izgovori staršev najdejo opravičilo v tem, da kvaliteta slovenskih šol ne more doseči zelene višine zaradi stalnega premeščanja učiteljev iz ene v drugo Solo! Učiteljstvo ne more tako spoznati učencev ter učenci morajo vsako leto zamujati čas v spoznavanju nove učiteljeve metode. Vse to škoduje seveda napredovanju učencev.
Letos, 12. marca je bila pri polk. Marshallu delegacija Slo-vensko-hrvatske prosvetne zveze in mu predložila spomenico o potrebah slovenskih šol, med ostalim tudi vprašanje organičnega načrta in stalnosti učnega osebja. Posebno mu je še podčrtala potrebo, da se to vprašanje nemudoma reši. Takrat je polk. Marshall obljubil, da se bo zanimal a je le odvrnil, kako naj bi se zagotovila, stalnost slovenskih šol, ko so te odvisne od šolskega odseka Vojaške uprave, ki je tu začasna in ne more zato zagotoviti nlkake stalnosti. Pripomnil je tudi, da je to težavno ker število učencev na slovenski šoli letno pada! A to število bo tudi še naprej padalo, če se šola ne bo postavila na trdno osnovo in ji dala gotovost’
Tukajšnje oblasti s tem, da odrekajo stalnost šoli in učnemu osebju, dajejo privilegije enemu izmed tuživečih narodov in tako delijo enotnost prebivalstva, ker kujejo nestrpnost med Slovenci in Italijani STU, kar pa najbolje izrabljajo slovenske in italijanske nacionalistične struje.
Vojaški uprava nima ntkakega izgovora pri odrekanju stalnosti šolam in vzgojiteljem. Cas bi bil, da se takemu stanju napravi konec in da se nemudoma reši to pereče- vprašanje. Ni pravilno, da ■se učn6 asebfe trese za * “‘“,
s h. ro/n n o ^	c n o *puiom
m
slovenski otroci ne razpblagtjb r dostojno Solo. Za uresničenje nh-
ših želja so poklicani slovenski starši, slovensko učiteljstvo ter prebivalstvo našega Ozemlja, da dvignejo svoj glas u obrambi svojih pravic. Potrebno je, da se enotno borimo v sklopu naših organizacij, ob podpori italijanskega življa, ki ima ves interes, da nas podpre, ker tako obenem ščiti svoje lastne interese.
JELKA GERBEC
OD TEDNA
PETEK, 19. septembra: Delega- ljudskega parlamenta se je cija ljudskega parlamenta, je ime- la v Berlin: podpredsednik la v Bonnu razgovor s predsed- *■’—=-■—=■ J-nikom Bundestaga Ehlersem in
vrni-vla-
de Nuschke je izjavil, da se je napravil važen korak naprej —
mu izročila pismo, v katerem se V Angliji pripravljajo velikanske predlaga ustanovitev enotne de- manifestacije solidarnosti s Char-legacije, ki naj bi zastopala Nem- I lotom, ki se po 21 letih vrača na čijo na eventuelni mirovni kom | obisk v domovino — V Egiptu ferenci, in komisije, ki naj bi je Nagib .podpisal ukaz, ki pred-pr.egledala možnost vsenemških i videva stroge kazni za vse, ki volitev; Ehlers je dejal, da so ne bodo izročili orožja vojski, pogajanja med ljudskim parla-1 PONEDELJEK, 22. septembra: mentom m Bundestagom nemo- Filmski igralec Charlie Chaplin goča — Indonezijska vlada je raz- je dospel v Cherbourg, kjer ga veljavila pogodbo, ki jo je prej- ' je pozdravila ogromna množica šnja vlada podpisala z ZDA gle- ljudi) izjavil je, da veruje v svode pomoči v dolarjih — Ameriško bodo, da je za ljudstvo in da je javnost je pretresla vest, da je I to edina njegova politična opre-Eisenhowerjev kandidat za pod- delitev; vsi angleški listi ostro Predsedniško mesto Nixon dobil j grajajo odločitev ameriškega vr-
od kalifornijskih magnatov 18 tisoč dolarjev,
SOBOTA, 20. septembra: Vrhovni tožilec ZDA McGranery je izjavil, da bo vlada ZDA onemogočila znanemu igralcu Charlie Chaplinu (Charlotu) povratek v Ameriko; vest je povsod povzročila veliko ogorčenje — V Bonna je delegacija ljudskega parlamenta imela tiskovno konferenco, na kateri je podpredsednik Malem izjavil, da upa, da se bodo lahko vrnili v Bonn čez tri tedne
i in začeli pogajanja s pooblaščen-štetih zločinih proti jugoslo- 1 ci bonnskega parlamenta, vanskim narodom. Zato pa jel NEDELJA 21. septembra: V Ge-.	,,	L \ novi je PSI proslavila 60-letni-
beg take visoke policijske oseb- | co svojega obstoja — Delegacija
POBELJEN GROB
Ko prebiramo v slov. «P/cco-lu» «umotvore» hreščečega mo-žiclja, imamo pred očmi Ezo povo pripovedko o žabi, ki je hotela postati velika kot vol in se je zato napihovala, dokler ni z velikim truščem počila in se razletela na drobne koščke ki jih njene tovarišice niso mogle več najti. To človeče misli, da je tržaški popek in da ima nalogo «teorizirati» na desno in levo. To ni- čudno, saj je poznan kot zelo ambiciozen človek. Am.pak, dokler bi se ta - ambicija omejila na avto «Topolino», bi bilo prav vse v redu. Rekli bi samo: «Cicero prò domu sua» (po slov. Cicero skrbi za svoj dom). Vse pa se neha v trenutku, ko si hreščeči možicelj domišlja, da bo lahko postal «teoretik» amerikanizi-ranega «marksizma».
Mož pa je ambiciozen. To smo že ugotovili. Zato se ves zaljubljen v svojo lastno osebo, v svoje visokodoneče besede, v svojo brihtno glavo loteva vprašanj, katerim ni kos in ne bo mogel biti nikoli kos kljub «Protonu», ki ga ob priliki zauživa. Zadeva postaja klavrna v trenutku, ko mož stresa na desno in levo svoje «umotvore» o vzrokih, ki so privedli do kritike proti delovanju Martya in Tillona v KPF. Saj se on ob tej priliki loteva Kominterne, njenih metod delovanja, odkrito brani Trocke-
Gbou o
ga in Buharina, t. j. dva špiJona Hitlerja in Mikada, organizatorja atentata na Lenina, pri jatelja kulakov in inozemskih kapitalističnih družb, in prihaja do zaključka, da gre za «krizo sovjetskega socializma». To v lastno osebo zaljubljeno človeče ni niti toliko originalno, da bi povedalo kaj novega, kar še niso povedali vsi amerikan-ski in amerikanizirani listi. Ne, v drugi zakrpani obliki premleva snov, ki jo na tekoči trak objavljajo vse ameriške in a-merikanizirane agencije tega sveta, ko se v komunističnih partijah kritizirajo vodilne o-sebnosti. O tej «krizi sovjetskega socializma» so začeli pisati, ko je še on zastonj gulil šolske klopi, t. j. takoj po nastanku Sovjetske zveze. Ta «kriza» je privedla do tega, da je ZSSR zgradila socializem, da so se ji priključile še druge dežele, ki danes tviorijo četrtino sveta, da se kapitalisti vedno bolj bojijo svojega konca, ki vedo, da se z naglimi koraki približuje, in zato rekrutirajo
po vsem svetu take hreščeče možiclje, kot je tržaški, da bi skušali zaustaviti to silo, ki je po njihovem mnenju, oz. po njihovih pobožnih željah vedno v «krizi». Mi si srčno želimo še mnogo takih «kriz», ker ve mo, da ob teh prilikah pokajo od jeze hreščeči možici ji in njihovi gospodarji. Ko je sovraž nik jezen in požira pelin, pomeni, da nam gre dobro.
Hreščeči možicelj je poleg vsega drugega zelo iznajdljiv človek in se na vse načine preteguje, da bi dokazal, «kako ni socializma v Sovjetski zvezi» A to še ni vse. Hoče tudi dokazati, kako «prevladuje» v SZ «državni kapitalizem», kako je. SZ «imperialistična» in kako je «boljša» «zasebnokapitalisti-čna» Amerika od «državnokapi-talistične» Sovjetske zveze. V tem trenutku lahko rečemo: «Tutti i santi terminano in gloria». Ob tej priliki z največjo lahkoto tega sveta dopoveduje v slov. «Piccolu», da je razredna borba le «kominformovska
izmišljotina», da ni niti «čistega socializma niti ne čistega kapitalizma», kot bi lahko rekel, da «ni niti čistega delavca niti ne čistega kapitalista», da se je treba zavzemati za «demokratično premagovanje družebnih protislovij», t. j. s korporativizmom kot v Jugoslaviji, in za «postopno omejevanje protidru-žbenih tendenc kapitalističnega sistema» in tako zanika s par besedami razredno borbo, ne-spravtljiv značaj protislovij med delom in kapitalom, revolucionarni proces družbenega napredka itd. On je vse to uničil Zakaj? Da bi dokazal, da se je treba boriti proti Sovjetski zvezi in biti zavezniki Amerike. Toliko dela za vse to. Da bi bil rekel: «Mi smo za Ameriko proti Rusiji, ker smo za ohranitev življenja ameriškim monopolom, ki nas plačujejo», bi mu vsaj priznali, da je odkritosrčen in bi ga kot takega spoštovali. In poleg vsega tega ni v svoji «vsevednosti» povedal nič novega. kar ne bi poznali še izza časov pred drugo svetovno vojno in še prej. To, kar on pravi, so trdili Trocki, Buharin, Kame-nev, še prej pa Kaucki, Bernstein, Duehring, potem pa Kardelj in Djilas. Kje je torej «noviteta?» Ravnatelj slovenskega «Piccola» naj ga ne plača, sai je svoje «umotvore» le prepisal od drugih. Zato je le navaden, reven, pomilovanja vreden «pobeljen grob.
hovnega sodišča — Eisenhower se je spravil v zvezo Nixonom in ga prepričal, naj govori po televiziji; republikanci so začeli napadati Stevensona, češ da je zaprosil več kot 1000 družb, naj mu dajo denar — Agencija U.P, poroča, da je Churchillova vlada sestavila načrt za ofenzivo proti Sovjetski zvezi na podlagi a-tomskega uničenja
TOREK, 23. septembra: Nagib se je uprl vključitvi Nahasa v seznam ustanoviteljev novega Wafda; zgleda, da wafdisti ne nameravajo kloniti pred tem novim diktatom — Amerikanci so bombardirali So Po, predmestje Pyongyanga — Ogromna množica je pozdravila igralca Chaplina ob njegovem prihodu v London — Dunajčani so v velikem številu demonstrirali proti Ede-nu, ki je prispel na Dunaj SREDA, 24. septembra: Amerikanci so v taborišču v Ceju ranili 49 korejskih ujetnikov; gen. Clark je iz Tokia prišel v Seul, da sestavi načrte za ameriško zimsko kampanjo v Koreji — N ah as je izjavil, da ga nihče ne more odstraniti iz vvafdistične stranke in se tako postavil po robu Nagibovi odločitvi o njegovi epuraciji — Iz iranskih virov se je zvedelo, da ZDA in Anglija pripravljajo državni udar v Iranu — Nixon, republikanski kandidat za podpredsedniško mesto je govoril po televiziji in se skušal oprati od obtožbe o «korupciji»; Eisenhower je izjavil, da Nixon ne bo odstopil — Po pomorskih vajah pri Tolonu se je potopila francoska podmornica «La Sy-bille» z 48 mornarji.
ČETRTEK, 25. septembra: — V Egiptu je Nagib obdolžil voditelja vafd-istične stranke Nahasa, da je pomagal Faruku pri špekulacijah; s to obtožbo hoče likvidir rati njegovo nevarno popularnost. — V Italiji je opozicija sestavila načrt za nacionalizacijo monopolov, ki ga bo predlagala parlamentu. — Na kongresu za-hodnonemških socialdemokratov so delegati zahtevali, naj se začnejo pogajanja z Nemško dem. republiko. — Iranska vlada je uradno zavrnila Churchillove in Trumanove predloge za rešitev petrolejskega spora in je postavila svoje protipredloge.

Z> 1
ZA UOSTOJNO POČASTITEV XIX. KONGRESA V.B.P.(b)
SEKCIJE IN CELICE PRISTOPAJO
k uresničitvi delovnega načrta IK KP STO
Obveznosti raznašalcev tiska - Načrt sekcij v Barkovljah, Curiela in Tržaškega arzenala - Za naš tisk smo nabrali nad 1 milijon - Priz?i‘ n»e raznašalcem iz Podlonjerja
Vsi člani Partije so sprejeli z velikim navdušenjem delovni načrt Izvršnega komiteja za čim lepšo proslavo XIX. kongresa VKP/b, ki predstavlja važen dogodek za delovno ljudstvo vsega sveta. Poedine celice in sezcije pripravljajo svoje delovne načrte, v katerih so vključene pomembne obveze za izboljšanje političnega dela, organizacije, uvedbo kolektivnega študiia ter razne druge pobude. Med pogiavitnej-še točite postavlja tovariši iz mesta in podeželja problem nadaljnjega izboljšanja širjenja našega tiska kakor tudi pro-D srn finančne podpore. Vztrajna nadaljevanje akcij za demokratičen tisk, ki so bile začete v okviru «meseca tiska», so nedvomno najlepša počastitev kongresa VKP/b,
Tako beležimo z zadovoljstvom pobudo raznašalcev demokratičnega tiska, ki so se obvezali, da bodo prodali od 28. septembra do 7. novembra 23.000 izvodov «Unità» preko običajne razprodaje. Nadalje bodo dobili 200 novih naročnikov.
Kakor smo že poročali, je centralna komisija agitprop razpisala poseben natečaj za stenčase iz mesta in s podeželja. Barkovljanska sekcija je že sestavila načrt dela za dostojno proslavitev kongresa. V pismu, naslovljenemu Komunistični partiji ZSSR, se bar kovljanski komunisti zahvaljujejo tudi v imenu vseh demokratov veliki Sovjetski zve-zi za njeno nenehno borbo v ko-rist našega Ozemlja. Ob v e zujejo se, da bodo izboljšali svoje delo na vseh sektorjih, kot v širjenju tiska in zbiranju prispevkov, kakor tudi glede ideološke ravni tovarišev. V načrtu je predvidena posebna akcija za širjenje izredne izdaje «Lavoratora», organiziranje konference o ZSSR ter posebnega političnega tečaja, ki se ga bedo udeležili člani sekcije in celičnih komitejev. Razen tega bodo imeli na predvečer kongresa, to je 4. oktobra posebno prireditev.
V svojem načrtu se je sekcija Curiela obvezaln, da bo, na.
med drugim organizirale v posameznih vaseh skupno 5 konferenc o življenju in delu v Sovjetski zvezi.
Požrtvovalni in zavedni tovariši iz Podlonjerja so nam poslali nekaj podatkov o uspehih, ki so jih dosegli v širjenju tiska. Tovariši se tem potom javno zahvaljujejo vsem raznašalcem našega tiska za njihovo stalno in večletno prizadevanje. Zavedajo se, da pomeni to delo istočasno borbo za mir, delo in svobodo ter izboljšanje povezave z množicami.
Posamezne skupine raznašal cev podlonjerske sekcije sestavljajo naslednji tovariši in tovarišice, ki naj jim gre s tega mesta vse priznanje in zahvala za njihov stalni trud: Mario Škerl, proda 180 izv. «Unità», 20 «Lavoratore», 12 «Dela» tei 23 ilustriranih. Josip Jurkič in Karla Grgič: 110 «Unità», 20 «Lavoratora», 8 «Dela», 14 ilustriranih. Marija Zuljan, Mirala Počkar, Valerija Cok, Andrej Kranjec: 50 «Unità», 10 «Lavoratora», 8 «Dela», 7 ilu-
striranih. Anton Lukežič : 11 ; stotki. Na častnem mestu so ce-
ilustriranih. Franco Valič Helena Mlač: 25 «Unità», 5 «!.)•=-la», 10 «Lavoratora», 3 ilustrirane. Vilma Križmancič: 40 «Dela» in 11 ilustriranih. Številke se nanašajo na tedensko prodajo.
