ETO TV.
št. 8
'JOobko' smo jvtmiwZu
"Na tem mestu je počila prva partizanska puška - 5. avgusta 1941." le besede so vklesane v kamen pri spomeniku Pod Storžičem.
Že 22 let je od tega, a vendar so spomini na ta tragični dan tako živi, da so si Tržičani izbrali ta dan za svoj občinski praznik.
Programi v čast temu dnevu so se odvijali,že cel teden. Za ta dan so bili še posebno lepo urejeni in okrašeni vsi spomeniki na območju tržiške občine. Ena od proslav pa je bila v nedeljo 4. avgusta spet v Lomu.
Patroli in številni občani Tržiča so se zbrali že ob 6. uri pred poslopjem Občinske skupščine v Tržiču in se potem vsi skupaj prepeljali s tremi tovornimi avtomobili do loma. Pred društvenim domom, ki ga gradijo Lomijani, je ena patrola z. enim avtomobilom krenila k Tiču, kjer je bilo odkritje spominske plošče v spomin padlim v bitki julija 1943. Eden od preživelih borcev iz te bitke je tovariš Vučko, ki je imel tudi govor, v katerem je orisal potek te borbe.
Spominska plošča je vzidana v steno Tičcve hiše. To ploščo pa je odkril tovariš Eoblek,
Druga patrola z dvema avtomobiloma ]3a je nadaljevala pot skozi lom do KopiŠča, od tod pa je bilo treba peš čez še rosne rožnate senožeti pod prelepi in ponosni Storžič.
Do 9. ure se je zbralo prod domom Pod Storžičem veliko občanov, med katerimi so bili tudi številni gostje in sosednje Koroške. Ob 9. uri pa smo krenili v sprevodu vsi skupaj k spomeniku, kjer se je odvijal program. Proslavo je pričel tovariš Miloš Sova, ki je tudi pozdravil vse navzoče, posebno pa še goste iz Koroške.
Tovariš Peter Uzar, ki je eden od preživelih borcev iz tragedije Pod Storžičem, je doživeto opisal potek te borbe in cilje, ki so jim bili pred 22, leti zadani prav na tistem mestu. Nato je spregovoril nekaj besed predstavnik koroških Slovencev tovariš Jurij Mak, na koncu pa je zaželel, da bi se večkrat videli ob takih proslavah in svečanostih. Zatem so naši koroški bratje zapeli še dve pesmi, in sicer "Počivaj jezero v tihoti" in ''N’mav čaz izaro" . Prelepo ubrani glasovi
so vzvalovili med smrekove gozdove in se porazgubili v stenah mogočnega Storžiča, nam pa privabili solze v oči.
Za tem je govoril tovariš iz Domžal, ki je nazorno orisal čas od poteka borbe do sedanjih dni. Vse navzoče je pozdravil in jim zaželel prijetno bivanje v lomski vasici in Pod Storžičem ter veselo praznovanje občinskega praznika še Temšakov Janez iz loma, ki je na koncu recitiral tudi pesem, 'ki jo je sam napisal v čast storžiškim žrtvam, jo pa zaradi preobšir-nosti na tem mestu ne moremo objaviti.
Zastavonoša iz Kranja, ki je tudi prisostvoval tej proslavi se je na koncu spomnil še naših južnih bratov iz Skopja, katere je nekaj dni pred ten prizadela težka nesreča. Njim v čast in slavo je bil posvečen enominutni molk.
Za vsa izvajanja se je v imenu Združenja borcev Tržiča lepo zahvalil tovariš Sova ter zaključil proslavo z gesli: "Naj živi 5. avgust - praznik občanov Tržiča" in "Naj živi tovariš Tito!"
S tem je bila celotna, proslava pred spomenikom Pod Storžičem končana, patroli pa sta kmalu zatem nadaljevali pot čez Poljane ter se po drugi strani Kukovnice vrnili nazaj.v Tržič.
+++	+++	+++	+++	+++	+++	+++	+++	+++	+++	4-++
444	444	+4-+ . ^ 444	+4-4-	^	4-++	444^ j_	 ^______|_____j_
+++ +++ +++ +++ +++ +++ •++.+	+++	+++	+++
444	444	4+4-	4—i—h 4—4+	++4	■- 4++	4+4	+++	+++
vabi ■ ■
Od Pripravljalnega odbora za partizanski pohod ■ v Cerkno smo prejeli vabilo in program, v katerem nas vabijo k Sinvečji udeležbi na SREČANJE PRIMORSKIH IN GORENJSKIH PARTIZANOV. Da bi bil sleherni s tem lahko obveščen, navajamo sledeče:
V dneh 6., 7. in 8. septembra 1963. se organizira partizanski pohod 'Kokrškega odreda iz Tržiča do Cerkna. Glavni sestav odreda bodo mladinci predvojaško vzgoje.;, ki na maršu izvajajo tudi taktične vaje. Želimo, da bi stari borci., udeleženci borb na področju, kjer bo odred izvajal vežbo, pripovedk»-, vali svoje spomine in tako posredovali naši mladini partizanske dogodke.
Pohod bo v zvezi s spominsko svečanostjo ob .20 letnici vstaje primorskega ljudstva pod nazivom: SREČANJE PRIMORSKIH IN
GORENJSKIH PARTIZANOV. Formirane "bodo vse enote Triglavske divizije, katere komandant do generalpodpolkovnik.Stane Potočar -Lazar, namestnik pa generalmajor Dušan Švara - Dule in komisar Kodrič Rudi - Branko.
Za izvedbo pohoda je formiran posebni pripravljalni odbor, ki bo zbiral prijave v sodelovanju z vsemi organizacijami v naei občini. Vsi borci naj bi se oblekli v uniforme in si pripeli odlikovanja, S seboj je treba vzeti nekaj*suhe hrane, jedilni pribor, dežni plašč in druge osebne potrebščine za dvodnevno marševanje.
Odhod iz Tržiča je določen za 6. september ob 16. uri. Zborno mesto bo na Cankarjevi cesti ob 15. uri, kjer bi komandni kader prevzel dolžnosti in program pohoda.
Pred odhodom bo krajša svečanost na Trgu svobode - raport komandanta odreda predsedniku občinske skupščine, nagovor, prapori, godba, učenci šol, gasilci itd.
Maršruta je že določena in bo skicirana ter izobešena v izložbenem oknu ZROP. Na pohodu bo preskrbljeno za toplo hrano in osvežilne pijače. Imeli bomo tudi dva mitinga in to•v Češnjici in Planini.
Za povratek iz Cerkna bodo na razpolago avtobusi in kamioni.
To organizacijo bo prevzelo. Avto-noto društvo Tržič.
Udeleženci proslave, ki ne bodo šli na pohod, pa imajo zagotovi jen prevoz iz Tržiča do Cerkna in, nazaj,. Da bi krili nastale stroške, naj bi vsak udeleženec ob prijavi vplačal din 500.-in si s tem rezerviral sedež. Prijave bodo zbirali vsi krajevni odbori ZROP in ZB NOV ter sindikalne podružnice. Čas odhoda prevoznih sredstev bo pravočasno objavljen po radiu Tržič.