V počastitev kongresa pa so se tovariši Podlonjerja obvezali! za 100 odstotno izpolnitev delovnega načrta glede prispevkov za tisk in zastale partijske članarine. Razen tega bodo organizirali študijske ure, krajevno konferenco o miru ter dve veselici. Za sredo 1. oktobra pa so sklicali partijski plenum.
Za naš tisk smo nabrali do
lice Tovarne strojev, ki so že dosegle cilj s 111 odst. ter celice Sv. Marka s 105 odst., Sekcija Sv. Vid je dosegla 97 odst., ProsekdContovel 95°/o, Tomažič 83%, Magdalena 76%, Barkov-lje 72%, Milje 68%, Sv. Jakob 67%, Skedenj 60%, Skoljet 58 odst., Kolc-nkovec 58%, Sv. A-na 54%, Tržaški Arzenal 44%, Curiel 43%, Sv. Ivan 42%, Pod-lonjer 42%, Sv. Alojz 41%, Nabrežina 32%, Sempolaj 32%, Sv. Križ 31%, Zgonik 27%, Ponča na 25%, Dolina 23%, Barriera 17%, Opčine 12%. Sledijo ACEGAT, ILVA, in Greta.
Prispevke so poslali:	sekc
Tomažič: cel. Castagna 4.420. cel. Tedeschi 2.650, cel. Kneipp 5.865, cel. Valdemarin 1.250,
sedaj nad milijon lir. Nadaljuj- ■ cej Fach;n 1,240, cel. Lutman mo nabiralno akcijo pod ge- 2 58(x ce] Bersa i.915, cei. j0
slom: «Naprej, za drugi milijon!» Tudi s tem bomo dostojno počastili XIX. kongres velike Partije prve dežele so-'cializma.
Poedine sekcije so izvedle svoj delovni načrt v pobiranju prispevkov z naslednjimi od-
vanovič 615. Iz raznih pobud sekcije 60.000. Skedenj: prispevki pevcev 592, prodaja starega materiala 2.060, ZDZ 2.017. pobude sekcije 9.513, cel. Plesnik 2.330, cel, Flego 1.610, cel Mezgec 3.000, cel Kermac 3.830. ’ njer 5.371, Sv. Jakob: novinarji 2.400, tr- j (3. polog).
g ovci 1.200, cel. Blaž ina 8.490, ženska cel. Merlak 1.940, cel. Morgan 2.595, tov. Carpa ni Aurelia 1.220, tov. Radovanovič
2.000,	cel. Spacal 940, cel. Rinaldi 5.215. Sekc. Curiel 46.495. Milje: Hrvevatlni 2.215, Cereji 1.600, vas Sv. Rok 6.290, celice iz središča Milj 4.666, Campo re 27.550, 3 delavke iz delavnice mizarjev v lad. Sv. Roka 1.500, ladjedelnica Fel-szegi-Martinuzzi 2 ."505, Fontanella 900, stare Milje 1.285, Sansoni 860, miljska sekcija 17 tisoč 278, Elerji 3.000. Sekcija Kolonkovec 2.625. ZDZ Kolon-kovec 3.300. Ladjedelnica Sv. Marka 10.055. Barkovlje 5.620, od teh 3.000 na osebno pobudo tov. Josipa Kobala. Sekc. Sv. Ana 2.980. Sekc. Skoljet: VOM
6.000,	Dreher 3.330, cel. Mučenikov in Haas 1.315, Sek. Sv. Vid: cel. Capajev 1.200, cel. Kos 3.210, tovariš 1.000. Bri-ščiki 1.355, Sv. Križ 12.530, od teh je nabrala tov. Marija Košuta 2.360. Nabrežina 6.306, Lo-
Magdalena 18.000
PISMO SKUPINE TOVARIŠEV S SPODNJEGA KRASA
Sedaj vedrijo in oblačijo
sovražniki partizanov in NOB
NEIZPROSEN KONKURENČNI BOJ MED Z. D. \. IN ANGLIJO
Mednarodna banka vsiljuje Indiji ameriške proizvode
o*dv 1# za naš - tisk 250,909 ii/i
Ir, ■ i - Z i-i	^1-
-nafrt za širjenje «Lavoratora» -ter študijske ure za posamezne
celice. V mesecu, ki je posvečen proslavam za kongres bo sekcija odpravile vse dosedanje pomanjkljivosti, ki še ovirajo razvoj delovanja. Sekcija se je obenem obvezala, da bo v kratkem ustanovila sekcijski odbor združenja «Trst - ZSSR». Sekcija z Opčin se je med drugim obvezala za organiziranje velike veselice na čast kongresu. Komunisti Tržaškega arzenala so tudi povzeli vrsto sklepov, ki temelj’io na izboljšanju vsega dela celic in na sindikalnem področju. Razen navedenih nai
beležimo tudi Milje, ki .bodo
Pred vojno je bil ameriški izvoz v deželo neštetih kraljev neznaten: tvoril je le 7% indijskega uvoza - Sedanje razmerje: 21% uvoza iz Anglije, 30% iz ZDA
ir-jorba med Združenimi drža-fA vami in Anglijo za razdelitev interesnih sfer se razširja na vedno večje število dežel. Ameriški kapital se je brez sramu lotil tudi britanskega Com-monwealtha z Indijo vred.
Ze precej časa si ameriški monopolisti telijo pograbiti prostrani indijski trg in njegova neizmerna bogastva v surovinah. Oni računajo na jieomejene možno* kapitala. Prgd
llfbOdP —o t> r- - Jlnc '
-—jno pa niso mogli zadostiti svoji
želji. Naj omenimo le, da so pred vojno ameriški proizvodi tvorili le 7 odst. vseh uvozov v deželo. Po vojni pa se je začela konkurenčna tekma med ZDA in Anglijo za pridobitev, oz. obdrža-nje indijskega trga.
Angleški monopoli imajo v Indiji precej močno pozicijo. Kontrolirajo 89 odst. industrije za predelavo jute, 73 odst. rudarske industrije, 86 odst. industrije za predelavo čaja, 54 odst. kavčukovih nasadov, 46 odst. bančnega kapitala, 21 odst. tekstilne industrije itd. Anglija vlaga četrtino svojih investicij v inozemstvu prav v Indiji in iz nje pridobiva četrtino svojih profitov. Po
ZA VSAKEGA NEKAJ...
Admiralovo» papagajslvo
Da bi zakril uvedbo fašističnega režima v Jugoslaviji, Tito prisega ob vsaki priliki, da «v Sovjetski zvezi ni komunizma».
indijski reviji «Commerce» je
Anglija imela 1948 od svojih investicij 307 milijonov rupij (5 rupij - I dolar) dohodkov, kar pa
dijsko vlado, da kupuje angleške
proizvode. 1949 je Anglija vsilila Indiji finančno pogodbo, s katero se je slednja obvezala, da bo
znižala za 25 odst. uvoz ameriškega blaga.
Drugo sredstvo je sistem preferenčnih tarif za cesarstvo. To pomeni, da angleško blago plačuje manjšo carino od ameriške, ga. Večinoma gre za 30 odst. razlike. Pri eleKtnčniK.Vr6jin;.lce.
; j mwMl ,nAeii'dt'irìh[ dfitgttf pròizi j ’ Vbdth se 'ta razliki-'pospč do" 50 ■ odst. S tem je angleško blago podprto na škodo ameriškega. Voditelji ZDA pa skušajo na dru-I ge načine nevtralizirati to oviro. Na mednarodni trgovinski konferenci v Ženevi (1947) in Annecyu (1949) so ameriški delegati prisilili Indijo, da je znižala carinske pristojbine na določeno število ameriških izdelkov. Na konferenci v Torquayu (1950-51) pa so se indijski delegati pod angleškim pritiskom uprli ameriški zahtevi za ukinitev preferenčnih tarif.
Slika nam kaže prizor z ulice v Delhiju. Indija, ki razpolaga z ogromnimi naravnimi bogastvi ni še danes svobodna. Angleški kolonialisti še vedno izkoriščajo njene surovine in delovno
silo.
Indijsko zunanjo trgovino v bistvu kontrolirajo angleški posredniki: podjetje «Volkart Brothers», «Imperiai Chemical Industries», «Lever Brothers», «L. Drefus» itd., kar predstavlja oviro za ameriško prodiranje.
(Konec prihodnjič)
A. KUCENKOV in O. UTOV
Pri nas so tudi ljudje, ki se za časa NOB niso lepo obnašali, in imajo danes vse prednosti, med katerimi tudi prednost v izstavljanju potnih listov. Kot primer nam služi bogat kmet J. F. iz Svetega. Njegova «premilostljiva» je prav v kratkem prejela potni list in prve dni avgusta t. 1. skoraj neopazno zapustila vas ter se podala v Trst. Podružnica titovske klike v Trstu pa ji je po enotedenskem bivanju stavila na razpolago avtomobil, s katerim se je pripeljala Somov. Logično je, da je s seboj pripeljala tudi precej blaga, ki ga je v Trstu nakupila in ga je skušala skriti pred očmi vaščanov, kar pa ji ni uspelo, ker ljudje vidijo in opazijo vse.
Za časa NOB ni bila družina bogatega kmeta J. F. iz Svetega preveč navdušena za partizane, ki so se po njenem mnenju klatili po gozdu, pasli uši in delali vsakršne «sitnosti». «Milostljiva» žena tega bogatina se je stalno izgovarjala, da nima kaj dati za partizane in le na trdovratne prošnje aktivistov in aktivistk je dajala nekaj mleka ali kaj drugega. Mladinke, ki so se aktivno udeležile NOB, vedo povedati, da je IX. Korpus v Svetem zgradil nek bunker, v katerega so hčere tega kmeta shranile svoje perilo, namesto da bi služil vojaškim namenom, kot je bilo prvotno zamišljeno. Zgleda pač, da je družina J. F. imela dobre «botre» tudi pri štabih IX. Korpusa. Prav tako se je dogodilo tudi z bunkerjem v Rubijah pri Sk., v katerem se je skril starejši sin J. F. iz Svetega, medtem ko so ga v partizanih iskali, ker niso vedeli, kam je šel.
Ta človek se je ponovno pojavil na svetlo šele, ko je vse končalo in ko ni bilo več nobene nevarnosti. Danes so podobni ljudje najbolj vdani titovski izdajalski kliki in se vedno bolj ponašajo kot gospodarji naših vasi. Ce z njimi govoriš, zgleda, da so oni napravili vse in da je ljudstvo stalo ob strani. Taki ljudje, ki "h titovska oblast podpira,
%X„10, oni PCuJirajo, zaničujejo prave borce za .svobodo. Zavedati pa se morajo, da naše ljudstvo ne pozabi svojih prijateljev, kot ne odpušča svojim sovražnikom. Fašisti so to naše sovraštvo okusili, ti-tofašiisti pa ga bodo poskusili.
Zato pozivamo naše brate na STO, naj ne nasedajo titovskim provokacijam in naj ne verjamejo, kar oni trobijo o ljudstvu v Jugoslaviji. Vedeti je treba, da je večina našega ljudstva proti titovski izdajalski kliki, ki nas je prodala Ameriikancem. Vedno več je tudi takih ljudi, ki se organizirano borijo proti .sedanjemu režimu v Jugoslaviji. Titovci se držijo na oblasti le s pomočjo terorja, policije, aretacij in izsiljevanja. S titovci so samo ljudje, ki so bili proti nam za časa NOB in pred Resolucijo Informacijskega urada. S titovci so bogatini in tisti, ki so si z njimi napravili lepe de-
narce na račun naših ljudi. Delavci, kmetje, revni ljudje na splošno so proti sedanjemu režimu, proti vojni, proti sedanji politiki, ki je naperjena proti Sovjetski zvezi in drugim osvobojenim državam. Mnenje večine naših ljudi je, da sedanje razmere ne morejo dolgo trajati že zaradi vedno večjega odkritega odpora. Mi nismo izgubili svojega poguma in svoje trdne volje, ki »mo ju pokazali v času NOB. Naši najboljši so res padli, a drugi so sto pili na njih mesto in se pripravljajo, da bodo vodili naše narode v boljšo bodočnost.
Tudi mi hočemo napraviti tako, kot ste napravili vi na STO: premagati titovske izdajalce iin jih izločiti iz srede poštenjakov. Zato skušajte nam pomagati tudi vi s tem, da nadaljujete svojo borbo proti titovskim izdajalcem v Trstu, da jih razkrinkate in da jim onemogočite, da bi še nadalje varali nekatere ljudi. Povejte tistim ljudem, ki tako radi hodijo n.a izlete v Jugoslavijo, da s tem odvzemajo kruh iz ust Jugoslovanom, da s tem podpirajo titovsko propagando med našimi ljudmi in da .s tem hote ali nehote pomagajo Titu in njegovi kliki, ki nas bi hotela še dalje izkoriščati.
Verujte v nas, dragi bratje
na STO, ker se v Jugoslaviji stalno veča in utrjuje fronta proti izdajalski kliki v borbi za mir s Sovjetsko zvezo in njenim genialnim voditeljem tov. Stalinom na čelu.
SKUPINA TOVARIŠEV S SPODNJEGA KRASA
Ameriška nadoblast v Grčiji
Angleška revija «World News and Views» piše, da je ameriška nadoblast v Grčiji presegla célo nadoblast, ki so jo izvajali nacisti v drugi svetovni vojni v tej deželi. Nacisti niso pisali govorov grškim kvislingom, ki so jih postavili za ministre. Američani pa jih .pišejo.»
Pred kratkm se je grški vladni časopis «Athenaiki» veselil, ker besedilo govora, ki ga je imel po radiu grški minister za koordinacijo gospodarstvi, slučajno ni bilo kontrolirano od strani Američanov. Pristavil je, da so bili doslej «vsi govori grških ministrov za koordinacijo gospodarstva spisani od Američanov ali prevedeni v angleščino ter predloženi ameriškemu poslanstvu v odobritev.»
To je «avtonomija» in «neodvisnost» sedanjih vladarjev mo-narhofašistične Grčije. S temi se pajdaši titolašistična tolpa.
Razlika, ki se opaža med raznimi osebami pri razumevanju določenih socialnih argumentov, ima izvor v razredni pripadnosti. V sedanji dobi izumirajočega kapitalizma bo za buržoaznega filozofa, ki je lahko še tako nadarjen, zmožnost razumevanja zakonov socialnega razvoja omejena prav zaradi njegove razredne pripadnosti. Nezmožnost burtoazije, da bi predvidela razvoj socialnih dogodkov, omejuje širino in globino razumevanja socialnih pojavov. Sicer se to lahko opata tudi med člani Partije.
Poglavje Marksovega «Kapitala», ki obravnava teorijo nad-vrednosti, je n.pr. težje razumljivo za nekatere tovariše, d očim je za druge tovariše iz delavskih vrst lažje. Delavec namreč dobro razume, kako kapitalisti računajo plače, delovne ure, kako si ustvarjajo in množijo dobičke itd. Zaradi tega delavec boljše razume marksistično teorijo o nadvrednosti. To se opaža v splošnem in še posebno pri obravnavanju in razumevanju praktičnih problemov, kjer se komunisti,, ki so delavci, pogostoiua izkažejo zmožnejši in boljše usmerjeni od drugih, kar se tiče načel marksizma-leninizma.
Ce se še nahajajo med člani Partije taki elementi, ki nimajo jasnega razrednega stališča ter je njihova mentaliteta nepravilna, ker imajo še razne ostanke mentalitete, navad in predsodkov drugih razredov stare družbe in so na njih navezani zaradi osebnih koristi ali egoističnih idej, se bodo v teh primerih načela marksizma-leninizma odbijala ob vse to, ko se bodo slednji učili teorije in metod marksizma-leninizma. To odbijanje privede do razpotja: ali bodo skušali premostiti svoje zgrešeno zadržanje ali pa bodo skušali potvarjati načela in zaključke marksizma-leninizma, da na ta način lahko še nadalje sledijo predsodkom, ki jim branijo pravilno razumevanje.
Isto se bo pripetilo, ko bodo obravnavali praktične probleme v teku revolucionarne borbe. Rešitev problemov na podlagi načel marksizma-leninizma se pogostoma ne bo skladala z njihovimi navadami, predsodki in osebnimi interesi. V takih prilikah se bodo izkazali kot nizkotneži, omahljivci in neodločneii, kar jih bo privedlo, da bodo zavestno ali podzavestno prikrivali ali potvarjali resnico.