++++ +++++++ +++++++ +++++++ +++++++ ++++ ++++	++++ ++++	++++ ++++	++++ +•+++	++-i—h +4-++	++++
++++ ++++ ++++ ++-+•+ ++-*-+ ++++ ++++ ++++ ++++ ++++
+ +++ + + +	4-++ + + + +	4- + + + + + +	++++ + + +	++++++ +
Karel Kravcar
0 ljubeljskem
To navodilu Sekretariata Zveznega izvršnega sveta za promet in zveze je bil opravljen dne 13.8.1963. poluradni razgovor med zastopniki avstrijske vlade in jugoslovanskimi predstavniki. Glavna tema pogovorov so bili gradnja in otvoritev ljubeljskega predora in gradnja ceste do predora z obeh strani.
Iz avstrijske strani so bili pri pogovoru navzoči;
ing. Alois Seidl - direktor uprave zveznih cest v avstrijskem
ministrstvu
dr. ing. Valdemar Schilling, zastopnik gradbene direkcije Ko-
rošk'e
ing. Max Schmidt - direktor Gradbene direkcije Koroške, ing. Richard Wait t od Gradbene direkcije Koroške, ing. Kahl Soravia - šef gradbenega podjetja "Soravia", ing. Wolf Bruckmann - zastopnik podjetja "Soravia", ing. Bruno Freibauer - generalni direktor firme "Universale", za podjetje "Sika" - llastiment iz Dunaja pa so bili navzoči; direktor ing. Robert Demel, direktor ing. Helmuth Gaisser, nadinženir Erich Dietz in ing. George Knoth. Pogovoru je prisostvoval tudi major Bernard Morti, zastopnik obmejne službe.
Iz jugoslovanske strani pa so bili zastopani:
ing.. Vasilije Dragovič - glavni inšpektor za ceste SFRJ, ing. Stojan Šubic - pomočnik republiškega sekretarja za promet, dr. Ivo Murko - šef urada za zunanje zadeve pri rep. izvr. svetu, ing. Rudolf Simolini - generalni direktor skupnosti cestnih
podjetij
ing. Milan Stegu - član tehničnega pododbora^ dr. Aman Šraj - prevajalec in zastopnik Občinske skupščine Tržič.
'Razgovor se je pričel ob 10. uri dopoldne na jugoslovanski strani, nakar so vsi prisotni odšli skozi tunel, kjer so se razgovori nadaljevali do 1.8. ure na avstrijski strani blizu o v ca.
Navajam kratek izvleček iz razgovorov;
Predor je dolg 1570 metrov, na jugoslovanski strani 681 m-, na avstrijski pa 889 m. Jugoslovanski del je popolnoma gotov in takoj sposoben za promet. Na avstrijski strani pa je gotovega 336 m, ali 38	. Po zagotovilu podjetja je ob najbolj-
ših pogojih možno dograditi 8 metrov oboka dnevno, kar znaša še za 69 dni. Oni uporabljajo druge mase za obdelavo oboka. Navedli so prednosti tega načina gradnje, vendar pa so stroški^ zelo visoki - 4000 šilingov za en kvadratni meter.
Dogovorjeno je bilo, naj bi se tudi na avstrijski strani predor toliko dokončal, da bi bil s 1. novembrom letos omogočen promet skozi. Prvega julija 1964. pa bi bila oficielna otvoritev predora. Z obeh strani so bili obrazloženi projekti za ureditev platojev pred vhodom v predor.
Na avstrijski strani bodo v začetku zgradili samo objekt carinarnice in obmejne službe| izkopi globokih temeljev so že v delu.
Poznojo pa bodo dogradili šo motel-restavracijo in garaže.
Na jugoslovanski strani pa bo potrebno sano za ureditev (brez visokih stavb) 190 milijonov sredstev.
Nadalje je bilo govora o izgradnji priključnih cest. Ugotovljeno je bilo, da so na jugoslovanski strani dela v polnen teku ter da je pogodbeni rok dograditve 31.12.1963. Na avstrijski strani pa je bilo opaziti, da so največji problem finančna sredstva. Avstrijci so omenili, da nameravajo delno rekonstruirati obstoječo cesto, delno pa opraviti večje'prestavitve.
Na koncu razgovora je bilo povdarjeno, da bo Zvezni sekretari at za ceste in promet SFRJ. posredoval Upravi zveznih cest Avstrije, glavne . podatke o elementih izgradnje ceste Naklo -Ljubelj. .
•+*
4* +
+ + + +
+
+
+ + +
■++ + +
+ + + + + + + + ++ +
+
+.
+ +
+
+ + . +
PROBLEMATIKA 0 PLANU IN PROIZVODNOSTI ZA I. POLLETJE 1963. IN PRIMERJAVA Z IS TIM OTCDOBJSM LETA 1962.
rredilnica:
V'prvem polletju je bil v predilnici plan 1,543-069 kg pri bazni Nm 34 izvršen z 1,594-055,9 kg, kar znaša 103,30 medtem, ko je bil v istem obdobju lanskega leta plan 1,246.109 kg pri bazni Nm 34 izvršen z
1,359.472,8	kg, to je s 109,10 in je letošnje izvršen j e plana za 5,80 i° nižje od lanskega I. polletja. Na račun rekonstrukcije so se zastoji vretenskih ur znižali za 1,9 ^.Odstotek izostankov delovne sile se je v primerjavi s I. polletjem lanskega leta znižal za 2,5 i- in to na račun letnih in izrednih dopustov.
Baznih gramov na vroten^mo uro je bilo Ilar o jenih 19,04, v istem obdobju lanskega lota pa 19,74 in je indeks 96,45» Rendement je v prvem polletju letošnjega, v primerjavi z lanskim prvim polletjem, nekoliko boljši, in sicer je letos 96,01, lani pa 95,16.
Storilnost je porastla; za 100 kg preje pri bazni Nm 34 jo bilo porabljenih 26,^0 delovnih ur in 6,34 delovnih ur manj, kot v istem obdobju lanskega lota - indeks je 123,75. Indeks storilnosti v primerjavi z letom 1962. pa je 117,68.
Sukalni.ca;
V	sukalnici jo' bil plan 293*242 kg pri povprečni Nm
9.2	izvršen z 289.194,8 kg , in znaša 98,-62- $ ter se je izvršenje plana'v primer ja5-vi z istiirj obdobjem lanskega leta znižalo za 7,64 $,t ko je bil plan 287*564 kg izvršen s 105,26 $, ali
302.696,6	kg. Zastoji vre-tenskih ur so se v primerjavi z lanskim I. polletjem znižali za 3,5 $ in to na račun odsotnosti delovne sile in pomanjkanja prcdpre-je. Na račun bolezenskih izostankov se je odstotek izostankov delovno sile zvišal za 0,3 $.
V	prvem polletju letošnjega lota je bilo izvršenih 54,11 gramov na'vretensko uro, v lanskem I. polletju pa 56,27 indeks je?96,16.
Storilnost je padla,; za 100 kg preje pri povprečni Nm
9.2	je bilo porabljenih 14,53 delovnih ur in 1,30 delovnih ur več, kot v i-stem obdobju lanskega leta in je indeks 91,05. Indeks storilnosti napram letu 1962 pa je 93,05.
Tkalnica; ■.