Zaradi tega moramo poudariti naslednje: ako član Komunistične partije nima jasnega, odločnega in pravilnega stališča in si ne osvoji proletarske ideologije, mu bo nemogoče globoko razumeti in obvladati teorijo in metode marksizma-leninizma ter si ustvariti iz nje orodje za revolucionarno borbo.
Zaradi tega je za komunista predvsem in nad vse potrebna ideološka vzgoja, ki je podlaga vsake druge oblike njegove izobrazbe.
N
po
podeželja
BORŠT
V številki z dne 21. junij2 je «Delo» pisalo o problem2 paše na gmajnah «Robida* in «Hr,stavec», ki so last občinske srenje. List je vsestransko podprl našo upravi čeno zahtevo, da se nam dovoli pašnja na navedeni11 dveh. gmajnah, to je, da se prekliče prepoved gozdne P0- .	■
licije iz leta 1950.	r<
»e c lo d
neki 'bil ; Haja tiroč leu ki
io ;
'm v
sleni
'e, k
!itu 'a ns lih c Ijedč
Kakor omenjeno v takrat- j.
igli
»ajr
'do i lo 1; fdelr >0 c sbje
nem članku, je Zveza mali*1 posestnikov takoj interveni-j rala pri gozdni policiji, nat( t0re pri merodajnem odseku a govske zbornice in končno ^ di pri tržaški občini. Zna»" pa nam je. da nobeden od navedenih organov še do dane? ni odločil, kaj je treba ukrc /niti. Eden se izgovarja n-‘ fdrugega in nihče si noče prč’ vzeti te majhne odgovornosti, da bi izsia vil potrebn1’ dovoljenje. Prizadeti kmeti6 b z; pa čakamo že tri mesece.
Baje so nekateri funkcionarji mnenja, da bi živin8 lahko .poškodovala mlad8 drevesca kar pa ne edgovari2’ Stebelca so namneč že do-
volj trdna in zaradi tega
jih živina 'gotovo ne bo dotikala. Zvedeli smo tudi, da bi nam eventuelno dovoli-1 samo pokositi travo. Toda d° danes niso še dali dokončneS8 odgovora.
Rešitev tega vprašanja za našo vas velike važno!1'
posebno še, ker nam bo P*
manjkoval-o krme za zim6 Zato naj se gospodje, ki odi0" šajo o tej zadevi, končno zg8' nejo in razglasijo svojo «$a' lomonsko razsodbo».

1
r: »loki
na 'tli 5 ‘vilo
tinsi
,vent
'e dc In c '«bili
Kakor vsi davkoplačevalci ^<*še tako smo prejeli tudi v o8;' l$0 j vasi kartele za plačilo poV’ šanih davkov na podlagi % nonijevega zakona. Kar se *‘, »bors če novih obdavčitev, je 1,1 »bos tudi v naši vasi svojčas sf. vo t
stanek, na katerem nam *! je
predstavnik Zveze malih Pf «Vo sestnikov podrobno obrazl-Pj? ’kjki to vprašanje ter prifca? »trna krivičnost novega davčne8 ije 0 bremena.	11 Re
V vasi imamo -par elefiie_ tjno tov, ki jim je vsaka prild1' '»ta , dobra za klevetanje naše 0 ,%er činske uprave v Dolini. Ta , so ti gobezdači iznesli Š°v;' 't kii rico, da je nove poviške fp’
pisati občinski upravi, češ 8 ,s -
so davke povišali komuni^
Vsak razsoden človek se 131 k., ra takim budalostim sai»* ^n^
smejati. Ze vsak otrok na reč lahko zna, da so to dj bn_
žavni davki, s katerimi 8*?^ občinska uprava nikakega
ne izraža dejanskih profitov angleških monopolistov.
Po vojni, ko se je začela diskriminacijska politika severnoatlantskega pakta napram deželam demokratičnega bloka, je Indija postala še važnejša za razpečavanje angleških industrijskih proizvodov. Po carinskih statistikah je Indija 1949 absorbirala 25 odst. britanskega izvoza opreme za tekstilno industrijo, 25 odst. opreme za sladkorno Industrijo, 46 odst. materiala za tovarne kemičnih izdelkov, 30 odstotkov kotlov in cevi. Istega leta ie bilo odpravljeno v Indijo 24 odst. britanskega izvoza barvil in ogromna količina drugih proizvodov.
Z druge strani je Indija glavni vir surovin za angleško industrijo. Iz Indije prihaja 96 odst. britanskega uvoza Selaka, 80 odstotkov usnja in kož, 30 odst. mangana, 66 odst. tobaka, od 65 do 70 odst. čaja. Indijske surovine ne zadovoljujejo samo angleških notranjih potreb, marveč omogočajo tudi njihov izvoz v druge dežele.
Navedene številke nam dokazujejo veliko nevarnost, ki jo za angleški imperializem predstavlja infiltracija Wall Streeta v Indijo. Zato ni
pravka. Za te poviške s« ko zahvalimo edino le okuP‘ cijskim oblastem, ki so r teg-nile na naše Ozemlje ^ srečni Vanonijev zakon- »: naj si zapišejo za uho 1 j k škodoželjni obrekovalci, ■ jim- že sama misel, da so yK, munisti zopet na občini, ft0br0 dopušča mirnega spanca. Jr, v
4
'*-i v ! loUn< ‘«dos
IIRF.DNI.ŠTVO IN UPRAVA GORIŠKE IZDAJE »DM A>. GORICA, ULICA XXIV. MAGGIO ŠTEV. 18, PRVO NADSTROPJE, TELEFONSKA ŠTEV. 666
ZBOROVANJA MALIH POSESTNIKOV V MARIANE
Krminsko-gradiščansko polje je za kmete velike važnosti
Preteklo nedeljo j-e -bilo v brezposelnih in vsega ljudstva Ma-rianu v Furlaniji zborova- j poostrili borbo in prisili vlado,
nje malih posestnikov iz Gradiške in Krmina, ki ga je sklicala «Confederterra».
Ker so se na tem zborovanju razpravljala važna vprašanja, ki zanimajo vse poljedelce naše pokrajine, sme se obrnili na pokrajinskega tajnika «Confederterre» tov. Eligia Simsiga, ki nam je podrobneje opisal potek zborovanja. Tako nam je objasnil, da je bilo čudno, da Anglija I Slavn0 vprašanje, o katerem
skuša preprečiti razširitev ameriškega vpliva v Indiji. Zato se poslužuje vseh sredstev. Predvsem pritiska na indijsko vlado, naj ji vrača v funtih dolg, s katerim se je zadolžila še za časa vojne. 1945 je ta dolg znašal 1.020 milijonov funtov. Z vračanjem v malih obrokih sili Anglija in-
Psiček Flik, sestreljen ptič in ženski klobuk...
je zborovanje razpravljalo, vprašanje krminsko-gradiščan-skega polja, o katerem se zadnje čase spet toliko govori a ne najde rešitve, čeprav so se zanj začeli zanimati poleg sindikalnih organizacij tudi občinski sveti in sam pokrajinski svet.
Zaradi neizvršenega izboljšanja polja in neizvršenih namakalnih del so poljedelci pretrpeli letos škodo, ki gre v milijone. Posebno je suša prizadela krmo in ker je -sedaj primanjkuje, so cene krmi silno narasle, dočim je vrednost živine padla za 20 odst. Ce upoštevamo, da je živinoreja temelj vsega kmečkega gospodarstva v naši pokrajini, tedaj nam je lahko jasno, kakšne usodne posledice ima za kmetijstvo zanemarjanje ureditve krminsko-grad-iščar.skega polja. Zato so mali posestniki na zborovanju sklenili, da bodo ob strani vseh delovnih ljudi,
da čim prej začne z izbo-ljše-valnimi deli.
Nadalje so na zborovanju
razpravljali o težki krizi, ki
jo mali posestniki preživljajo zaradi padca cen nekaterih najvažnejših kmečkih proizvodov, v prvi vrsti mleka. Da bi se nekako zoperstavili tej krizi
mleka, so kmetje povsod po po- dohodkov za našega kmeta, je
krajini ustanovili zadružne mlekarne. Da bi pa te mlekarne čim bolje delovale, je bilo .sklenjeno, da se bodo v svrho boljše koordinacije čim prej sestali voditelji teh mlekarn in se medsebojno posvetovali, kako izpopolniti te u-stanove. Tudi sadni trg, ki je nekdaj predstavljal vir lepih
Na naše vprašanje pa niso odgovorili
SUVUDNJE — Se vedno čakamo, da «Primorski», ki je tako pripravno objasnil zasluge sovo-deskega župana za pomoč od toče več tudi vsi ostali napredni na-prizadetim, čeprav se je to zgodilo na pritisk kmečkih organizacij, odgovori na naše točno vprašanje prejšnjega tedna, zakaj je omenjeni župan odbil zahtevo tekstilnih delavk, naj se občinski svet zanima in posreduje pri vprašanju odpustov v predilnicah.
Da bo vsem jasna velika odgovornost sovodenjskega župana ponavljamo, da so celo nekatere vladi naklonjene občinske uprave, kot ona iz Ronk, na pritisk odpuščenih delavk intervenirale pri prefekturi in drugih tozadevnih organizacijah.
Morda je pa resnična (in o tem
ne dvomimo) naša trditev, da se nočejo zameriti svojim atlantskim gospodarjem in zaveznikom — italijanskim industrijcem in De Uasperiju.
Vpisovanje v otroške vrtce
GORICA — Dne 25. t. m. se je pričelo vpisovanje otrok v otroške vrtce in se vrši vsak dan od 9. do 12. ure. Starši morajo pri vpisu predložiti otrokov roj.stni list in zdravniško spričevalo o cepljenju proti kozam in1 daviei. V poštev.prihajajo otroci rojeni leta 1947., 1948. in 1949. Pouk v otroških vrtcih se prične 6. oktobra ob 9. uri. .
sedaj v krizi. Danes trgovci na debelo- plačujejo za sadje tako nizke cene, da poljedelci niso v stanju niti, da krijejo stroške trgatve. In te nizke cene nikakor ne gredo v korist ljudstva, temveč le v korist trgovcev na debelo. Tako n. pr. plačujejo grozdje kmetom po 60 do 70 lir, prodajajo ga pa na trgu na drobno po 100 do 130 lir. Zato je bilo na zborovanju sklenjeno, da se od me-
rodajnih oblasti zahteva, naj odstranijo razne posredovalce, ki povzročajo pretirano višanje cen. Tudi bodo od Trgovske zbornice zahtevali, naj pri o-blasteh posreduje, da bi :se spet odprle možnosti, trgovanja z inozemstvom in bi prodaja domačega sadja in zelenjave, kot že nekdaj, prinesla veliko korist vsemu krajevnemu gospodarstvu.
Končno so na zborovanju razpravljali tudi o raznih pristojbinah in davkih, ki tako težko obremenjujejo naše poljedelce, posebno družinski davek in davek na živino ter tro-šarinski davek na vino, ki je v naši pokrajini posebno vìsok in predstavlja resno oviro tudi za kupce in splošno prodajo. Tudi v tem smislu se bodo vsi kmetovalci združeno borili1, da dosežejo boljše pogoje življenja in dela za sebe in ostalo delovno ljudstvo v tovarnah in podjetjih, s katerimi so tesno povezani.
-A3. Atr
1 ‘ud
Izbruh «Primorskeg3K'
jih je popolnoma razkrinM
("»e
«Primorski» se je prejšnji teden spet povrnil na partizanski praznik v Doberdobu in na izvolitev predsednika Partizanske zveze, ter neprevidno pokazal ves svoj onemogli bes. Obtožuje nas, da ustvarjamo zavezništvo z «belčki» proti «novi Jugoslaviji» obenem pa svari SDZ pred nami.
V prejšnji številki smo jasno povedali, kaj pomeni za nas oču-vanje bratstva in prijateljstva med tu živečimi narodi in naša pot je vsakemu aobromtslečemu jasna. Vendar bi pa radi spomnili «Primorski» na pred kratkim objavljen članek svetovalca pokrajinskega sveta Nanuta, v katerem je v predvidevanju volitev pozival vse Slovence naj se skupno branijo pred italijanskimi imperialisti. Tu se je jasno govorilo o «bloku» vseh, brez izjeme, ne ozirajoč se na izkoriščane in izkoriščevalce. (Težak greh za onega, ki se še vedno proglaša «komunist»). Takrat so bili vsi Slovenci vabljeni in slovenski delavci bi bili morali smatrati svoje italijanske delovne tovariše, s katerimi se mučijo m trpijo vsak dan po raznih tovarnah in deloviščih kot «Italijanske imperialiste».
Toda, saj niso italijanski imperialisti, ki titovce skrbijo. Dovolj je precitati zadnji odstavek njihovega članka, pa da vidimo kje jih čevelj žuli. Odstavek pravi dobesedno: «Dogodil bi se pravi zločin, če bi potem, ko se je ogromna večina slovenskega naroda otresla kominformističnega objema, prišlo slovensko zamejstvo v objem sovjetskega brata». Tega se titovci bojijo. «Sovjetskega brata», ki v svoji pretežni večini predstavlja slovanske narode, katerih Slovenci ne
bodo nikoli izdali. Kaj ste
gospodje? Slovenci že hči vani pa še manj.
Jutri, 28. t. m* praznik tiska v Sovodnjab
Jutri, v nedeljo 28. se% bra, bo v Sovodnjah velik P nik demokratičnega tiska. j. lLJets
_	...	.	1 Ctp/
-;s
Po velikem uspehu pfaZl!!18.
•. yj itimim mpuiu K1’ A ' «g,
ki je bil v nedeljo 14.
Gorici smo prepričani, da •'y ^
v <p$tuc
ki jo vsi demokrati vodiyi% J
di praznik v Sovodnjab *y k.
stavljal korak naprej V.D%
zmago idealov bratstva 't 'h jn Slovenci in Italijani, za & boljše življenje.	1
J Ui>l
Praznika se bodo ude* / sTc skupine delacev iz
Standreža, Podgore in
ščine ter folklorna skup% \itua:
Trsta, ki bo nastopila f k,®°dl
recitacijami in zborom. PL1 ‘r0 do manjkale tudi razstav L ZSSR, ljudskih demokraciji’ : $(°c partizanski borbi in o v° J 1
za pravico do dela, ki i0 J k
povsod zbudile veliko l>
nje.
S'.
ugr Ver
Matura v jesens* ^ »r; izpitnem roka A ^na
Po odredbi naučnega D
*__________i__;	; -r rti t ‘ J Ck4i
strstva se zrelostni izp*_%if sobljenostni izpit <utl‘^)l %go\
ska matura) in učiteljsk^ ^
matura) pričneta 30. *•	„sD0]
ne 29., kakor je bilo P* f » določeno. Vrstni red J t^de
mene naloge se zato P%V %vat za en dan naprej. Pričete y % v j nega izpraševanja pa j3?	‘	0
čen med pismenimi izP,n' Se<i
“o Jn
», P'
%Dre
.'(ne
S ko
‘T'
*7
e*
d tl drai
STRAN 3
a§e ladjedelnice
ife pred likvidacijo?
dni je list «Prora», gla-ri demokristjanske stranke nekim svojim člankom za-'bil alarm zaradi položaja, ki staja v ladjedelnicah našega Otočja, v katerih bodo na leu 1953 dokončana vsa de-ki so v teku graditve, in 'io zato izpostavljeni odpu-lftl vsi, ponavljamo, vsi zadeni delavci. To so perspek-e, ki jih DC daje našemu lstu in njegovemu prebival-na podlagi informacij, preiti od ravnateljstev CRDA, liedelnice Feiszegy (t. j. ti-ladjedelnice, o kateri se to--° razpisujejo titofašisti in Pokristjani zaradi sleparske litve dobičkov med delav-Zglieda pa, prav na podlagi najnovejše vesti glasila DC ore», da ne bo nikoli pri-‘do delitve teh dobičkov, ker
nija enti1 ida» ob-vse-■avi do-
enib i se po
;rat-al» eni-
"*
T0 ladjedelnico zaprli) in lana-ine: kre n» premo'-
delnice Sv. Justa.