2
Polletni plan 8,096.449 m je bil izvršen z 7,836.833 kvadratnimi metri in znaša 96,79 $, medtem ko je bil plan 14,901.875 votkov izvršen s 14,951.442 votki, to je 100,33 $. I zvr šen jopi ana kvadratnih metrov se ' je napram istem obdobju
iranskega leta znižalo za 3,20 $, ko je bil plan 6,901.150 kvadratnih metrov izvršen s 6,900.564,8 kv.m, ali 99,99 $; plan 12,164.412 votkov pa je bil izvršen s
101,02	ali 12f288.065 votki in je izvršenje letošnjega plana za 0,69.$ nižje od lanskega.
Zastoji statvenih ur so se na račun odsotnosti delovne sile znižali za 0,9 $. Izkoriščanje na Eliteks statvah je bilo v prvem polletju
75,25	(15 ur), medtem ko je bilo v II. tromesečju 77,07 $ in za 3,33 $ višje, kot v
I.	tromesečju.
V	prvem polletju letošnjega leta je stalo v tkalnici povprečno na dan 51 statev. Za-radi nižjih izostankov letnih dopustov in bolezni se je odstotek izostankov delovne sile napram istem obdobju lanskega leta znižal za 3,2 odstotka. Ravno tako se je
iz istih razlogov znižal odstotek izostankov samo tkalk, in sicer za 2,- $.
Storilnost je porastla; za 1000 votkov je bilo porabljenih 42,20 delovnih ur in 4,33 delovnih ur manj, kot v I. polletju lanskega leta; indeks je 110,26. Storilnost v primerjavi z letom 1962. pa se je dvignila za 12,82 $.
Oplenenitilnica:
V	belilnici je bil v I, polletju plan 7,708.399 kvadratnih metrov izvršen z 8,189.323 kvadratnimi metri, to je s 106,24.$. in se je
izvršenje plana v prinerbavi z lanskim istim obdobjen znižalo za 2,24 fi>, ko je bil plan 6,838.293 kvadratnih metrov dosežen s 108,48 odstotki in s 7,418.190,8-kvadratnimi metri. Plan 157.945 enot pa je bil v letošnjem I. polletju izvršen š 159.042,7 enotami, kar znaša 100,69 fi° in se je pri lanskoletnem polletnem planu izvršenj e enot znižalo za 1,55 fi\ plan 167.808 enot je bil izvršen s
171.569,5	enotami in s
102,24	fi, Odstotek izostan-
kov delovne sile se je napran istem obdobju lanskega leta znižal za 2,6 ^ in na račun nižjih izostankov letnega dopusta in bolezni.
Storilnost je padla; za 100' enot je bilo porabljenih 90,28. delovnih ur in 9,93 delovnih ur več, kot v prvem polletju lanskega leta. Indeks je 89,-
Indeks storilnosti v primerjavi z letom 1962. pa znaša 96,53.
+ + + + + + +
+ + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + +
fi fi fi fi fi fi
KAKŠEN JE BIL IZVOZ V I. POLLETJU
Planska Zadolžitev po razdelilniku Saveta tekstilne industrije SERJ.za letošnje leto znaša 3;300.000 kvadratnih metrov v vrednosti 660.000,- dolarjev.
Stvarni dosežek v izvozu v I. polletju
2
m	m
surove tkanine	3,122.807	3,089.894
belj. tkanine	230.798	131.713
post.perilo	4.O8O	5.100
3,357.685	3,226.707
Interni letni plan	4,50-9.000
Izvršitev inter; plana	71,56 fio
Izvršitev plana 101,75 1°
Dinamika izvršitve po dolarski vrednosti v mesecih prvega pol letja (1/12)
januar 91,91 fi	marec 87,13 fi	maj	162,18 fio
februar 40,00 fio	april 192,4-2 fi	junij 427,70 fi
I.	polletje (1/2) ... 166,63 fi Pretežni del je bilo izvoženo v ;
Italijo cca 3IO.OOO dol.-Anglijo cca 67.000 dol.- USA 40.000 dol. Švico cca 46.OOO dol. - Brazilijo cca 48.000 dol.
pa je:
dolarj ev
495.442
53.550
900
fakturna
vrednost
611,911.574.-
57,150.593.-
943.110.-
549,89?	670,005.277.-
811.600 1,050,.685.OOO.-
67,75 fi	63,77 fi
83,32 fi

Lado Bozin
42 urni
Vse večje zanimanje članov delovnega kolektiva za skrajšanje delovnega tedna terja od nas tudi večjo intenzivnost na tem področju» Da bi prikazali, kako kompliciran je ta problem in kako je težak, moramo pojasniti način prehoda na skrajšan delovni teden, kaj in kako je treba organizirati potek proizvodnje, da se zagotovi količina in ekonomski efekt s časovno manj vloženim, toda bolj intenzivnim delom. Vsled tega je neobhodno potrebno proučiti predvsem vpliv skrajšanja delovnega časa (dnevno ali tedensko) na raven produktivnosti, oziroma oceniti, kakšen padec bi povzročilo skrajšanje delovnega časa, ne da bi bili podvzeti sploh kakšni protiukrepi. Skrajšanje delovnega časa vedno in povsod ne povzroča padca produktivnosti dela v razmerju, v katerem se je zmanjšalo trajanje delovnega časa, temveč po pravilu in po logični presoji nekoliko nižje v odvisnosti od teže in pogojev dela, (delo je lahko v krajšem delovnem času opravljeno v isti višini, ker se upošteva fizična ali umska izčrpanost) zaradi katerih se dosega različna dinamika produktivnosti dela. Nadalje 'je treba proučiti možnosti, ki jih nudijo obstoječe rezerve In oceniti, kolikšno stopnjo dviga produktivnosti dela se mora dosegati v naslednjem razdobji, da bi se nadomestila izguba zaradi skrajšanja delovnega časa, upoštevajoč pri tem tudi nadaljnji 'dvig produktivnosti v skladu s predvidevanji plana podjetja. Neobhodno se mora izvršiti analiza sedanjega stanja in poiskati ter dokazati tiste neizkoriščene možnosti in rezerve, katerih aktiviranje lahko dvigne na ustrezno raven produktivnost živega dela.
Poleg ostalega je potrebno izdelati še-naslednje analize: Predvidevanje izvršenja 'plana fizičnega obsega proizvodnje in ekonomskega efekta za leto 1963. Z upoštevanjem zaposlene delovne sile bo analiza pokazala tudi nivo produktivnosti dela. Ekonomski pregled'naj bi pokazal možnosti razvoja posebno na investicijski smeri. S tem bomo lahko ugotovili razvoj tehnološkega procesa na podlagi zagotovijenih sredstev za investicije, investicijsko vzdrževanje, rekonstrukcije itd, ki bi prišle v poštev v prihodnjem obdobju. Na podlagi teh pokazateljev pa se bo dalo določiti notranjo delitev dela in produktivnost v prihodnjih po letih razdeljenih obdobjih» Če bomo pri ten realno upoštevali, kolikšna investicijska sredstva so potrebna za odpravo določenih ozkih' grl v proizvodnji in za določene manjše tehnične izboljšave oziroma rekonstrukcije s ciljem povečanja stopnje izkoriščanja obstoječih osnovnih sredstev, se nam bo pokazala tudi časovna npžnost prehoda na skrajšan delovni čas.