‘‘o drugi strani je upravno fbje pomorskih družb na zad-zborovanju ponovno pobilo javnosti in mestnemu ^inskemu ; svetu nujnost in-bn° 'Vencije pri merodajnih obla-etje » za to, da se čimprej do dodelitev ladjevja naši lu vlj- 1 ;tl da se napravi konec de ,;na Stilizaciji tržaških sedežev ad8
Za ladjedelnice, za začasno rešitev njihove krize, ki bo postala usodna na koncu 1953, «Prora» predlaga razširitev novega italijanskega zakona, ki nudi nekaj olajšav lastnikom ladij, kateri mislijo zgraditi petrolejske ladje v ladjedelnicah bližnje republike. Ta zakon predvideva izdajo nakazila 12 milijard v treh obrokih. Čeprav se italijanski lastniki ladij niso popolnoma poslužili tega zakona, ker njegove olajšave (18 odst. prispevek za gradnjo ladje) niso prevelike v primeri s cenami, !ki jih prakticirajo ihozemske ladjedelnice, «Prora» zatrjuje, da je v Trstti znàtno število lastnikov ladij, kj bi naročili našim ladjedelnicam petrolejske ladje samo, da bi se ta zakon raztegnil na Trst.
Upravno os,ebje pomorskih družb pa že zopet predlaga, naj se ponovno razdeli tonaža pomorskih družb, ki jih rimska vlada smatra, državne pomembnosti med Jadranskim in Ti-renskim morjem, tako da bi lahko Trst pdnov-no imel nekaj ladij.
Jasno je, da ne moremo zavrniti teh dveh predlogov, ki
nevarnost popolnega
a^| ladjedelnice, ponos tržaških delovnih ljudi ne delajo z
Ivi- °
; gorskih družb, ki so velike b!‘ Milosti za naše mesto in nje-5fl lyo bodočnost. Upravno ose-
viti na linijo ustanovitve trgovskega ladjevja, ki naj služi Trstu, njegovim prometnim zvezam, ki jih med drugim kompromitira tudi kronično pomanjkanje ladij. Načeti vprašanje na ta način, t. j. povezujoč usodo ladjedelnic z obnovo trgovskega ladjevja, pomeni omogočiti dolgoročno rešitev vprašanj naših ladjedelnic, zadostiti zahtevam delavcev naših pomorskih družb in postaviti v službo prometa dežel našega zaledja zadostno število ladij.
Povezati na tak način vprašanja ladjedelnic, pomorstva in trgovskega prometa ne pomeni odkriti nekaj novega. Taka povezava izhaja iz zgodovine našega mesta, v teku katere so ta tri področja našega življenja bila vedno skladno med seboj povezana.
Geslo, ki omogoča povezavo naporov ladjedelniških, pomorskih in prometnih delavcev in voditeljev našega gospodarstva, mora biti: graditi nove ladje, ki naj se postavijo v službo 'tržaškega trgovskega prometa za to, da se zagotovi delo pomorščakom, ladjedelni-škim jn prometnim delavcem!
U. S.
» JB
..
Ameriški imperialisti mečejo na korejska mesta in korejske vasi napalmove bombe, s katerimi skušajo streti junaški ljudski odpor. Te bombe povzročajo težke požare. Zadeti ljudje, ki ne umrejo v groznih mukah, ostanejo za vedno ožgani, kot nam prikazujejo gornje slike.
MEDNARODNA ZNANSTVENA KOMISIJA OBTOŽUJE*
Amerikanci so v Koreji
uporabili bakteriološko orožje
Po dveh mesecih znanstvenega preučevanja je komisija, ki so jo sestavljali znani strokovnjaki v bakteriologiji, izdala poročilo, iz katerega so razvidni ameriški zločini na Daljnem Vzhodu
31. avgusta je mednarodna znanstvena komisija, ki je na Kitajskem in v Koreji izvedla preiskavo, da ugotovi resničnost obtožb o uporabi bakteriološkega orožja s strani vojaških sil ZDA. zaključila svoje delo, sestavila svoje poročilo in ga podpisala. Poročilo ima 70 strani s prilogo 300 strani. V tem poročilu so vsi člani komisije, ki so začeli svoje delo 21. junija, prišli do zaključka, da so vojaške sile ZDA uporabile bakteriološko orožje v Koreji in v severno-vzhodnih pokrajinah Kitajske.
V komisiji, ki je bila sestavljena po iniciativi Svetovnega sveta miru, so bili naslednji znanstveniki: dr. Andree (Švedska). ravnateljica osrednjega kliničnega laboratorija v Stockholmu; Malterre (Francija), poljedelski inženir, ravnatelj laboratorija za živalsko fiziologijo v Grigncnu in bivši strokovnjak za živinorejo pri OZN: dr. Needham (Anglija), član Royal Society; prof. Dunn (An glija) od univerze v Cambridgeu, profesor na šoli za bioke-
mijo; ravnatelj odseka za na- svetila raziskovalnemu delu v ravoslovje pri UNESCU; dr. : zvezi z bakteriološkimi napadi
Olivo (Italija), prof. anatomije na univerzi v Bologni; dr. Pes-soa (Brazilija), profesor para-zitologije na univerzi v San Paulu; dr. Zukov-Veresnikov (ZSSR), profesor bakteriologije, podpredsednik Akademije zdravniških ved ZSSR, bivši načelnik zdravniških strokovnjakov proti japonskim vojnim zločincem na procesu v Haba-rovsku. Poleg njih so se preiskave udeležili še drugi znanstveniki, ki .so bili pomočniki komisije.
Člani mednarodne komisije so dospeli v Peking od 21. do 28. junija. Od 23. junija do 9. julija se je komisija pripravljala za preiskave na licu mesta. V tem času je preučila vse korejsko-kitajske dokumente, ki so bili objavljeni v zvezi z bakteriološko vojno, in diskutirala o znanstvenih problemih, ki se tičejb bakteriološke vojne. 10. julija je komisija zapustila Peking in se podala v Mukden, kjer se je zadržala kakih 15 dni in se po-
švojo zmogljivostjo. Preti jim uničenja.
- * je utemeljilo to svojo za-P1*, "Vo z ugotovitvijo, da po-' i pikanje kompletnega se-lZ' '9hla odhodov za glavne li-=<• ‘ie
?lii J^eru boljših zvez iz naše ne bi niti ozirali na siren-
olajšuje severnim lukam - . Reki delo za prisv"”*-” ■p .'“ho širših sektorjev progi- *8 našega zaledja, ki se v
I
p,-:	klice omenjenih pristanišč,
d* ,^fe torej za dva, odn. tri .sfj ?°vna področja tržaškega m Redarskega življenja, od ka-fl11 M pravilnega delovanja in1' Ratta v 'bistvu obstoj in blatil stanje vsega našega mesta. IH» c
jih «Prora» (demagoško) in u-pravno osebje (upravičeno zaskrbljeno) staVljata, ker bi bilo noroglavo odbiti ukrepe, čeprav so le omejenega značaja, ki lahko izboljšajo težko tržaško situacijo. Zato je treba podpreti oba predloga.
Mi pa hočemo osredotočiti pozornost delovnih ljudi in gospodarskih voditeljev na nujnost, da se naša vprašanja ne rešijo z začasnimi ukrepi, ki so le prehodnega značaja, marveč da jih je treba reševati" z organskimi ukrepi, ki naj zagotovijo dolgoročne perspektive dela in ki naj omogočijo, da se naše omajano gospodarstvo ustali. Zato se je treba posta-
c l 'iv SHPZ.
; ; »un0 ljudstvo vsega sveta je tftftdoščenjem. in radostjo spreti • vest, da se bo v Moskvi 5.
1'°bra pričel 19. kongres sla-Ji * VKP/b. Ta kongres bo ne-‘Rno važen mejnik v zgodo-sovjetskih narodov, ki si Vodstvom Boljševiške partije pot v komunizem, dosedanji kongresi Partije 'deli svojo epohalno važnost. 1o zgodovinsko dobo med 18. Rdanjim 19. kongresom Partije Reuikou so zmagoslavno pre-,Ri ne samo sovjetski, mar--, («di vsi ostali napredni nati J sveta, ki so v pravični osvo-, »hi borbi pregazili fašizem, tv°]ni pa odločno vztrajajo ob >1 Sovjetske zveze, da pre-'Vo tretjo svetovno vojno, ki (IHe Pripravljajo imperialistične
■ Rh/ce važnosti bo nedvomno V fa novi 19. kongres VKP/b. iRdžil bo veličastne načrte :-(e Petletke, nov projekt tek-jbremenjenega Statuta Komu-ifhe partije SZ in še hitrejši
\ ,
Ali kar
bo še izdatneje ojačilo
,)(• ;R° domovino socializma. Za-<Rfi se moramo obenem, da j n idtska zveza tvori vodilno delovnih ljudi, ki se borijo V V0uo kulturo, kulturo miru in rčdka, za socializem.
vsa napredna ljudstva, bo tudi naše slovensko
fVor
j tj, Sf°o počastilo 19. kongres V C iR ter prirejalo po vseh ve-kit ‘h manjših krajih kulturne i e<Rtue $ primernimi nagovori, lil bo organizirala in vodila / . »TO.
(SR0 Slovensko hrvatska pro-/ O* zueza poziva vsa prosvetna f !( Ua, Posebno dramske družl-f Ve°dbe in pevske zbore, naj v t,6 !hi meri sodelujejo in pod-ij jiL u$c te prireditve na čast ve-Ì 1 boljševiške partije Lenina Statina!
v	SHPZ
urna Prireditev pri Mag-
VRn*- PD «Cebulec» bo pri-, ivA0 danes, v soboto 27. t.m. ' lRer ob 20 v Ljudskem do-Magdaleni kulturni ve-katerem bosta nastopi-[ ^jR.ratiiska skupina iz Podlo-Wa ,in pevski zbor Sv. Ivan-ItRhjer. O pomenu prosvet-k« delovanja bo ob začetku Vdovam zasterpnik SHPZ. bR°redu bo prosta zabava.
' tiRn' ž.bor v Elerjih. Jutri, <il0Reljo 28 t.m. ob 17 bo PD •o Rnski dom» v Elerjih ime-'Prosvetnem domu svoj ' dpi °bčni zbor. Poleg poročil e<ianjem delovanju bo po-1

dan tudi načrt za nadaljne delo. Ob tej priliki bo društveni pevski zbor zapel nekaj svojih lepih pesmi. Občnemu zboru bo prisostvoval tudi zastopnik SHPZ.
Lepa prireditev na Greti.
Prejšnjo soboto, 20. t.m. so Pro-sečani in Kontovelci priredili v Prosvetnem domu na Greti svoje gostovanje z lepim in zabavnim sporedom. Uprizorili so prizor s petjem «Venček narodnih» in «Snubača», ob katerih se je občinstvo prav dobro zabavalo, a najbolj je navdušil odličen pevski oktet, posebno s pesmimi ob spremljavi harmonike. Želimo, da bi nas Prosečani in Kontovelci še večkrat posetili. Obisk občinstva je bil dober. O pomenu prosvetnega dela je govoril tov. Gombač.
MOŽNOSTI ZA RAZVOJ TURIZMA V OBČINI D E V IN - N A B R E ŽIN A
S POVIŠANJEM DAVKOV SE NE BO REŠILO vprašanje pasivnosti občinskega proračuna
Občinska uprava naj se pobriga za gradnjo občinskih turističnih objektov - VUpritiska za povišanje davkov
Naš list je že večkrat pisal o devinsko - nabrežinski občini in njenih važnejših problemih. In prav v zadnjih tednih, ko smo pisali o sedanjem stanju naore žinske kamnoseške industrije, se je v našem listu razvila zelo zanimiva in vsekakor plodna diskusija, v katero so posegli občani sami.
V današnjem članku pa se nameravamo dotakniti še drugega, morda nič manj važnega problema in sicer možnosti razvoja turizma v tej obmejni občini. Ze uvodoma lahko ugotovimo, da se je turizem v devinsko - nabrežinski občini v zadnjih letih precej dobro razvil in prinaša občini precejšnje dohodke, ki seveda še zdaleka ne morejo kriti vseh občinskih potreb. UOčinski proračun je namreč tudi letos pasiven ‘in sicer za prilično 9 milijonov lir.
Kes je, da je pasivnost naših občin nekak odraz sedanjih gospodarskih razmer. Vendar pa bi se finančno stanje poedtnih občin lahko izboljšalo, ce bi imele slednje avtonomijo v upravljanju. Gre namreč za načelno vprašanje, ki ga je naša Partija postavila kot eno izmed poglavitnih točk volilnega programa v vseh občinah. Zakoni, ki jih je izdala VU, vsestransko ovirajo občinsko upravo pri njenem delu. Vsak sklep, vsaka pobuda je podvržena odobritvi vtšjih~fo-rumov, ki imajo vse možnosti, da ovrže jo katero koli, še tako koristno pobudo ali sklep.
Kar se pa tiče razvoja in povečanja občinskih dohodkov v devinsko - nabrežinski občini, ni stvar odvisna samo od vprašanja občinske avtonomije. Ugotoviti je treba, da je bila dana v pogledu razvoja turizma v tej občini vsa možnost katere koli pobude zasebnemu kapitalu. Zasebniki so
vložili v zadnjih letih v razne turistične objekte precejšnje ka-pitale, ki so sedaj tudi rentabilni. S tem še. zdaleka ne mislimo nasprotovati zasebni iniciativi. Vsako pobudo za izboljšanje turizma je treba pač sprejeti z'zadovoljstvom, ker je to v korist občinskih financ.
Istočasno pa je treba pripomniti, da se prejšnja občinska- u-prava ni nikdar resno in načrtno pobrigala za gradnjo n. pr. kakega večjega hotela ali gostinskega podjetja, ki naj bi bil last občine. Ce je bila dana vsa možnost zasebnemu kapitalu, zakaj ni občinska uprava pomislila tudi na gradnjo lastnih turističnih objektov, ki bi znatno izboljšali občinske dohodke. Tako bi se lahko n. pr. zgradili večji hotel, kjer naj bi se uvedle dostopne in ne previsoke cene. Ze samo od tega bi imela občina posebno v poletni sezoni znaten dobiček. Tak hotel pa bi predstavljal obenem važen korak naprej v razvoju turizma.
Sesljan predstavlja že zaradi svoje krasne obmorske lege malo zakladnico za občino. Seveda bi bilo treba še marsikaj urediti in popraviti. Tako bi občina lahko n. pr. uredila primeren prostor za kopanje z lastnim barom ali gostilno. Določila bi se nizka vstopnina in nedvomno bi bil dotok kopalcev velik. Kazen tega bi se lahko uredil primeren prostor za razne otroške kolonije iz inozemstva. V kolikor nam je znano je tudi v tem pogledu letos precejšnjega povpraševanja Toda vprašati se moramo, kaj je lahko nudila občinska uprava.
Ni dvoma, da so anglo-ameriške okupacijske čete, ki so zasedle najlepši del obale, ovira za uresničitev nakazanih načrtov. Naloga sedanje občinske uprave je, da se ponovno in z večjo vztrajnostjo interesira pri merodajnih
oblasteh za derekvizicijo obale, ki je občinska last. Saj se vendar VU toliko hvali o raznih de-rekvizicijah. Kar se pa tiče potrebnega kapitala za gradnjo občinskih turističnih objektov, bi se vprašanje lahko rešilo z najetjem večjega posojila. Ni dvoma, da bi bil denar dobro naložen, ker bi se posojilo lahko vrnilo v razmeroma kratki dobi. Tudi VU bi ne smela delati v tem pogledu ovir. Uresničitev navedenih načrtov bi privedla v doglednem času do izenačenja občinskega proračuna. Občini pa bi ne bilo treba več moledovati finančnih sredstev pri VU.
K razvoju turizma bi v veliki meri pripomogle tudi boljše prometne zveze z mestom, v tem pogledu je devinsko - naoreiinska občina docela zapostavljena. Problem bi se lahko zadovoljivo rešil s postavitvijo filobusne proge, kot jo imajo sedaj Milje. Gotovo je, da proga bi ne bila pasivna, posebno ker je v Trstu samem zelo občuteno pomanjkanje morskih kopališč.
izneverili svojim volilnim obljubam.	R. BI.
Sprožena vprašanja imajo svo. ko pokazali občanom, da se niso jo važnost posebno sedaj, ko VU pritiska na občinsko upravo za povišanje občinskih davkov. Gre med drugim tudi za povišanje trošarine na električni tok za domačo uporabo. Upoštevati pa j? treba, da je v Nabrežini cena tej javni uslugi mnogo višja kot v Trstu. Posebno prizadete pa so še danes vasi Sempolaj, Praprot,
Prečnik in Trnovca, kjer morajo plačevati občani na podlagi glavnega števca tudi vse tzgube toka, ki se pojavljajo na omrežju.
Na vsak način bi prinesla taka rešitev le novo breme delovnemu ljudstvu, ki jo tudi odklanja. S povišanjem davkov na škodo revnejših slojev se vprašanje občinskih financ ne bo rešilo. Nova občinska uprava mora kreniti po drugi poti, to je po poti borbe proti vsakemu povišanju občinskih davkov, ki bi prizadelo revnega kmeta in delavca, pa naj prihaja pritisk za poviške od katere koti strani. Le tako bodo današnji upravitelji devinsko-nabrežinske občine lah-
Najlepša turistična točka cone A našega Ozemlja se nahaja v devinsko-nabrežinski občin:, v sesiJanškem zalivu, ki se ga bi dalo boljše izkoristiti. Okupacijske oblasti bj pa morale de-rekvirirati de sesljanske obale, ki je še vedno v njihovih rokah
Posledice „marshalizacije“ v Avstriji
V	juliju so potekla štiri leta, odkar so začeli «marshali-zirati» Avstrijo. Kakšni so bili izidi te «ameriške radodarnosti»?
V	Atzstriji je danes 120 tisoč brezposelnih, to je trikrat več kot pred štirimi leti. Cene živil in predmetov široke potrošnje so petkrat večje. Avstrijski šiling je izgubil polovico svoje vrednosti. Američani so se polastili vseh ključnih položajev industrije in avstrijskih bank. V tem času je dežela zaradi prekinitve trgovskih odnosov z Vzhodom utrpeia izgubo, ki znaša 7 milijard in 590 milijonov šilingov letno.
vojaških sil ZDA v severno-vzhodnih pokrajinah Kitajske. 26. julija je komisija odpotovala v Korejo in se od tam 6. avgusta -vrnila v Mukden. V Pyongyangu je komisija natančno preučila bakteriološke napade ZDA v Koreji.
V teku preiskave je komisija preučila in poslušala veliko število znanstvenih poročil s kitajske in korejske strani, videla več vzorcev, zaslišala na stotine prič, se podala v pokrajine, ki so bile prizadete od bakteriološkega orožja, se sama zanimala za natančne preiskave in razgovore. V tem času je komisija zaslišala tudi štiri ameriške letalce, ki so priznali, da so odmetali na Korejo in Kitajsko bakteriološke bombe. Letalci so: K. L. Enoch, John Quinn, Floyd B.’ Neal, Paul Kniss. Od 9. do 31. avgusta je komisija sestavljala poročilo, ki je bilo podpisano 31. avgusta.
Po zaključku tega dela je francoski znanstvenik Jean Malterre izjavil v imenu komisije, da so znanstveniki prišli na povabilo Svetovnega sveta miru in na izrecen poziv kitajskega znanstvenika Kuo Mo Zoja. Malterre je dejal, da so se člani komisije stalno zavedali izredne važnosti dela, ki ga opravljajo in da so zato hoteli biti nadvse objektivni in precizni. «Komisija je začela preiskavo z dvomom v nekatere zadeve zato, da je lahko lažje prišla do resnice. Kitajski, korejski in vsi drugi znanstveniki sveta bodo razumeli to naše zadržanje. Zato pa so zaključki, do katerih je prišla komisija tem važnejši in verodo-stojnejši».
«Vsi mi smo s svojimi lastnimi očmi videli znatne dokaze in vsi smo podpisali poročilo. Ponavljamo, da sta bili Kitajska in Koreja v resnici prizadeti od bakteriološke vojne in da za to nosijo odgovornost vojaške sile ZDA. Mi ugotavljamo ta dejstva za vse narode sveta. Vsak upa, da se bodo ti zločini nehali, ker so razkrinkani. Ce se ne bodo nehali, bodo narodi kaznovali odgovorne».
Pred odhodom iz Pekinga je mednarodna znanstvena komisija imela tiskovno konferenco, na kateri je odgovarjala na vprašanja visokega števila inozemskih novinarjev. Prof. Needham j,e razložil, na kakšni podlagi je komisija prišla du zaključka, da so ZDA odorgle na Korejo in Kitajsko bakteriološke bombe. Dejal je, da v
času njihovega bivanja ni bilo takih napadov, a da je komisija prišla do navedenega za'--ključka, ker je zaslišala očividce, preučila materialne dokaze, kontrolirala vzorce, diskutirala z znanstveniki in pričami, ki so videli ameriška letala, ki so odvrgla bakteriološke bombe. Komisija se je v svoji preiskavi poslužila znanstvenih metod. Prof. Olivo je dejal, da se komisija ni omejila na poročila očividcev, marveč je tudi
ŽIVLJENJE IN DELO v deželah socializma
L. R. POLJSKA
19.000	novih stanovanjskih prostorov za delavce
Gradbeno podjetje za delavska mesta bo zgradilo letos 19.000 novih stanovanjskih prostorov za delavce in rudarje v Sleziji. Z uresničitvijo tega načrta bodo imeli delavci in rudarji Slezije na razpolago skupno 41.500 novih stanovanjskih prostorov, ki so bili zgrajeni v prvih treh letih šestletnega načrta.
35.000	traktorjev proti 500 v predvojni dobi
V L. R. Poljski imajo kmetje danes na razpolago 35.000 modernih traktorjev, d očim jih
14.
Miklavž -ni mogel zaspati; premetaval se je po postelji -sem ter tja in nestrpno čakal jutra. Vendar, ko se je danilo in ko so že prvi žarki jutranjega sonca posegli v dolino, ni hotel vstati: čakal je nečesa drugega, o čemer je vedel, da ne bo dolgo izostalo, novost o ubitem ali ranjenem Tomažu. Je li ubit ati -samo ranjen? Poslednje si je nehote želel, a vendar — ko bi Tomaž znal za to, kar stoji v tem testamentu? Pa — saj ne zna brati in drugega tudi ni povprašal; če je ranjen, okreva in pri Miklavžu bo imel zopet dela in jela dovolj. S tem si je samopridnež tolažil vest, ali zaman; miru ni našel, ni spanja. Naposled pa mu tudi ni trebalo dolgo čakati. Kmalu potem, ko so bila zahreščala M e v na vrata in zacvilil škripec ob vodnjaku, oznanjujoč, da je hlapec že pri -svojih opravkih, čul se je tudi nenavaden hrum po cesti navzgor, kakor bi teklo nekoliko ljudi z vriiščem proti -hiši.
Topolščak je bil brzo s postelje in opravljen. Na dvorišču so ,ga že klicali.
«Miklavž, Omahnetov Tomaž se je ubil», kričal je eden izmed cestnih delavcev, ki so bili prihiteli naproti krčmarju, stopi-všemu iz -hiše.
«Ubil se je?» vzkliknil je le-ta osupel — ali takoj bi se bil najrajši v jezik vgriznil.
«I — drugi ga vendar niso! S praga je pai vznak, ko je odpiral vrata, menda je bil pijan ali kaj?»
Topolščak, hlapec, dekla, celo teta Urša in -došli dninarji, vse je hitelo navzdol proti Omahnetovi koči. Tam je bilo zbranih že Več ljudi, 'k-i so vsi bolj radovedno nego po-milujé gledali na tleh ležečega -starca. Tam, kjer je slonela glava, slučajno, ob robatem stranskem kamnu, bila je majhna luža krvi, na pol strjene, in vsi so- bili složni v tem, da se je Tomaž udaril ob ta kamen. Sopel je še, a ni se zavedal.
«Padel je — zdrsnilo mu je na pragu,» pritrjeval je Topolščak javnemu mnenju. «Po gospoda ' pojdi kdo in v hišo ga spravimo. Vode bo treba, vode!»
Vse je ubogalo njegovim ukazom in kma-
lu je Omahne na svoji postelji. Urša pa mu je izpirala rano na glavi.
Miklavž je stal pred kočo.
«Čudno, tu je tudi nekoliko krvi!» oglasi se eden delavcev, ki so še vedno ugibali o nesreči. Kazal je na rušnjo poleg tnala.
«Ta je menda škropnila sèm!» deje Miklavž malomarno.
Drugim gledalcem se je vzrok Tomaževe rane zdel tako jasen, da se niti -brigali niso za to opomnjo, in Miklavž je mimogrede dregnil s čevljem v krvavo travo; rosa in prah s steze sta zagrnila rdečo liso.
Kmalu potem je dospel domači gospod župnik. Topolščak ga pa ni čakal, nego se vrnil prej domov. Okoli poldne je prišla itu-di Urša in pripovedovala, da se Tomaž zaveda, a da govoriti ne more; jezik mu je bil omamljen. Pravila je dalje, da je hotel gospod župnik dogodek takoj naznaniti sodišču, a ker so vsi veleli, da je tu le nesreča, opustil je tudi to. Po vranskega padarja pa so vendar poslali.
VIII
Pri Brnotovih je bilo zadnje dni pred napovedano poroko -mnogo posla. Tudi Metka je morala od zore do mraka pomagati pri zdelo-vanju in pripravljanju raznih stvari, katerih je bilo treba za balo. Oče in -mati sta ukazovala, drugi ,so pa ubogali in nihče se ni pobrinil za bledo lice in objokane oči mlade neveste, nego vse je bilo -nekako veselo; edini Gotard je šepal okoli, jezen in nedostopen, ter nejevoljno opravljal, kar je moral. Mati ga je povprašala en pot, je li bolan, ali on niti odgovoril ni. Stari Brnot pa se za take muhe ni brigal.
Tisti list, katerega je bil Tomaž izročil
Gotardu, nosil je ta vedno s seboj; toda brati ni znal in drugim -kazati ga tudi ni hotel.	Ugibal je	le	venomer, kaj bi.	O
Tomaževi nezgodi	so	kmalu zvedeli, pa	še
Go bard nj sluti-! za njo kaj drugega, nego da je Omahne v pijanosti pai vznak s praga in se	pobil tako	hudo. Ta pa je ležal	še
vedno v svoji koči — zavedal -se je sicer, toda jezik mu je popolnoma odrekel; Klan-drov	udarec mu	j.e	bil .prehudo pretresel
možgane.
Poroka se je imela vršiti v ponedeljek. Poslednjo noč, katero je prebila Metka na domu rediteljev svojih, potrkal je zopet Gotard na njeno okno-.
Pomolela mu je obe roki skozi omrežje.
«Kaj boš Gotard?» hitela je. — «Drugače ne more biti — oh, pa mi je vendar tako hudo!»
«Metka!»
«Kaj?»
«Odpri mi duri!»
Izpustila je obe od okna:
«Ne, ne, Gotard!»
«Metka, poslednja noč je nocoj — in ti si moja ali nisi moja še danes? Jutri ne več!»
«Da, jutri ne več! Pa danes ■— ne, Gotard, pojdi, pojdi » Pes je zalajal glasno na dvorišču.
«Stopi sem k oknu, Metka!» šepetal je fant.
«Ce poj deš s-tran potem!»
«Pojdem!»
Stopila je bliže k omrežju.
Jaz imam itu nekov list, neko pismo, katero mi je dal Omahnetov Tomaž in ki se
roki -njegovi in stopila
tiče tebe, kakor mi je rekel.»
«Mene?» zavzame se deklica.
«Kaj hočem ž njim? Midva ne znava brati. Jutri pojdem n-a Vransko vprašat k sodišču najbliže je; tukaj ni nikomur zaupati.»
«Jutri?»
«Vrnem se o pravem času! Da bi Tomaž mogel govoriti — on zna, kaj je tu notri, a sedaj ta nesreča!»
«In kaj je rekel Tomaž?»
«Da bo list končal Topo-lšča-ka.»
«On, pojdi, pojdi takoj na Vransko!»
Zazdelo se je -obema, da jima sije že zvezda vesele na-deje.
Ločila sta se kmalu in danes brez solza, brez joka.
Ko so v jutru naprezali pri Brnotu vozove in sedali svatje nanje — Ikajlti glavni shod je bil pri Topolščaku in poroka je bila napovedana v St. Ožboltu, ker v St. Gotardu duh-.vnika niso imeli — ni bilo nikjer Brno-tovega Gota-rda. Stari se je hudoval dolgo, a naposled- je ukazal pognati.
. Topo-lščakovi .svatje so že čakali. Mnogo jih je -bilo in popotnica, katero so pili in zauživali pred od-ho-dom v cerkev, bila je tudi tibil-a. Vino je že teklo po -mizah. Sent-gotardčane je pozdravil glasen vik in krik, morali so raz voze in sesti -k drugim v veži in pred hišo pod lipi. Zgoraj v hiši pa je bil prostor za svatovanje po poroki.
Topolščak je bil jako skrben in je pazil, da ničesar ni manjkalo. Hodil je od enega do drugega, kakor bi ne bil on -sam glavna oseba, ženin namreč, nego le vljuden krčmar, ki gosti (tuje svate za dober račun. A pogledoval je večkrat nekako nemirno na debelo uro, ki jo je nosil ob težki -srebrni verižici, ter potem nazival druge, da bo treba odriniti. Mudilo se je možu in navdajala ga je neka skrivna skrb, da bi v zadnjem -trenutku utegnilo še vse izpodleteti. Tudi to mu je bilo silo neprijetno, ko Brnotovega Gotarda ni ugledal med prišleci. Pravi sin njegov Andrej, -mlad, šibek dijak, bil je tudi tu in pohajal je med svati; nihče ni mogel -reči, je li vesel očetove ženitve a-li ne.
(Nadaljevanje prihodnjič)
je bilo pred vojno v vsej državi samo 500.
Vrednost proizvodnje kmetij skih potrebščin in poljedelskih strojev (računana v zlotih iz leta 1937) je znašala takrat tri milijone, d očim je do leta 1951. porasla na 59 milijonov Na podlagi šestletnega načrta se bo navedena vrednost zvišala do 1955. leta na 176 milijonov zlotov.
MEHANIZACIJA POLJEDELSTVA V L. R. KITAJSKI
Dopisnik lista «Nova Kitajska» v Mukdenu poroča o uspešnem razvoju poljedelstva v severovzhodnih pokrajinah Kitajske, kjer uporabljajo kmetje v vedno večjem števhu nove poljedelske stroje in orodje. V letu 1950. so razdelili v teh pokrajinah 600 novih vrst poljedelskega orodja in strojev. Na podlagi načrta ljudske vlade se bo prihodnje leto število zvišalo na 3.800 novih vrst.
Kmetje z zadovoljstvom u-gotavljajo, da se je z novimi mehaniziranimi pripomočki rentabilnost njihovega dela zvišala od tri do petkrat. Mlatilnice in stroji za košnjo pa so zvišali rentabilnost za osemkrat. Proizvodi obdelanih zemljišč, kjer uporabljajo nove poljedelske stroje, so porasli od 20 do 30 odstotkov v primeri z zemljišči, ki so bila obdelovana na podlagi zastarelih sistemov.
TUDI ROMUNSKA MLADINA IN ŽENE POMAGAJO
GRADITI SOCIALIZEM
Po osvoboditvi so se mladina in žene aktivno vključile v veliko in enotno fronto graditeljev socializma, ki dajejo svoj dragocen doprinos na vseh poljih. Tako poseča danes preko 90.000 mladincev strokovne šole. 210.000 mladincev navdušeno tekmuje za povišanje proizvodnje. 6.000 mladinskih brigad si je že pridobilo naslov stahanovske brigade.
Nadalje se je v letu 1951. usposobilo v raznih specializiranih delih preko 30.000 žena. V Romuniji je danes preko 20.000 žena, ki imajo diplomo inženirja, tehnika in vodje najrazličnejših tovarniških oddelkov. Pril državni upravi pa sodeluje še večje število žena. Tako je bilo n. pr. iz voljenih 28.000 žena v ljudske svete, drugih 7.000 pa zavzema odborniška mesta.