Istočasno je treba, izdelati določene analiza, vs-ehJzecposlenih v podjetju z oziron na izrabo fonda delovnega časa, delovne discipline in prikazati, kako se izrablja delovni čas na nekaterih delovnih mestih ali oddelkih v teku enega delovnega dne z namenom odkrivanja in izkoriščanja obstoječih rezerv, kar je važen element za dosego cilja, ki si ga postavljamo in pa zahteve po enaki obremenitvi pri delu.
Izredno natančnost zahteva tudi delo na analizi različnosti skrajšanja delovnega časa. Nemogoče je predpostaviti, da bi mogla imeti vsa podjetja iste stroke isto število delovnih ur na dan ali v tednu. Razlike nastajajo zaradi tehnološko-ekonon-skih lastnosti, treh izmen, prevoza na delo itd. Ker trajanje in razdelitev delovnega časa npom. .znanj sanj-e-'-šf evala delovnih ur v enem dnevu ali zmanjšanje- ši evil a delovnih ur v tednu posega v kompleks medsebojno odvisnih in občutljivih vprašanj, zehteve tehnološkega procesa, poslovanja podjetja, osebnega življenja delavcev in njihovih družin ter podobno. Navedene analize, kakor tudi ..Ir uga proučevanj a v zvezi s skrajšanjem delovnega časa je treba sedaj vršiti v zp orodno- z _izd elavrr"per—. spektivnega-plana—podjetja, ki bo - lahko trdimo - edina realna osnova tega problema.	~	•
Medtem, je Zvezni izvršni sveir ria. podlagi--določil, ustavnega zakona o izvedbi Ustave SFRJ izdal odlok.o pripravah delovnih organizacij za prehod na 42 urni' delovni teden, ki je objavljen v .Službenem'listu SFRJ štev. 25 od 26^čul_963. Po tem odloku ima Komisi ja .Zveznega, izvršnega sveta .za delovni čaš izključno pravico, da še pred izdajo zakona o rokih in pogojih za izvedbo, ustavnih določb o 42 urnem delovnem času v tednu organizira v določenem številu delovnih, organizacij praktične preizkuse v zvezi z uvedbo skrajšanega., delovnega časa. Delovna organizacija mora v to privoliti, od občinske, skupščine, na območju katere je delovna organizacija pa je treba poprej zahtevati mnenje. Ta predpis ima namen, da se pridobijo izkušnje pri izdelavi ustreznega zakona, obenem pa zahteva inten— • .. zivnejše delo na pripravah, ki naj bi vsebovalej
1.	izdelavo dokumentirane analize ekonomskih, finančnih in drugih činiteljev skrajšanega delovnega časa, za svoje obrate, delavnice in delovne enote, kakor tudi za podjetje kot coloto.
2.	Izdelavo razčlenjenega podrobnega načrta organizacijskih
in ekonomskih ukrepov, s kateri zagotovijo v vsaki posamez- -ni fazi skrajševanja delovnega časa tolikšno produktivnost dela in tolikšno uspešnost poslovanja, da bosta omogočali
fizični obseg proizvodnje in vsaj tisto raven osebnih dohodkov in odvajanja v lastne in družbene sklade, kot bi jih dosegalo podjetje ob pogojih pri 48 urnem delovnem tednu.
3.	Da se upošteva pri svojih predhodnjih analizah in načrtih ukrepe, da skrajšani delovni čas ne sme imeti za posledico povečanja nadurnega dela.
4.	Na podlagi omenjenih in drugih analiz in načrtov naj se predvidi, v katerem zaporedju in v katerih rokih se bo lotevalo podjetje ukrepov, in ali se namerava preiti na 42 urni tednik naenkrat, ali v etapah in določi pri tem trajanj'© posameznih etap prehoda. S praktičnimi preizkusi pa je možno pričeti, ko se končajo potrebne navedene priprave.
Iz vsega navedenega je lahko zaključiti, da ni mogoče točneje odrediti potrebnega časa za odgovarjajoče priprave za prehod na 42 urni delovni teden- Gledamo na malone, ki se postavljajo pred podjetje in na uredbe, ki so s tem v zvezi že in bodo še izšle, pa se lahko trdi, da bo podjetje s svoj imi,. , o dgov-ornimi..	^
gani še nadalje intenzivno- d-elala. na.. .tem. jpr-oblemu.
+	+	+	+	+	+
+ 4-	++	++	++	++	4 +
+	+	+	+	+	+
Tine Tomazin
5\jcMematJk<^.irj,Ucjou
Drugi problem, pred katerim stoji jugoslovanska -tels-tilna^in— dustrija, je tehnologija oplemenitenja tkanin, kar še posebno velja za slovensko tekstilno industrijo in razumljivo tudi za naše podjetje. Namreč nesporna ugotovitev je, da izvoz oplemenitenih tkanin ne samo stagnira., ampak močno nazaduje. Iz razpoložljivih informacij lahko ugotovimo, da je slovenska tekstilna industrija le do leta 1953. uspešno izvažala oplemenitene tkanine. Po tem letu pa je tehnologija oplemenitenja tkanin v svetu tako močno napredovala, da naša industrija z zastarelo opremo ni bila več kos konkurenci na-inozemskem tržišču. Kot dokaz navajam nekaj podatkov o izvozu slovenske tekstilne industrije v primerjavi z leti 1953. in 1954. ter leti 1961. in 1962. Žal ni podatkov za vso jugoslovansko industrijo, vendar bodo že ti podatki, ki zadevajo samo slovensko tekstilno industrijo, prepričljiv dokaz o upadanju izvoza oplemenitenih tkanin.
V letih 1953 in 1954 jö bilo iz Socialistično republike Slovenije izvoženo:
Oplemenitene tkanine Surove tkanine ......
23,329.257 m2 ali 63,8 Ì 13,255.446 m2 ali 36,2 i
V letih 196I in 1962 je bilo izvoženo:
2
Oplemenitene tkanine ...... 18,851.412 m ali
Surove tkanine ............ 17,798.298 m2 ali
51,4 1° 48,6 i
Iz gornjih podatkov, ki prikazujejo obseg izvoza oplemenitenih in surovih tkanin v letih 1953.-in 1954. napram letu 1961. in 1962. lahko zaključimo, da bo treba v celotni slovenski tekstilni industriji v nadaljnji investicijski politiki ubrati novo smer.
Podobno, če ne še bolj upadijivo nazadovanje izvoza oplemenitenih tkanin zlasti od leta I960, dalje lahko' zasledimo tudi V našem podjetju:
leta I954. smo izvozili:
Surovih tkanin 		2,204.966	2 m	• • •	t. j.	75,2 1o
Beljenih tkanin ....	141.338	2 m	• • •	t. j.!	24,8 1°
Barvanih tkanin .....	586.307	2 m	• • 0	t.i.ì	
Izvoz v letu 1959. Surovih tkanin 		173.996	2 ■ m'	' * • •	t. j .	7,4 5^
Beljenih tkanin ....	1,869.472	2 m ■	4 • e	t. j . 3	92,6 i
Barvanih tkanin ....	303.902	2 m	« « •		
Izvoz v letu I960.					
Surovih tkanin .....	1,381.583	c m	• • •	t. j.	45,4 Ì
Beljenih tkanin .....	1,435.810	2 n	• • •	t. j. V	54,6 i
Barvanih tkanin ....	228.595	, 2 m	• • •	t.J	
Izvoz v letu 1961. Surovih tkanin 		1,778.613	2 n	* • •	t. j.	55,5 Ì
Beljenih tkanin ....	1,428.254	2 m	• • «	t. j. j	
Barvanih tkanin ....	35	2 m	• • •	> t. j. j	44,5 i
Izvoz v letu 1962. Surovih tkanin .....	2,999.296	2 m .	• it	t. j.	t- 70,8 io
Beljenih tkanin ....	1,235.565	2 n	• • •	t. j.	29,2 i
Iz navedenih podatkov je razvidno, da je kilo v lansken letu razmerje že 70,8 : 29,2 v korist surovih tkanin, lo razmerje, ki dokazuje zastoj v izvozu oplemenitenih tkanin, se ho v le—
tošnjem letu še poslabšalo,	saj smo' do 31*7.	izvozili:.	
Surovih tkanin 		3,*424.672,3 n	. . t. j .	92,5 $>
Beljenih tkanin .... Prevlek za blazine .	275.291,5 n 2. 4.O8O,- n	•	• • "t • j • ^ •	• • "t 0 • J	7,5 5*
Ker se do konca letošnjega leta ne ho bistveno spremenilo razmerje ned izvoženimi beljenimi in surovini tkaninami, lahko ponovno govorimo o nadaljnjem naravnost skokovitem upadu izvoza beljenih tkanin iz našega podjetja.
Gibanje izvoza s primerjavo surovih in beljenih tkanin navajam vsled tega, ker je splošno znano, da je plasman surovih tkanin, zlasti ozkih, ne samo težaven, pač pa tudi finančno neefekten, v kolikor niso za plasman določenih tkanin za izvoz doseženi posebni aranžmaji.
Ravno zavoljo tega je imelo naše podjetje v preteklem letu po.podatkih iz zaključnega računa 63 milijonov izgube na ra-^ čun izvoza in to predvsem v izvozu surovih ozkih tkanin.
4*	4-	+''+*+	4*	4-	4-	4-	4*	4*	4-	4-	4-	4*
4-4-4-4-4-4-4-4-4-4*	+	4-4-4-4-4-4-4-4-4-4-4-4-4-4-4-4-4-	4-	4-
4-4-4-4“4-4-4-4-4“4-4"4-4-'4*4-4“
MEZGODE
nil na prstanec leve roke.
Vzrok - okvara na stroju.
Marija Marin, čistilka tkalskih strojev si je pri delu zadrla trščico od deske, ki je med stroji. Pri tem si je poškodovala mezinec desne roke.. Vzrok - izrabljena deska med stroji.
Francka Berger, vodja vodnega kalandra v oplemenitilnici se je pri posluževanju tega stroja na mokrih tleh razkrehnila in se poškodovala.
Vzrok - mokra tla in delno preziranje nevarnosti.
Meseca julija se je v našem podjetju ponesrečile 5 članov kolektiva, od tega 4 pri delu in 1 na poti na delo.
Terezija Primožič, tkalka, se je 'peljala s kolesom na delo, pri tem pa ji je odpovedala zavora, vsled česar se je zaletela v zid ter pri tem zlomila levo roko.
Jakob Švab, tkalski mojster, se je pri popravljanju polnilca za votek pri avtomatskem tkalskem stroju uščip-
- n
Mar,j an Zupančič, natikovaleč votka se je pri prehodu iz stare tkalnice v novo poslopje poškodoval z vr&fci na peto leve noge.
Vzrok - pokvarjena vrata.
Tudi iz nezgod je* razvidno, da je mesec julij čas dopustov. Izgubljenih je bilo sorazmerno malo delovnih dni - za nesreče pri delu le 35 in za nesreče na poti na delo 16 delovnih dni.
Skupno je bilo v 7 mesecih letošnjega leta 55 nezgod pri delu in na poti na delo (lani v istem času 50 !).
Iz tega je razvidno, da so letos nesreče malenkostno v porastu. Če pa primerjamo 7 mesecev leta 1961., vidimo, da se je tega leta ponesrečilo 81 oseb.
+ + +	-f- + -b	+ + +	+ + +	+++	+++
4-4-4-	++ +	+ + +	4-4-+	+•++	+++
+4-4-	++ +	+ +■+	+++	.+++	4—!■+
Xackcmfez nstu
V	mesecu juliju je bilo v naše podjetje sprejetih precej novih delavcev, to pa predvsem zato, ker. je precejšnje število mladih v juniju zapustilo šolske klopi, ki pa so se takoj hoteli zaposliti.
V	tkalnico so bili sprejeti naslednji:.
-	Marija Gregorčič,
-	Franc Šlibar,
-	Ivana Zupančič,
-	Vinko Černivec,
-	Feliks. Bohte,
-	'Anton Meglič, ■' .
-	Majda Razinger,
-	Milena Čufar,
-	Bernarda Florjančič,
-	Anton Božič,
-	Jožefa Dolenc,
-	Majda Štefe,
-	Anica Valjavec.
V	predilnico sta odšla:
-	Brigita Meglič
-	Janez Furlan
V	elektrodelavnico je bil sprejet:
-	Šahbaz Selimovič.
Iz podjetja pa so v tem mesecu odšli:
Marija Trstenjak - iz tkalnice - pravilna odpoved
Marija Škof - iz tkalnice -samovoljni izstop
Julka Jemec - iz predilnice - v pokoj
Marija Smolej - iz predilnice - invalidsko upokojena
Tomislav Triller - iz elek-trokotlarne - samovoljni izstop
Vida Golič - iz tehničnega sektorja - pravilna odpoved
Martin Zagoršek - iz garaže - pravilna odpoved
Vsem novim delavcem, ki so vstopili v naše podjetje, želimo pri njihovem delu veliko uspehov.
& & & &
& & & &
cn>
p iz C 'Jorz
Dan za dnem se v mesec spremeni, čas nevzdržno mimo nas hiti.
Jesen roko zimi v pozdrav poda, se pomlad poletju ^tcelemu smehlja.
'O'c
> \
Morje vabi, kliče:
"Pridi na oddih!" v vejicah ciprese ptiček poje skrit,
leto je okoli, sonce greje svet, tukaj Materada nate čaka spet.
Hišica te čaka., sonce in obal, pridi fantič mladi pridi deklič zal..
Pesek na pomolu revmo ti ozdravi, plavanje v morju dober tek ustvari.
Glavno, da kopalke ne pustiš doma; no, saj za "bikini" malo gre blaga.
Krpico za zgoraj, krpico za dol, gumba dva -oblečen-je telešček gol.
In vpisuje Cilka, hišice določa,
J aia e z pa ob vratih vrstni red odloča.
Je naval in gneča za julij in avgust, da te spremlja sreča, še moreš na,dopust.
A mladina skače v vodo, da škropi, nehote posrkaš porcijo soli.
Plavamo po morju gor, dol, som in tja,
dokler na drevesu gong glasu ne da.
je neznana roka, koliko bilo je v jutru jeze, stoka.
Na dopust pripeljal se je mladi par, ženin dal nevesti srčece je v dar.