Vzorec bakteriološke bombe, ki vsebuje smrtonosne bacile.
znanstveno kontrolirala njihove trditve. V tej zvezi je prof. Malterre dejal, da se je komisija prepričala, da mrčes, ki je nosil bacile, ni bil iz tistih krajev in je bil nepoznan ljudem. Zato je komisija lahko u-gotovila, da je bil ta mrčes odvržen. Doktorica Andreen je dejala, da ni prišlo do razširjenih okužb zaradi takojšnjih ukrepov kitajskih in korejskih oblasti in zaradi higiene, ki vlada med ljudmi.
Te dni se je vrnil v Rim dr. Franco Graziosi, ki dela v institutu za mikrobiologijo v Rimu in ki je bil pomočnik komisije. On je prav tako podal zanimive izjave, ki popolnoma ožigosajo ameriške imperialiste kot pobudnike bakteriološke vojne in kot največje vojne zločince vseh dob.
NASVETI
BRALCEM
N. M. TRST — Po nesreči sem umazal s črnilom knjigo, ki jo hranim kot drag spomin na neko osebo, ki mi jo Je podarila. Rad bi jo očistil, pa jé ne znam. Bojim se, da se mi še bolj pokvari. Kaj naj torej storim?
— ODGOVOR: Madeže od črnila na papirju odstranimo navadno s tem, da jih poškropimo z vodikovim superoksidom. Pod madež podložimo košček pivnika, pomočeno mesto pa osušimo med dvema pivnikoma.
VZNEMIRJENA MATI - TRST: Moj 8-letni sinko je zelo debel. Zaradi tega je zelo neroden. Njegovi tovariši su mu čestokrat sme. jejo, zaradi tega je revček po-gostoma slabe volje in niti ne mara za družbo. Kaj je temu vzrok?
— ODGOVOR: Ne vemo sicer kakšno hrano uživa vaš otrok. Vsekakor pa se nam zdi, da debelost ni odvisna od hrane, temveč da je posledica disfunkcije notranjih žlez. Svetujemo vam, da peljete sinčka na pregled k dobremu specialistu, ki bo točno ugotovil vzrok debelosti in mu dal učinkovita zdravila.
KMET Z GORIŠKEGA: Nekaj bi rad vedel: Ko molzem kravo je nemirna in brca. Kako jo odvadim?
ODGOVOR: Navadno je težko odvaditi kravo brcanja. Včasih jo je treba vezati. Spominjam se, da sem nekje videl, da so nemirno kravo potisnili s posebnim drogom k steni, povrh tega pa so ji privezali nogo, s katero je brcala, ik drugemu drogu, ki je bil zabit v tla ob steni. Torej bila je v pravih kleščah. In vendar še vedno nemirna. Kmet je tožil, da drugače je ne morejo pomolzli- Nekateri kmetje imajo navado, da nemirni kravi privežejo ali ovijejo rep okoli noge. Drugi ji spet zvežejo obe zadnji nogi nad skočnim členom. Tretji spet nemirno kravo strašijo in jo tepejo. Toda vse to rodi le relativen uspeh; odnosno pravega uspe-da ne rodi. Zato je na stavljeno vprašanje zelo težko odgovoriti. Poskusite pač, kar morete, morda se vam le posreči doseči uspeh.
Šole
v hlevih
Francoski list «UEcole liberatrice», glasilo nacionalnih sindikatov francoskih neodvisnih učiteljev je pred kratkim poročal, da «se nahaja v Ge-vaudanu nad 50 šol v hlevih, ki so bili samo pobeljeni... V departmentu Haute - Vienne so v nekem steljaku krave in obenem šola».
To stanje dokazuje, da se nahajajo francoske šole v zelo težkem položaju. Primanjkuje prostorov, knjig in denarnih sredstev. Pinayeva vlada, ki se hoče na vsak način prikupiti ameriškim netilcem vojne, je znižala državni prispevek za ljudsko izobrazbo za celih 20 milijard, čeprav je bilia ta postavka proračuna še pred znižanjem docela nezadostna.

m tam...
KLAVRNA .«PROSVETA» — Niti cirkus Apollo ni delal tako 'hrupne reklame za svoje predstave,.,kot so jo delali trža-
ški titovci za «veliko» jesensko vrtno veselico v Sesljanu, Par-tednov prej je slovenski «Piccolo» klicat in Vabil v' Sesljan «vse, kar leze in gre». Na drugi strani so se vrstili dan za dnem večji ali manjši reklamni kvadrati, precej podobni kričeči trgovski reklami,za kako falimentarne razprodajo čevljev. Seveda niso manjkali urniki vseh vlakov in avtobusov. Prav malo je manjkalo, da niso uvedli za'tisti dan še posebne vožnje z avioni.
Toliko orišča in.trušia za raztrgano malho piškavih orehov. Vso njihovo množico, ki se v Sesljanu gotovo ni prerivala, bi namreč brez posebnega iruda lahko spravil v dobro malho. Molto fumo , . poco arrosto — pravi italijanski rek. In da je bilo v resnici dosti dima ter. malo pečenke, nam kažeta že sami dve skromni sliki, ki ju je «Piccolo» objavil v torek in tokrat samo, na dveh stolpcih. Sreča za titavce, da imajo spretne-ga fotoreporterja, ki jih je moral še enkrat — kar ni. ne prvič ih ne zadnič — reševati iz zadrege. Revež pa je moral tokrat še posebno krepko stri-. . či in rezati, da je lahko pokazal «del množice». Sicer pa je bilo tudi celo njihovo poročilo o «veliki» veselici zelo klavrno.
. Ves «uspeh» se' vrti okrog govora njihovega «velikana» Furlana, ki je postal na ta način kar čez noč «znamenita zgodovinska osebnost». Sreča, da je. imel jeziček precej dobro namazan, ker drugače bi ne imel «Piccolo» sploh kaj pisati.
SELE SEDAJ SE JE «DEMOKRACIJA» SPOMNILA —
V poročilu o poteku prve občinske seje v Nabrežini prgvi «Demokracija» v nekem odstavku, da ji je pri gledanju «krščanskega socialista» Dragata Legiše, ki je sedel med titovci, nehote zašla misel na ljubljanskega škofa Vovka. Sicer niso povedali nič nouega, ker smo mi to stalno ponavljali še v .te-■ ku' volilne kampanje. Nekam pozno so se zdramili gospodje okrog «Demokracije». , Takrat ko smo mi pisali o škofu Vovku in slovenskih duhovnikih, ki jih preganja Titov fašistični režim (in ne komunistični, kot ga hoče prikazati «Demokracija»j, je bilo seveda treba ohraniti za vsako ceno «slovensko skupnost». Ali ni tako g. dr. Branko Agneletto? Ko ste pred šestimi meseci govoril skupno z dr. Besednjakom na bazovskem . «taboru», vam še na misel niso prišli ne škof Vovk in' ne slovenski duhovniki onstran meje. Ali vam- je res šele nabre-Zinska izkušnja! odprla' oči?
LEPA «DEMOKRACIJA» . — Vse. bi si človek pričakoval od klerikal - titovske nabrežinske «opozicije». Da vam pa ti ljudje servirajo kot vzgled «demokracije» ■ nič manj kot... tržaško občinsko večino je pa res višek, ki mora vzeti sapo vsakemu , treznemu človeku. Za dr. Škrka je torej dolinski župan tov. Lo- . vrtha najbrže «diktatorski», do- i čim je demokristjan Bartoli vzor... demokracije. Seveda nastane pri tem vprašanje, kakšne vrste demokracije bi bila demokrisijanska občinska večina lahko vzor. Brez dvoma take, ki jo izvajajo titofašisti v Jugoslaviji in coni ti. Ce je tako, potem se tudi mi strinjamo. Na vsak način pa jemljemo na znanje, da je postala titovska «klapa» dobra zagovornica «iredentistične občinske večine» — tako jo namreč imenuje slovenski «Piccolo». '
DELO
JESENSKO ZXSEDANJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
RESOLUCIJE NAŠIH SVETOVALCEV o življenjskih mestnih problemih
Županje odložil razpravo o resolucijah glede STO, stanovanjskega problema in sindikalnih svoboščin - Odobrena je gradnja pomožne avtobusne postaje
V soboto "t oktobra t. 1. bo ob 20.. uri v Ljudskem domu na Opčinah praznik, ki ga organizira krajevna sekcija KP na čast XIX. kongresa VKP/b. Po govoru tov. Vidalija bo sledil kulturni program in nato prosta zabava'.
Celica iz Gabrovca in odbor sekcije v Zgoniku čestitata tov. Angeli Kralj iz Gabrovca in; Alfredu Fattori iz Nabrežine ob priliki njune poroke.
IlIOVCl
(Nadaljevanje s 1. strani)
Pavlihovo domislico o odgo-. ditvi našega vprašanja na «ugodnejši čas», medtem ko že izvajajo svoje temne načrte na podlagi sklepov, ki so jih skovali maja v Londonu in ki so jih že do pičice izvedli v coni A in B našega. Ozemlja. Oni ibi hoteli pretihotapiti razkosanje STO, ki ga omenja a-gencija «Associated Press», pod geslom «odgoditve», ne da b se naši ljudje zavedli, da so jih že razmesarili.
Na vsaik način je jasno, da tržaško prebivalstvo ne more gledati teh dogodkov križem rok. Ustaviti mora zločinsko roko Tita, De Gasperija in njunih imperialističnih gospodarjev, onemogočiti, da se v imenu «linije iz Trsta v Solun» potepta mirovna pogodba z Italijo. Slovenci nimajo nobenega • interesa , od tega, kalkor ga nimajo jugoslovanski bratje. Zahtevati moramo ustanovitev STO, ako nočemo v kratkem postati De Gasparijevi državljani ako hočemo rešiti in o-svoboditi vsaj del lastnih bratov iz Titovi,h krempljev, t. j. Slovence in Hrvate cene B in tai.ee resnično delati v interesu Jugoslavije in jugoslovanskih narodov.
Na občinski seji; ki je bila v torek zvečer v Trstu, so' bile vložene razne interpelacije in resolucije, med katerimi sta nedvomno velike važnosti resolucija tov. Pogassija o stanovanjskem vprašanju ter politična resolucija tov. Gombača c. problemu STO. Župan 'Bartoli se je seveda spretno izognil takojšnjemu razpravljanju o navedenih dveh važnih problemih ter obljubil, da bosta prišla na, vrsto na eni izmed prihodnjih sej.
Resolucija, o stanovanjskem vprašanju, ki jo je predložil tov Rogassi postavlja zahtevo naj tudi občina .direktno: prispeva k gradnjam ljudskih! stanovanj. Občina naj zgradi v neposredni «bližini središča 1200 stanovanj. V t.o svrho se postavlja predlog za najetje posojila dveh in pol milijard lir za dobo 35 let z. obrestmi, ki jih običajno računajo posojilnice. Postavlja se obenem predlog zai imenovanje posebne komisije, ki naj preuči, finančno vprašanje za navedene gradnje. V zaključku je tudi poudarjena zahteva .za pospešitev u-resničitv.e vseh pobud, ki jih je začela občina na polju stanovanjskih gradenj.
Da je stanovanjska kriza globoko občutena med tržaškim prebivalstvom, nam dokazujejo' tudi, številne intervencije in vprašanja, ki so jih zastavili na torkovi seji, še drugi ' svetovalci, Županje obv.es.til svetovalce, da je bilo o tem problemu predloženo razen naše, še drugih pet resolucij. Kljub temu pa je odložil razpravo na drugo sejo.
Isto tako je bila odložena, razprava glede resolucije, ki jo je predložil tov. Gombač. Resolucija zahteva, naj občinski,svet zavzame odločno stališče in protestira pri Varnostnemu svetu, vladah ZDA, Anglije, Francije, Italije, in Jugoslavije proti, tajnim1 sporazumom za razkosanje STO. .
Sledila je nato interpelacija tov. Radicha o omejevanju sindikalnih svoboščin.. Dejstvo je, da je VU s svojimi, stalnimi omejitvami . odvzela delavcem sko.ro vse pravice za organiziranje in obrambo lastnih interesov. . Zaradi tega mora občinski« svet zahtevati, naj VU spoštuje te svoboščine vsaj v meri, ki jih predvideva italijanska ustava.
V drugem delu seje so občin-
ski odborniki predložili v odobritev vrsto sklepov ožjega odbora. Med važnejše spada odobritev gradnje pomožne avtobusne .postaje na Largo Barriera Vecchia, ki ho služila obenem kot glavno postajališče za miljski filobus. Od 54 predloženih sklepov jih je občinski svet odobril 48. Glede ostalih pa so bili postavljeni razni ugovori. Zaradi tega je bila diškusija odložena na prihodnjo sejo, ki je bila včeraj zvečer. O njenem poteku bomo poročali v prihodnji številki.
«Primorski»
še vedno molči
V predzadnji številki smo ugotovili, da se «Primorskemu dnevniku» ni zdelo potrebno obvestiti javnost, da se v Trstu svobodno sprehaja vojni zločinec Fabbri, ki ima ha vesti mnogo ljudi in ki ga je milansko vojaško sodišče obsodilo na dosmrtno ječo. Upali smo, da bo titofašisti-
čni bilten popravil to svojo «pozabljivost» in vendarle poročal o tem nečuvenem dogodku, ki se lahko dogodi le v Trstu, t. j. v anglo - ameriškem strateškem o-porišču. Naši upi pa so splavali po vodi. «Primorski dnevnik» trdovratno molči o zadevi Fabrija najbrže tudi za to, da ne bi moral povedati, kako so tukajšnje oblasti zavrnile prošnjo za izročitev tega vojnega zločinca. Med «zavezniki» se pač kaj takega ne Sika.
Ta.prav nič zagoneten molk nas prepričuje, da titofašicti nočejo napadati ljudi, za katere so tako širokogrudni v Jugoslaviji. Fabbri je najbrže za njih nedolzn'a ovčica v primeri z Rankovičem, Vukmanovičem, Kraigherjem itd. Zakaj naj bi ga vznemirjali po «nepotrebnem»? Naši ljudje pa naj si dobro zapomnijo tudi ta trdovraten molk o zadevi, ki je razburita vse mesto. To je en dokaz več, kako so se titofašisti spremenili v odkrite branilce fašistov in nacistov.
Točaje prizadela vasi zgoniške občine
V petek prejšnjega tedna je povzročila toča v zgoniški občini veliko škodo na trtah in drugih kmečkih pridelkih. Posebno so bile prizadete vasi Koludrovca, Zgonik in Salež, dočim je utrpel Gabrovec manjšo Scodo.. Kmetje računajo, da je bil vinski pridelek uničen za povprečno 40% v Koiudrovci, 30°/o v Zgoniku in Saležu ter za kakih 10% v Samatorci. Veliko škodo so utrpeli kmetje tudi na ajdi, sadju ter cvetlicah, ki jih nekateri gojijo za prodajo na trg. Zaradi -toče 'bodo imeli kmetje seveda največ .škode na vinskem pridelku, ker ni bil takrat še ugoden čas za trgatev.
Priznati je treba, da je bilo letošnje leto za našega ubogega kmeta v resnici, zelo nesrečno. Nadloge so se vrstile druga za drugo, od koloradskega hrošča, gosenic, suše pa do toče. Ne smemo seveda pozabiti na razne vojaške vaje, ki povzročajo veliko škodo na poljih in travnikih. Razen tega so naložili letos na podlagi Vanonijevega zakona nove poviške davkov. Reven krašCri kmet v resnici ne ve, kako se bo prebil skozi zimo.
Zaradi tega smatramo, da je prva naloga oblasti, da pomagajo prizadetim kmetom v ka-
teri ikoli obliki. Poglavitno je, da bo pomoč hitra, brez birokratskega za vlačenj a in istočasno izdatna.
Nabiralna akcija za tov. Violo
Tovariši iz Milj so dali te dni nov dokaz plemenite ‘solidarnosti s tov. Petrom Violo, ki je bil obsojen na podlagi podle titovske provokacije na 4 mesece zapora in občutno denarno globo. Miljski tovariši, ki še posebno dobro poznajo izredno kritične finančne razmere zaprtega tovariša, so dali pobudo za nabiralno alkcijo, da bi s tem vsaj deloma olajšali težko stanje prizadetega tovariša. Kot prvi so prispevali z zneskom 9.200 lir člani občinskega in sekcijskega komiteja in sicer: Pacco 500, Tremai 200, Vascotto ' 500, Deiuri 500', Norbedo 500, Fontanot 500, Martinelli 500, Campagna 500, Argenti 500, Egidio Scheriani 300, Kocjančič 500, Loredan 500. Marassi 200, Caharija 500, Cicogna 400, Mani ago 500, De Gravisi 500, Francesco Scheriani 500, Chinchio Romilda 200, Sergio 500, Santal-esa- 200, Redenta 200.