In se fant postavni dečvi nasmehi j a, da oba pri srčku toplo požgečka.
Ti na plaži sonce ude porjavi, v šonku sladko vince
z jutra v noč skrbi, da z odlično hrano vse zadovolji.
V Poreču živeti luštno je zares; marsikdo za šalo poskrbi še vmes.
In kar klaftro drv sta telino - kadrovska, vsem navzočim v vzgled takrat nažagala.
Le prehitro mine v Materadi dan, od dobrot zvečer si truden in zaspan.
A televizija fige vredna ni, ob zabavi taki krvaviš si oči.
ben,
Mine-dan in t delo čaka nas, škoda, že za nami je dopusta čas.
Sončece zahaja, v morje šlo bo spat, lepi zaton sonca gle daš zadn j ikrat.
- ; /
>ox-
vrne spet se v stari tir, kmalu tudi v Poreč se povrne mir.
Kdor doživel lepe je dopusta dni, si nabral za delo svežih je moči.
O
i\

V-\

VV\
-am
Kadarkoli govorimo o rekreaciji, bodisi na morju,
ninah, se mi zdi, da
ali v pla-ki se v
se vedno srečujemo s problemi, ___ _ .
letošnjem letu pojavljajo zelo pogosto. Vzrokov za te probleme je vedno dovolj in to subjektivnih in objektivnih, nekaj pa je tudi takih, da bi se jim lahko izognili, seveda s sodelovanjem zainteresiranih.
Ako pogledamo letovanje v Poreču oziroma Materadi, potem lahko ugotovimo, da je bilo nič koliko negodovanj, razočaranj in tudi ostrih besedi na račun razporeda, vpisovanj in recepcij-ske službe. Glede kritik na račun vpisovanja bi bil odgovor
zelo kratek in jasen. Pravočasno in dovolj j =sno scio objavljali vrstni red vpisovanja, to je, prvi dan za: člane kolektiva, drugi dan pa za ostale, ako je kaj prostora. Seveda smo zelo radi, celo z odprtimi rokami sprejemali prijavo in prošnje tujih gostov in ugodili njihovim željam, če je bilo le kaj prostora. V interesu ekonomičnega poslovanja in v prid kolektivu si nismo mogli dovoliti rizika, to je, da bi zavračali tuje in čakali, kdaj se bo še kdo c3 članov Kolektiva spomnil in zadnji dan pred odhodom na vrat na nos zahteval prostor v našem domu za sebe in svoje, družinske člane. Zato so razna natolcevanja, da je za tuje goste prostor, za naše pa ne, zelo neumestna in do kraja nerazgledana. Najbolj je kritično obdobje od 12. do 26. avgusta, to je prav v tem času, kar pa je delno tudi razumljivo, vendar pa neizvedljivo, ker ne moremo natrpati v dom gomilo ljudi nad kapacitete doma. Prav zaradi tega smo že objavili pod tem naslovom, da je popolnoma nepotrebno čakati na dan izplačila in šele potem iti na letovanje. Akontacija na svoj zasluženi denar se lahko dvigne tudi pred dvanajstim v mesecu. V bodoče bo treba to zastarelost popolnoma, ovreod, ako se bomo hoteli izogniti ozkim grlom v našem domu.	‘	• .
Tem ozkim grlom je delno botrovalo tudi neurejeno planiranje dopustov in pa poizkusna proizvođn-jn,..y I. polletju. Iz zasedenosti doma vidimo, da smo v času od 15. junija do 15. julija v Materadi videli bolj malo članov kol-akf rva ; Po 12. juliju je bil zopet naval in to zaradi kolektivnega dopusta članov tovarne Peko. Od 27. julija do 12. avgusta ta naval delno preminja, po 12. avgustu pa lahko ugotovimo samo preko 100 $ zasedenost.
Komisija za oddih in rekreacijo se z raznimi manevri pri raz porejanju trudi, da bi ugodila činvečjenu številu interesentov, kar pa ji včasih temeljito spodleti, kar smo bili priča ob priliki zadnjih menjav. Naš dom v Poreču oo odprt do 15-oziroma 16. septembra, kljub tenu, da smo že objavljali, da se zapre 14. septembra. Naša želja je bila, da bi bil dem odprt vsaj do 22. septembra, vendar za ta čas sploh ni bilo prijav. Kolikor kdo želi preživeti svoj dopust V našem domu v septembru, pa še ni vpisan, naj se 'oglasi v sindikalni pisarni vsak četrtek od 8. do 10. ure, kjer se dobijo tudi vse ostale informacije. V času od sobote 31. avgusta pa do torka, t.j. 3. septembra jev našem domu nekaj prostih mest, kar lahko izkoristite za eventuelni izlet, ali krajši oddih.
Kaj več o rezultatih in problemih, pa boste lahko prebrali še v naslednji številki.
I. B.
W LET DELA V OplemzhitìtnicL
Ko je blago posušeno in apretirano -na razpenjalno sušilnem stroju, gre v nadaljnjo predelavo v munga oddelek. Munga oddelek ali oddelek suhe apreture kakor ga še drugače imenujemo, je tisti oddelek, ki v 40 letih ni doživel nobene spremembe. V njem se še danes dela ravno tako, kakor takrat, ko so pričeli.
V	munga oddelku moramo blago navlažiti, in to samo tiste artikle, kateri so preveč suhi, da se v suhem stanju.ne dajo obdelovati. Nato tisto blago, ki je preveč trdo, lomimo na lomilnem stroju. Tako pripravljeno poten likamo na kalandru. Likanju na kalandru pravimo tudi .kalandriranj e. Široko blago na kalandru poleg likanja tudi pregledano in napake označimo z barvanimi nitmi.
V	mungi imamo tudi munga stroj, po katerem se tudi oddelek imenuje. Na ten stroju delano samo nekaj specialnih artiklov. Blago obdelano na tem stroju ima poseben lesk in poseben škripajoč otip.
Vse ozko blago pa po obdelavi na kalandru še pregledano na pregledovalnih mizah in označimo napake.
Iz munga oddelka gre blago v zadnji oddelek, to je adjustpr-nica. Tudi v ten oddelku ni bilo v štiridesetih letih nobene bistvene spremembe. Zaradi povečanega obsega proizvodnje smo povečali prostor in dobili še en merilno-dvojilni stroj. Način adjustiranja in zavijanja je ostal popolnoma neizprene-njen.
Ko blago pride v oddelek adjustirnice, ga najprej delavke'izmerijo na merilnem ali merilno-dvcjilnem stroju. Vse široke artikle dvojino enkrat, ali dvakrat, dvojino pa tudi ozke artikle. Surovo blago, ki gre.v celih kosih na skladišče, pa samo merimo na merilnem stroju.
Potem moramo komade deliti, to je, razrezati na tako dolžino kosov, kakršne zahteva komerciala. Tako lahko delamo kose, ki so dolgi 120 m, ali pa po 9,14 m. Pri deljenju moramo upoštevati označene napake in jih bonificirati. Tako dodamo za eno rdeče označeno napako 10 cm blaga, za modro označeno napako pa 5 cm. Napake, ki pa so označene z rumeno barvo preje, pa izrežemo iz komadov.
Nato se blago zloži v komade in prekontrolira metraža, komade pa opremimo z JUS-ovimi etiketami. Komade nato stisnemo, da
dobimo komadeT katerih oblika ost.ano pri zavijanju neizpreme-njena. Nato komade prevežemo z adjustirnim trakom, opremimo z etiketo in žigosamo kvaliteto, netražo in širino ter zavijejo v papir. Papir je različen za različno artikle in tudi različno žigosan. Ko so zavitki gotovi, jih konsigniramo ter oddamo v skladišče gotovega blaga.
Pri adjustiranju je še veliko drobnega in finega dela, kar. pa na tem.mestu ne bi našteval, ker bi bilo predolgo. Pri delu v oddelku adjustirnice je posebno važno, da pazimo na to, da komadov različnih kvalitet, ki se enako adjustirajo, med sabo ne zamešajo. Paziti moramo, da so zavitki natančno in v redu prešteti, da jih adjustiramo vedno enako, posebno pa moramo paziti na to, da so žigosane metraže na blagu in papirju vedno točne.
To bi bilo na kratko orisano delo, ki ga je potrebno opraviti, da dobimo belo blago iz surovega. Iz tega je tudi razvidno, da se proces beljenja v teku 40 let ni bistveno spremenil in da gre še vedno v bistvu za enak proces, kot takrat, ko so začeli. Kljub tenu pa se le vidi, da se je delo moderniziralo in izpopolnilo z nabavo novih strojev in še posebej z modernizacijo tehnološkega procesa. Čew teh sprememb ne bi bilo, ne bi mogli skoraj z isto delovno silo v istih prostorih in istimi stroji narediti 5 do 6 krat več, kot preje.
V bližnji bodočnosti pa bo treba tudi proces beljenja spremeniti in preiti na sodobno kontinuirano beljenje, kakor ga imajo drugod po svetu in tudi že v naši državi.
Ravno tako bo treba preiti tudi na drugačno apretiranje, kot ga imamo sedaj. Malokje še apretirajo z navadnimi škrobi, ampak so prešli že na uporabo raznih sintetičnih apretu.r, ki so obstojne proti pranju in ki napravijo tkanino takšno, da se ne mečka.
Tudi pri adjustiranju bo treba najti nove sodobnejše metode.
Na vseh teh problemih se že dela, samo to delo je treba dobro proučiti, in kar je še posebno važno, dobiti za to potrebna finačna sredstva. Vsa leta nazaj je bil cilj podjetja kot celote, da se izgradi predilnica in tkalnica, sedaj pa se pripravljamo, da se tudi oplenenitilnica rekonstruira. Vsakomur mora biti jasno, da tržišče zahteva kvalitetno boljše blago, ki pa mora biti istočasno tudi .cenejše. To bo mogoče samo takrat, ko se bo delo mehaniziralo in avtomatiziralo in ko se bodo nabavili novi sodobni stroji in oprema.
Marjan Dolinar
Konec
- 20 -
WA SI VOJAKI WA M PIŠEJO
Čas teče in zopet je na vrsti nova številka’ našega glasila. Naši vojaki - kolikor jih neđ ten čason že ni prispelo Ionov -so zopet en mesec bliže trenutku, ko se bodo vrnili v svoje domače kraje in na svoja stara delovna mesta.
Prejel sem spet nekaj pisen in zvedel od vas vojakov nekaj novosti. Prvi se je oglasil vojak Stanko Pjevčevič. Poznano nam je že, da služi v Ogulinu. Piše nam, da jih je globoko pretresla vest o skopskem potresu, posebno pa še, ko so zvedeli, kakšna usoda je doletela sorodnike od nekaterih vojakov-sotovarišev, ki skupaj služijo. Tovariš Stanko prosi, da pozdravimo v njihovem imenu tovariše: Stefana Gregorčiča, Dragota Praprotnika, Janeza Kerna, Toneta Mokorela, Eda Šlibarja ter ostale. Pozdrav tudi mladinskemu aktivu BPT ter članom gasilskega društva, na koncu pa tudi . vsem članom kolektiva.
Tovariš Stanko, hvala za pismo in še se oglasi!
Precej obširno pismo nam je poslal tovariš Prago Prap*-rotnik. Pravi, da ne bi bilo prav, če bi to naše "kramljanje" prenehali, da pa bi bili temu krivi vojaki sami, ki se ne oglašajo zadosti.
Jeziš se na mostarsko vro-
čino, in tožiš, da je vežbanje vsled tega precej naporno, da pa je dobro to, ko ste brez srajc in’ da se•lahko močite z vodo, da se vsaj na.trenutke malo shladite.
Naslednjim besedam, ki jih je napisal tovariš Praprotnik pa naj predvsem prisluhne mladina našega kolektiva. Odlomek v celoti citirano: "Spoštovani urednik, prosim Vas, zakaj ne zasledim v Tekstilcu nobenega članka od mladinske organizacije. Sploh ne ven, če v našem podjetju še je mladinski aktiv. Gotovo ne boste vprašali, zakaj se za to zanimam, ker sem vojak. To bi pač vsakega mladega zanimalo, sajJse zato, če imamo vojaško obleko na sebi, nismo prav nič postarali. Res prosim, da mi -tovariš urednik -na to odgovorite!"
Tovariš Prago, strinjam se, da mladina premalo- piše. o avo jem delu, Moj odgovor pa naj bi bil takle: Poskrbel bom, da se bo do naslednje številke nekdo od mladine zadolžil, da napiše o delu te organizacije nekaj, saj upam, da bo naslednji mesec že bolje in da ne bodo vsi na dopustu.
Izročam še Tvoje pozdrave kolektivu, posebno pa vsem pleskarjem in mojstru Štucinu.
Pa poglejmo še, kaj pravi vojak Maks Slatnar. Pravi, da se, ko je bil še v Tetovem, ni mogel odločiti za pisanje, sedaj pa se nahaja na meji proti Grčiji in pravi, da večkrat
kot stražar naše domovine stoji na zadnjem metru naše zemlje. Praviš, da - čeprav je ta služba težka in naporna - si vseeno ponosen, da ti je zaupana taka služba. Želiš, da bi tudi na novi naslov dobival naš časopis. Bodi brez skrbi, tudi to se bo zgodilo. Da še izpolnim Tvojo željo - sporočam pozdrave celotnemu.kolektivu, posebno pa mizarjein.
Dragi naši vojaki, posloviti se moram od vas; spet se.kaj oglasite, do naslednje številke pa bodita lepo pozdrav—
.1 jeni.	tt , -3
Urednik
+ + + + + + + + + + + + +
+ + + + + + + + +.+ +'++.+
+ + + + + + + + + + + + +
POMOČ SKOPJU
Ob katastrofalnem poli-cr.u se je ob nabiranju pomoči odzvalo tudi naše podjetje. Sklenjeno jo, da se da enodnevni zaslužek, do sedaj pa smo že dali kot prvo pomoč slod^bo.
2023 n beljenega posteljnega platna, širina 1 j 5 cm,
45O n Mitja beljenega blaga širine I36 cm in 1727 m blaga Istra beljenega širine 80 cm.
Navedeno blago predatavi 3 a rroilm'üt 1,609.999.“ din.
Od našega štipendista smo prejeli dopisnico, v kateri nas prosi in nam predlaga, da bi v bodoče pošiljali na-
SVARILO
Na polju ajda že cvete prid5te k meni deklice, da z vami bom vesel zapel in z vami kratek čas imel.