USPEH MLADINSKEGA FESTIVALA V MILJAH
Za mir, za prijateljstvo
z mladino Sovjelske zveze
Mladinski festival ža mir in prijateljstvo s sovjetsko mladino je privabil v nedeljo V Milje veliko število mladine iz Trsta in okolice. Prijazno 'pro-leparslco mestece je nudilo že v jutrnjih urah dclkaj pestro sliko. Začele so. prihajati prve skupine mladincev, mladink in tudi starejših, ki so v popoldanskih urah preplavili Milje. Tržaška demokratična mladina in njena predstraža ZKM stai lahko ponosni na pomemben u-speh, ki ga beleži nedeljski festival'. Obenem pa je1 ta uispeh bodrilo za okrepitev borbe mladincev za mir, uresničitev življenjskih zahtev naše mladine ter tesnejšo- povezavo z mladino vsega-. sveta.
V popoldanskih urah se je razvila po milj.skih mestnih ulicah dolga in pestra povorka, ki jo" je otvorila brneča skupina motoscute-rjev in -brhkih mladi-nk z delavskimi’ ter zastavami miru. Skupina mladih komunistov je nosila; dve veliki slika Lenina -in Stalina, voditeljev in učiteljev mladine in delovneg-a ljudstva vsega- sveta. Sledila je vrsta transparentov, znak ZKM ter slika našega priljubljenega vodite-ja tov. Vidalija.
ZARADI POSKUŠANE UGRABITVE ŠOSTARJA
Udbovski agenti obsojeni
vsak na štiri leta zaporne kazni
Pa dveh drugih razpravah se nec trdil, da je imel avto evi-
je v ponedeljek zaključil pred tržaškim kazenskim sodiščem proces zaradi poskušane ugrabitve jugoslovanskega begunca Zlatka Soštarja. Sodišče je po treh urah zasedanja v sejni dvorani izreklo sodbo, ki je spoznala udbovske agente Z orzata, Mavriča in Dolharja za krive poskušane ugrabitve .Soštarja ter obsodila vsakega na 4 leta ječe, plačilo- sodnih stroškov, 100.000 za odvetnika zasebne stranke, 100.000 lir za moralno škodo ter končno na plačilo materialne škode, ki jo bo določilo civilno .sodišče.
Na zadnjih dveh razpravah so bile zaslišane številne obremenilne priče, med katerimi večinoma agenti civilne policije, ki so izpovedali o poteku dogodka pred velesejmom, kjer so udbovci zvabili Soštarja v svoj avto ter o aretaciji navedenih na škofijskem bloku. Do protislovij j,e prišlo glede evidenčne tablice zaplenjenega avta. Dočim je b-egu-
denčno tablico MI, so drugi trdili,, da je nosil tablico cone B. In prav na tem postranskem vprašanju je skušal ves titovski tisk zgraditi tezo o «napihnjenem dogodku» in «bolni fantaziji» begunca. Tega se je seveda v dobri meri poslužila tudi obramba.
Javni tožilec pa ni bil tega mnenja, marveč je zahtev,a! 7 let ječe za vsakega ter se uprl zahtevi titovske oblasti za povračilo zaplenjenega avtomobila znamke «Mercedes». Javni tožilec' je v svojem govoru ugotovil, da gre za spl-ošen načrt ugrabitev oseb, ki so trn v peti oblastem onstran demar-kacij-ske črte. Obtoženci- pripadajo nedvomno organizaciji politične policije in so tudi vešči svbjega posla.
Obramba pa je -skušala prikazati .begunca kot lažnivca in čl-oveka, ki rad pretirava, ter je zahtevala pcpolno oprostitev udbovskih agentov, češ da ne gre za poskusno tigra-
ti soboto se je končala stavka
varilcev v ladjedelnici Sv. Marka, ki so se — kakor znano — odloč-
no uprli uvajanju starih fašističnih -sistemov kontrole za izvršena dela. Na sestanku, ki je bil v petek zjutraj na Uradu za delo, so predstavniki industrijcev formalno izjavili, da je bila kontrola uvedena edino le zaradi eventuelne reorganizacije dela varilcev. Ta reorganizacija; ki bi prišla eventuelno v poštev, pa je izključno tehničnega značaja in ne bo prinesla delavcem nobene škode. Izjave so bile dane na zapisnik in izvod je bil izročen sindikatom. Po prejetih in podpisanih zagotovilih industrijcev so se varilci vrnili naslednjega dne na delo.
*** Tovarna Meli je najavila 4 odpuste delavcev in uradnikov, ki jih je pripisati težkemu finančnemu stanj,u podjetja, kar so zastopniki dokazali tudi na sestanku, ki je 'bil na Uradu za delo.
*** V petek prejšnjega tedna so prišli v jutranjih urah v ladjedelnico Sv. Marka agenti angleške, ameriške in civilne policije. Zadržali so se dalj časa v glavnem skladišču, kjer so vse pre-vrgli ter preisKali skladišče do zadnjega kotička. Zgleda, da so iskali... orožje. Prišli so namreč opremljeni s posebnim aparatom, ki služi prav v take svrhe. Seveda niso našli ničesar.
Zaradi kratkega stika je nastal v četrtek prejšnjega tedna v nekem stanovanju v ul. Foro Ul-piano 4 požar, ki je povzročil 400 tisoč škode. r
*** Istega dne je izvršila samomor s plinom 47-letna Marc por. Godina, stanujoča v ul. dei Porta 93. Samomorilko je prvi našel sin Armando, ki se je vračal z dela okrog 17. ure. Takrat pa je bila vsaka pomoč zaman. Tragični korak je verjetno pripisati trenutnemu živčnemu napadu.
*** V soboto zvečer se je težje ponesrečil z .motorjem 51-letni Adolf Zaccaria, stanujoč v ul. Massimo D’Azeglio. Med vožnjo po ulici Salita di Gretta je trči-i v avtobus podjetja «La Carsica», ki je. vozil v smeri proti mestu. Prepeljali so gà v bolnico, kjer so ugotovili, da ima zlomljenih nekaj reber, močan udarec na prsnem košu in zlomljeno zapestje leve roke.	.-.
*** V ponedeljek so prepeljali v tržaško bolnico 14-let.nega Pavla Pedenzolli, stanujočega v Treppo Grande (Videm). Fant se je brezskrbno igral na domačem vrtu z najdenim izstrelkom, ki je pa nenadoma eksplodiral ter ga težko ranil v oko. Zdravniki okulističnega oddelka tukajšnje bolnice imajo le malo upanja, da bi mu lahko rešili poškodovano oko.
*•» V .ponedeljek je skušala iz vršiti samomor s plinom 48-letng Marija Erjavec por. Morrone, stanujoča na Kolonkovcu 1321. Pravočasno! jo je rešil neki policijski agent, ki stanuje v isti hiši. Ž avtoambulanto RK so nezavestno prepeljali v glavno bolnico, Njeno stanje je bilo zelo resno.
*** V torek zjutraj je neki kolesar nehote podrl 63-letno Marijo Cauciani Iz uh Ponziana 23 Hi je hotela, nenadoma prekoračiti ul. dellTstria in sicer v bližini novega kinematografa.
*** V sredo 'beležimo na žalost nov primer samomora s plinom. Tokrat sije vzel življenje 62-letni Paolo Benolli, stanujoč v ul. Or-landini 39. V nezavestnem stanju ga je našla njegova hči Laura. Toda zdravnikova pomoč je bila zaman
V dneh od 18. do 24. t, m. se. je v tržaški občini rodilo .55 otrok in 1 mrtvorojen, umrlo je 42 oseb, porok je bilo 75.
V proslavo 5. obletnice ustanovitve domačega športnega društva bo jutri 28. t. m. v BOLJUNCU (na športnem igrišču in v vasi)
Festival
ljudskega
športa
z naslednjim programom: ob 14. nogometna tekma Rozandra - Costalunga; 15.30 tekma v hitri hoji za «pokal demokratične občine»;
lb.-ig. tekma v redovitosti
za motoskuterje; od 19. dalje športni ples.
Na festivalu sodeluje domača godba na pihala.
Za to priliko bodo poja-čane vožnje avtobusov z avtobusne postaje na trgu Libertà, s trga Barriera in Sv. Ane.
bite v. Kakor vidimo pa Iz sodbe, so bili sodniki povsem drugačnega mnenja, čeprav je sodba v primeru s poskušanim ■zločinom razmeroma zelo nizka. Naj omenimo tudi, da je sodnim razpravam prisostvovalo več agentov zloglasne UDBe, kar predstavlja v resnici višek nesramnosti, in predrzno-sti. Seveda si kaj takega lahko dovolijo samo v našem mestu, ki je postalo pravo zbirališče takih intnganto-v in kriminalcev.
Obsodba treh udbovskih a-gentov, od katerih je eden odsoten, predstavlja prvi primer, da je roka pravice končno izsledila v-saj par pripadnikov zloglasne zločinske Ran-kovičeve organizacije, čeprav fo prejeli dokaj milo kazen.
17 tovarni Lucky Shoe
so odpustili 500 delavcev
Popolna zapora tovarne - Odpravnine niso izplačali
Ameriška tovarna obutve i plačana pripadajoča tidpravni-«Lucy Shoe», ki ima svoj se- j na.
Velik uspeh ’ slovenske nižje srednje šole
Slovenska nižja -srednja šola v Tr-stu je sodelovala pri nateč-aju za najboljše risarske izdelke c,snovnih, srednjih in srednje umetniških šol v Italiji, ki ga je razpisala tovarna risarskih potrebščin FTM -—-Torino.
Natečaja se je udeležilo 552 srednjih in 2920 osnovnih šol z 118.000 risbami.
Slovenska nižja srednja šola v Trstu je dobila drugo nagrado in diplomo I. stopnje.
Umetnik prof. Avgu-st Černigoj j-e prejel drugo nagrado v tekmovanju za najboljše profesorje risanja v Italiji.
Nagrado pete kategorije pa sta debila dijaka Starc Fulvij iz Ill.b razreda in Jogan Hektor iz II.a razreda.
Nagrajencem iskreno čestitamo k izrednemu uspehu.
dež v pristanišču, je 22. t. m. odpustila vseh 500 zaposlenih delavcev in delavk. S tem Je dejansko ukinila svoj-e delovanje. Sicer je primanjkovalo dela že več časa in je vse osebje prejemalo le začasno podporo' iz' posebnega sklada. Osebje je prejelo odpust 22. t. m., ravnateljstvo tovarne pa hoče uveljaviti odpust s 30. avgustom. Kot bi vse to ne bilo dovolj, niso odpuščeni delavci in delavke prejeli do danes niti vinarja odpravnine. Pri množični odpustitvi ni delalo ravnateljstvo prav nobene razlike, tako da so. - odpustili celo n-e-
Z zaporo tovarne «Lucky Slitte» sèrbo-"'število! brezposel-: nih zopet občutno povišal-o. in; to tik pred zimo. Kljub tragični sliki današnjih'razmer na naš-em. Ozemlju pa se cela kopica, demokristjanskih,. titovskih in titopeijdentisUčnih li-.stps.iše vedno, na,dolgoin Si« rdko ‘-razpisuje o procvitu in blagostanju našega mesta.
katere -bolne delavke, kar je proti vsakemu čutu člo-večan-stva i-n istočasno protizakonito.
Enotni .sindikati -so takoj intervenirali pri Uradu za delo ter zahtevali, da mora ravnateljstvo spoštovati obstoječe predpise i-n delovno pogodbo. Ob tej pril-iki so prejeli zagotovilo, da ibo-odpuščenim delavcem in delavkam te dni iz-
V-eliko navdušenje je zavladalo med valujočo množico, ko so korakali mimo naši naj-mlajši, po no s in up bodočnosti.
Na. športnem- igrišču je udeležence festivala pozdravil župan tov. Pacco, ki je v par besedah ‘podčrtal velik pomen .festivala ter pozval ml-adino, naj bo' tudi ' v bodoče vedno ha braniku borbe za mir' in socializem. Prvi govornik : tov. Adolf "Wilhelm je v svojem govoru še posebno poudaril naloge mladine v borbi za mir. Sledil je tov.. Pescatori,;Jti se je že v uvodnih besedah s« posebnim poudarkom .spomnil ner srečne mladine v coni B tei dejal, d-a bo tržaška mladina še bolj . utrdila svojo borbo, da se povrne na nesrečno ozemlje doba -svobode, in miru.
Po govorih j-e sledil .dobro izveden telovadni nastop mladink in. pionirjev ter razne športne tekime. V večernih u-rah se je razvila prosta zabava. V Ljudskem domu pa so odmevale še pozno v noč delavske in ' partizanske pesmi.
V Domju bodo odkrili spomenik padlim v NOB
Po dolgotrajnih težkočah in o-virah je tudi v ds Domjo izpolnila častno nalogo, Ki si jo je zadala kmalu po osvoboditvi. Te dni so bila namreč dokončana zadnja dela za spomenik padlim partizanom v NOB. Svečano odkritje spomenika pa bo drugo nedeljo S tem bodo tovariši istočasno počastili XIX. kongres V KP/b. Spomenik, ki bo ovekovečil spomin junaških bprcev je iz-, klesan, iz nabrežinskega kamna, (itačrt je,pripravil domačin Mirko ilijvattč, kiparsko delo pa kipar
V-T réi’i.T'A-Lr '■
Za teden dni~
Sobota, 27. - Kozma, Dami Nedelja, 28. - Venceslav Ponedeljek, 29. - Mihael Torek, 30. - Hieronim OKTOBER Sreda, 1. - Remigij Četrtek, 2. - Eleuterij Petek, 3. - Terezija (Scip) ZGODOVINSKI DNEVI:
28. 1831 se je rodil v Velikih ščah na Dolenjskem slove' pesnik in pisatelj Fran * stik.
30. 1944. je Rdeča armada pr( pila pri Negotinu jugosio' sko mejo.
1. 10. 1949 ustanovitev LjudsKt publike Kitajske.
TRST II.
Val. do|, 306,1.
SOBOTA: 13.. Šramel kvinte;' oški duet - 19. Pogovor z ?
moški
- 20. Smetana: Moldava
OB]
NEDELJA: 9. Kmetijska od
11.30 Oddaja za najmlajše Od melodije do melodije 'f,n Glasba po željah - 16. Kod' 5
harmonikarskega zbora ml-adi1!! I , kulturno umetniškega drdj ,al Kajuh - 17. Malo za šalo - 11 zares - 18.05 Koncert ruskih lalajk-- 19. Iz fi-lmskega svej
21.30	Izbrana lirika - 22. Muki ski:_KOVANSCINA - 1. in 2.fr
PONEDELJEK: 1 18.15 KO» sopranistke Slavice BattisM 19. Mamica pripoveduje - 21. > ževnost in umetnost - 22. MU! ski: KOVANSCIN-A, 3. dej. >
TOREK: 13. Glasba po žellf____
19. Kraji in ljudje - 20. Kot,ovi: pianistke prof. Mirce Sancin»!!_é
21.	Dramatizirana povest -1 gel MLADA BREDA, 4, nadj
22.	Musorgski: KOVANSClNl dej.
SREDA: 19. Zdravniški ve<
20.30	Sola in vzgoja - 21. Vol kvartet.
ČETRTEK: 19. Slovenščina zal vence - 21. Radijski oder - ’ uilh: M'ALA DIVJACKA, igra dej - nato Večerne m-elodijC;
PETEK: 13. Glasba po žel.
19. Osebnosti in usode naših 1
20.30	Tržaški kulturni razgl*
22.30	Violinski koncert pro-f. "
ad]
l
Z3W
la Sancina.
Naše ljudstvo noče razkosanja STO
Slovenski in italijanski demokratični prebivalci SkCrljeta so poslali te dni Varnostnemu svetu protestno resolucijo, proti nameravanemu razkosanju STO. V resoluciji, 'ki ima 138 podpisov, je ut-emeljeng ; pravična zahteva, naj VS posreduje za uresničitev STO. od. hod okupacijskih čet iz obeh con ter za zaščito človečanskih pravic vsega prebivalstva tega Ozemlja.
Odiatiti.
Spomenik je bil zgrajen $ prostovoljnimi prispevki ter vsoto, ki je bila v blagajni 1948. leta, ko so naši zavedni tovariši vrgli iz svojih vrst titovsko golazen. Kljub temu pa je še vedno primanjkovalo denarja za uresničitev haloge. Zaradi tega je Odbor za postavitev spomenika najel posojilo. Ni dvoma torej, da se je moral odbor boriti tudi s finančnimi težkočami. Je pa kljub temu vestno izpolnil svojo nalogo, za kar mu gre priznanje vseh demokratičnih vaščanov.
Postavitev spomenika je obenem klofuta titofašištičnim klevetnikom, ki so tudi preko svojega tiska skušali blatiti požrtvovalne-tovariše ter so celo hujskali nekatere vdove in matere pad lih.
ZA "EVROPSKO VOJSKO,, IŠČEJO TOPOVSKO HRANO
Kako so “rekrutirali „ begunce v taborišču pri Sv. Soboti
Članek o Nabrežini objavimo prihodnjič
Zaradi pomanjkanja prostora smo morali tokrat izpustiti članek o nabrežinskih kamnolomih. Članek,' ki ga bomo objavili » prihodnji .štepilki prinaša pozitivne zaključke o 'diskusiji, ki se je v našem lislu razvila o tem važnem problemu.
DRUGA REDNA OBČINSKA SEJA V NABREŽINI
Titovska skupina ne glasuje za koristi delovnega ljudstva
Titovci in klerikalci so se zopet vzdržali glasovanja za prodajo zemljišča Tajna seja za stalne namestitve občinskih nameščencev in vrtnaric
V ponedeljek popoldne je imel občinski svet v Nabrežini svojo drugo redno sejo jesenskega zasedanja, na kateri je bilo prisotnih 17 svetovalcev. Seja se' Je pričela tudi- tokrat s polurno zamudo, 'ki jo je pripisati poznemu prihajanju nekaterih svetovalcev. Tako-zvana opozicija,- ali bolje rečeno suha veja strohnele «slovenske skupnosti» se je oglasila čim jé bil prečitan zapisnik zadnje seje. Svetovalca Drago Legiša' in dr. Škrk sta iz-nesla nekaj pripomb glede pomanjkljivosti' v zapisniku. Dr. Škrk je začel nato na dolgo in široko razlagati postopek pri sprejemanju in glasovanju predlogov ter se.—- glej čudo — skliceval celo - na tržaški občinski svet, istočasno pa se obregnil Ob «nedemokratičnost» dolinskega župana tov. Lovrihe. Kakor vidimò, je za dr. Škrka bolj demokratičen demokristjan Bartoli kot naš tov. Lovriha.
Po daljši diskusiji, je bil zapisnik končno odobren in.svetovalci so lahko prešli na preučitev prošnje za nakup občinskega zemljišča za .gradnjo stanovanjskih 'hišic. Prošnjo za
gli še drugi svetovalci. Dr. Škrk pa je zahteval, naj se jim dostavljajo izvlečki zapisnikov občinskih sej v več izvodih, kar je dejansko v protislovju z običajno prakso. Take
400 kvm zemljišča je predložila listine se dostavljajo samo vo
Angela Basile por. Pelizzaro. Občinski svet je odobril prodajo po ceni 200 lir za kv m, ki jo je predlagal tov. Slavec. Znač-ilno je, da se je klerikal-titovska opozicija tudi tokrat vzdržala glasovanja. Njihovo naravnost odvratno zadržanje je dalo povod, da jim je tov Slavec zastavil jasno vprašanje, ki jih je spravilo v oči-vidno zadrego. Titovec Colja Srečko je poskočil, kot bi ga pičil gad. Dejstvo je, da niso odgovorili, kdo predstavlja to opozicijo in so .se prav tako izognili vsakemu pojasnilu glede njihovega vzdržamja pri vseh glasovanjih za odstopitev zemljišč. Vnela se je tako o-stra debata, v katero so pose-
diteljem poedinih političnih skupin.
Na tajni seji, ki je trajala nad eno uro, je občinski svet nato razpravljal o stalni namestitvi občinskih uslužbencev in vrtnaric za slovenski in italijanski otroški vrtec v Nabrežini. Sprejeta sta bila občinska uslužbenca Josip Orzan in Pertot Vera, za mesto vrtnaric pa Marija Bole za slovenski in Pecicari. Dirce za italijanski otroški vrtec v Nabrežini.
Prihodnja seja bo v ponedeljek 29. t. m. ob 17. uri. V prvi t-očki bo občinski svet razpravljal o dveh resolucijah, ki sta jih predložili KP in SDZ.
Prve dni tega meseca smo pisali o propagandi; (ki jo vršijo v tukajšnjih begunskih taboriščih za rekrutacijo v'«evropsko vojsko»-. Stvar pa se je v tem času naglo razvijala. Ker so -bile prijave zelo- redke, se je začel izvajati nad . nesrečnimi -begunci iz dneva V dan večji moralni pritisk. Istočasno pa so -se 'življenjske; razmere v taboriščih še poslabšale. Begunce so začeli upora-
bljati za razna obvezna . dela
kot čiščenje poti, dvorišč itd. Očivi-dno je, da hočejo postaviti s takimi izsiljevalnimi metodami begunce pred izbiro: ali nadaljevanje životarjenja v taborišču pod vedno slabšimi življenjskimi pogoji, ali pa «prostovoljen» pristop v- «a-tlaritskti- vojsko».
V ta namen, so prejšnji teden sklicali, v taborišču pri Sv. Soboti vse Madžare i-n Romune, katerim so nekateri oficirji' -držali vzpodbujevalne nagovore. Pozivali -so, naj se prijavijo v vojsko vsi od 18. do 46. leta starosti, češ da Je to njihova moralna dolžnost. Nagovarjali so jih, da gre ža «neizprosno borbo proti komunizmu in za osvoboditev domovine». Seveda so to geslo uporabili ikot nadaljnji pritisk, ker jim je vsa prejšnja propaganda spodletela. Po do-lgem oklevanju so se končno vsi prijavili ter so morali baje. celo priseči. Razumljivo je, da so napravili ta 'korak le pod oči-vid.nim in vedno večjim pritiskom, «rekrutatorjev». Cim pa so žene zvedele za to odločitev, je v njihovih vrstah zavladal pravi preplah. Po taborišču se je slišal jo-k in jadikovanje, iki so ga skušale udušiti nekake zaščitne sestre z raznimi paketi živil in drugih dobrot.
Vest o rekrutaciji Madžarov i-n Romunov je zelo vznemirila tudi jugoslovanske begunce, ki slutijo slično usodo. Radovedni- smo -kakšna geslu se bodo uporabljala za te nesrečneže, v (kolikor bi prišli na vr-sto. Jugoslovanom vendar ne bodo mogli trobiti o «borbi proti komunizmu in o-sv-oboditvi domovine». Saj bi. s
tem napravili . zelo slabo reklamo «komunistu» Titu. njihovemu največjemu zavezniku
C'. - e
J2judtskai
prosveta
Gostovanje v Sovodnjah. Na
povabilo ,iz Sovodenj .bo-sta tam gostovala jutri, y. nedeljo 28. t.m. popoldne pevski‘zbor iz Skednja in pev-ski oktet s Pr-o-šeka-Kcntovela, ki bo-sta nafto-pila z bogatim- sporedom -svojih 'lepiti pesmi.
Elerci gredo na Goriško,. E-
lerki pevski zbo.r «Slovanski dnin» bo drugo nedeljo 5. okt., kot Je imel že prej v načrtu, priredil izlet po Goriški, kjei bo improviziral med goriškimi Slovenci svoje pevske nastope in sicer v iPevmi, Steverjanu, P-odgori in Standrežu. Nazaj grede se oglasi še v Stivanu in Devinu.
Praznik trgatve v «Haasu».
Godba «Rinaldi» - bò priredila drugo' nedeljo 5. oktobra za «Praznik trgatve» v «Haasu» v Skpljètu svoj 'godbeni koncert.
Odpadle prireditve Ljudskega odra v Škofijah.
Ze tretjič napovedano gostovanje Ljudskega odra v Škofijah je moralo, žal, zaradi slabega vremena odpasti. Zadnjo soboto zaradi burje, dvakrat prej pa zaradi dežja. Upajmo, da sé bò to gostovanje končno le izvedlo ih sicer v dvorani. Kdaj, bomo pravočasno sporočili.
bolnike „ imM
j
Vpisovanje na strokovni industrijski šoli na Opčinah traja ves mesec september. Vpisati se morajo učenci IL in III. razreda. Vsa potrebna pojasnila daje tajništvo šole, ki posluje vsak dan od 10. do .12, ure.
Šolsko nadžorništv-o sporoča, da se vnši vpisovanje v osnovne šole ter popravni izpiti jesenskega roka od 22. do 30. septembra t. 1. Posamezna didaktična ravnateljstva določajo dneve in urnik.
Šolsko leto se prične s šol-
sko mašo dne 6. oktobra (ponedeljek), reden pouk pa dne 7, - oktobra t. 1.
V jesenskem roku se začnejo Zrelostni -izpiti na višjih srednjih šolah v.torek 30. septembra ob .8,30 s pismeno nalogo iz, slovenščine.
■ Opozarjamo, da se zaključi vpisovanje učencev, ki so izdelali- v .poletnem roku 25, t. m., učenčev pa, ki so izdelali v jesenskem roku 30. t. m.
Samo besedi
ne pomagaj
«Jgsenski
bor».
ki ga
Tov<
lum<
VPB
Ekšnt ji •bški
odg
Jase
jug
Trar
P>PI
'vaš
odg
ganizirala Slovenska dem«f, ska zveza v nedeljo, po pol dr1 Opčinah, je klavrno izpadel * kopici vnaprej razposlanih P1 bil in izdatni časopisni Pr‘ gandi. Ce vzamemo v poštij 'samo dejstvo, da je parfNbe pred prireditvenim prost» preko 20 osebnih avtomobili1' da je bila za ograjo naravnoA razna praznina, lahko z !( to zaključimo koliko UpJ ^ kmetov iz drugih vasi in cev je bilo na tem «jeser , zboru».
Vsi trije govorniki so polna usta lepih besed, pris1-zagotovil, da se bodo vedril » rili za, STO itd. Vsi so, vsaj.[ sedami protestirali proti, ra1" nju, priključitvam, pleti is1' , in prav tako so kot en sati zahtevali spoštovanje mirovl1 ^ ^ godbe. Vso svojo «bojevitoF stresli na Tita in De Gasp1'
Toda kljub obilici visoko iih fraz o obrambi STO so bili še na marsikaj. In lj. iz preteklosti nam pravij0' pozabljivost ni bila slučajni' ko je dr. Branko Agneletto r dejal, da se je v zadnjih 6 ' cih dosti prodajalo, in Poii,
ministre po vsem svetu.
Hi'
at*'r ile
It*
p
{ U E1 se ;
'diši
'Dčn vo lug
Nrj
a v
m1 lì
prodajal in kdo je glavni " današnjega stanja, tegtj Branko Agneletto ni hotel P la dati. O anglo-amerišjcih imf1], listih, ki so glavni krivci, N'Pjì mamo guvernerja, ni zinil H niti besedice. Prav tako se »Tho
varilo o vlogi, ki jo na
igra naše Ozemlje v zvezi 1, nimi pripravami imperiali5'1^ napad za SZ in ljudske dem1
:°qg
cije. Tudi cono B so popoka se morda strini0,- k
zatajili. Ali
Jutri bo obč. seja v Zgoniku
, Jutri v nedeljo 28. t. m. ob 9. uri bo v obč inskem poslopju v Zgoniku prva redna seja zgoniškega občinskega ,sveta.
priključitvijo k Jugoslaviji? skif,-.
iotc-L-,,	11-i,	.
jetska zveza in njena vzt'j
A a:
dii
petletna borba za ustah°lj STO, za voditelje SDZ sploh ne obstaja.	L""‘ i
demagogij N t branili n> I, ài
sino usoi‘/Nra __.• - iv «.*1	. tiri.
Prazne fraze, ____________
sektaštvo ne bodo branil< 1,11 ljudstva pred žalostno mu jo kujejo imperialisti. J je v resnici za brezkortiPj
sno borbo za STO, mora to ^
zati s konkretnimi dejanji. j y bo SDZ v bodočnosti tako * ,1 ^ la» za. STO kot doslej, si J k pričakuje na priho ' 1 še večjo polomijado.
Sv. Vid 7.130, ZDZ s Ko-lon-ko-vca 3;.300, . ladjedelnica Sv. Marka ■ 3.035, sekcija Skoljet 10.645. .
Prebivalci iz Briščkov so prispevali 1.355 lir.
Sekcija SV. Vi-d 14.735, Sv, Ana 5.095, Skedenj 1.500, Rie o-bon 1.500, Barko-vlje na pobudo sekcije 5.920. PD Matjašič -B ar ko vi j é 1.304, osebje zadruge postreščkov 2.000, KoJonkb-
vec’ 6.-860, demokratične žene. pri KsiČunu 2.000, P. A. 20.000, Celica Màrtiriùzzi Milje 2.085, PD Vivoda Campore 1.000, celica Sv. Barbare 3.015, PD Sv. Barbara 5.000, Celica Griže 2.055, moške celice iz Milj 7.475, Bacierà: čel; Passionarla 1.100, čel. Kobal 1.270, cel. Cattaruz-ži 300, člani sekcije 1.200, cel. Gigante 4.810, Sv. Jakob: na pobudo" sekcije 3.800, cel. novinarjev 9.,200, skupina trgovcev in obrtnikov 4.000, ženska Celica Blažina 2.030, ženska cel. Merlak 650, mešana cel. Blažina 3.450, Delavske zadruge 1.750. Sekcija Sv; Alojz 16 tisoč 489. Sekcija Tomažič: cel. Fakin 14.480, cel. Tedeschi 3.575. Cel. Bersa: Rocol 2.710; cel.' Lutman 6.425, Domjo Lidija (cel. Kneip) 1.220, cel. Sornig 800, športni krožek Sv. Marka 10.000, nabrano med de-
lavci Sv. Marka 2.900.
C /
I#
J
pričakuje na prihodnjem i«. t
Se
Ss-r \ , &0l
Prispevki za naš tis^
Zadruga delavcev SV; j ! k-a 20.000, Milje (3. pol<>» ji ^ tisoč. 945, Sv. Ana, nadalP
pi=Ti !6'
juu.ijiu. iuvans * * ji» , • Ì New Yorka 15.625. Tov. CU>
SV. Ana 2.370. Sekcija itj6 kob (5. polog) 16.955, M^j!
10.115 (4. polog), -Curi'
mt
na ('2. polog) 10.000.
'■',l jnjk
(5. polog), 'Sv. Ivan (2.^
m
10.540, Barko-vlje 4.825, ’J % čana (2. polog) 14.350, ^'J , %
(Milje) 9.750, tov. Ricobo*1
b;
Odgovorni urednik-j) ‘ j.Q RUDOLF BLA2IC^(BI»8 j_(;
Založništvo «DELA» A Tiska tip. Adriatica, Risffl°n ,!%
Dovoljenje AlŠ^/ Mja ---------------
iSs
IZJAVA .
Podpisani Vižintin Sla.7 A ^ dori, stanujoč v NabrežtNj 11 51 nolomih štev. 5 izjavljam, %r «iz; ta, ki sem jo. navedel L* r k na radiu Trst II. dne	1 41
t. 1. v okviru volilne	Jže
glede do-bav občini Devm(J)i. I», žina, ki jih je vršil takra.jjt1. , 6 bornik Josip Terčon kot	6.
f Trerlbn	o -1 ' Q r Ar\ fi 1 Z ! , V.
tvrdke brata Terčon Jf p J ^
žine, né odgovarja vsoti, .j/ ;,'J jo ugotovil po pregledu j ‘Ve računskih knjig.	te» - S-
Kar se tiče dobička iz yjl,, i^.p1
bav, sem nadalje	1 TUj
je ta v skladu z normali Ji»
stoiki na. tekočih cenah- ie jb L. Ugotavljam nadalje, da J jjl' ^
ocena imela značaj.
izključno
pdlf
Nabrežina, dne 23. sept-A/ 11 t<
zma, one u. jj Vižintin Slavec a
*6,
H
N,