Povedal bi vam zgodbo to, ki sen v mladost5 doživel jo, ko ljub5co eno sem imel, pa mi jo j5 drugi mož prevzel.
Imela rada sta se leti dve, skesalo nje se je srce.
Zdaj zapustil nož je njo, a ona ziblje dete l5po.
Zato pa zdaj dekleta ve, če hoc5 te enkrat bit5 ženeš ^Imejte fanta enega pa tis t5 ga raj , ..kot dva mož-a!
+ + + + + + + + + + + + + +
+ + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + +.+ +
še glasilo tudi njim, kar bi oni izkoristili, da bi se seznanili bolj podrobno z našim podjetjem. Želji bomo skušali ustreči.
Ul asilo delovnega kolektiva ’Bombažne prodi Ini e e in tkalnice Tržič.
Ureja uredniški odbor: Dorca Kralj, Mato Mežek, Riko Prešern, ing. Lado Halužan in Prane Meglič.
Ul avni ured. s Nace pirjevec. Tehn. uredn.s Franc Šarabon. Zunanja oprema: Viktor Ivnik ■in Renato Senic.
Tiska Center za izobrazbo Bombažne predilnice in tkalnice Tržič v nakladi 1.600 izvodov. Izhaja vsak mesec.
JHmIoav JhjyStpCl pAslpO'ìhtàUjyjt
O SKOPSKEM POTKE SU
26.	julij 1963. bo' ostal v jugoslovanski zgodovini zapisan kot črn dan. 0 ten, kaj in kako se je zgodilo, sno naprosili našega delavca tovariša Milana Rustja, ki je bil tistoga dne v Skopju še kot vojak. Takole nam je povedal;
Baraka, v kateri smo spali, je iz centra Skopja oddaljena približno- 2 kilometra. Ta kraj se imenuje Avtokomanda. Kot običajno, smo tudi tega dne vstali ob 5. uri ter vsak po.svoje vršili osebna opravila. Naenkrat pa se je. začela zemlja pod nogami tresti, omare v baraki so začele padati, vrata so se odpirala, omet je odpadal. Izletel sen iz umivalnice, v kateri sen se v tem trenutku nahajal. Naenkrat smo se vsi znašli na dvorišču, kjer so se odpirala vrata garaž, avtomobili pa so kar sami prihajali na svetlo. Bilo je vse zmešano. Videl sem, kako so se podirali tovarniški dimniki. Cehter mesta je bil zavit v goste oblake prahu, ki so ga povzročale ruševine zgradb, ki so v teh nekaj sekundah zgrmele na kup ter pod seboj pokopale stotine Skopjancev.
Takoj smo se vsedli v džip ter se namenili v drugi konec Skopja, kjer je stanoval naš komandant. Skozi center mesta smo se s težavo prebijali. Ljudje, ki so tavali .sem ter tja - večinoma še vsi v spalnih oblačilih - kakor brez glave, so nas ustavljali in zbegano prosili za pomoč, naj jih odpeljemo ven iz tega strašnega pekla. Videli smo, kako so prve ekipe vojakov, ki so prve prispele na kraj najhujše nesreče, že reševale, kar se je v prvem hipu dalo rešiti. Zaradi porušenih zgradb so bile ceste na nekaterih mestih čisto zatrpane, čeprav so ceste bile precej široke. Vožnja je bila zelo nevarna, saj so ponovni potresni sunki, ki so se vršili kar naprej, povzročali izpadanje električnih žic. Ko smo le po naporni vožnji prispeli do komandantovega stanovanja, ki je bilo tudi porušeno, nam je komandant dal nadaljna navodila, nakar smo se zopet skozi razdejano mesto vrnili na drugi konec Skopja v našo Avtokomando.
Od tega dne dalje nismo več upali spati v barakah, zato smo si kar na prostem postavili avtomobilske cerade. V naslednjih desetih dneh - kolikor sem bil še v Skopju - sem v glavnem sodeloval pri selitvah oficirjev pa tudi ostalega prebivalstva.
Sedaj sem zopet doma in delam v naši mehanični delavnici. Nič več si ne želim kakšnega podobnega doživljaja. Vem samo to, da tistega julijskega jutra ne bom nikoli pozabil.
NAGRADNA KRIŽANKA NAGRADNA KRIŽANKA NAGRADNA KRIŽANKA NAGRADNA KRIŽANKA NAGRADNA KRIŽANKA NAGRADNA KRIŽANKA NAGRADNA KRIŽANKA
y~	2	3 					jv j	5		6 :
|7 II '.			3d	S • . .			
r		10			11 !	'	. .
j 12				13	j č-;’v	H	■ . !
j j !		«			16			 ;l •j
i	'i?						j
m							19
2o I		2;.;'VV			. .... 		;	22	H
23		2b		:'3|3	25		
26 H ! -J		'		2?	VRV -.v V vr-i	28	• "J
		I		1 : ! :			i|
NAVPIČNO;
VODORAVNO ;
I.	Naprava, po kateri se pretaka voda. 7. Predlog. 8.
Sna od barv (srednji spol)
■ 9. Znižana glasbena nota.
II.	Morski sesalec. 12. Nemško moško ime. 14. Kratica' za vojni odsek. 15. Dan v • tednu. 17. Radiotehnična naprava. 18. Priimek košarkarskega reprezentanta, ki na tekmah po navadi da največ košev. 20. Angleška kratica za "vse v redu". 21. Krvoločna gozdna živalica.
23.	Težko orožje. 25. Vrsta.
26.	Vrsta barve, 28. Kemični znak za baker. 29. Tujka za besedo "sučem-vrtim"
1.	Smrdolovka. 2. Prostor za nastopanje. 3. Predlog. 4. Era.
5.	Tuje moško ime. 6. Pritok. 10. Oseba iz Cankarjevega Hlapca Jerneja. I3. Ameriška firma fotoaparata. 16. Paktura.
17.	Slog - prefinjena skrajnost baroka. 18. Mesto v južnem Jadranu. 19. Pamet. 22. Mesto na francoski obali. 24. Štev-nik. 27. Avtomobilska oznaka za okraj Rijeka.
Rešitve oddajte najkasneje do 15. septembra v uredništvo Tekstilca v Center za izobrazbo. Nagrade so običajne.
V
+ + + + + + + + + + + + + + + +
4~	4*	4-	+	4*	4*	4"	4-	4-	.4-	4-	4-	4-	4-	4-
REŠITVE NAGRADNE KRIŽANKE
Kljub dopustom ste se tudi za to križanko kar precej navdušili in nam 'poslali veliko rešitev. Seveda je bilo vmes tudi nekaj nepravilnih, Ki so morale hočeš - nočeš iti v uredniški koš. Ker so nagrade
le tri, nismo mogli vsem ustreči, sreča je bila pač naklonjena samo sledečim;
1. nagrado dobi Majda Janc
2. nagrado dobi Marta Jančič
s/
3.	nagrado dobi Zvonka Švab
Nagrade lahko dvignete v Centru za. izobrazbo.
- 2*t -
"".Ta katero pa zopet misliš, dedec nemarni?"
"Ha uro. pr-i avtobusni postaji!"
_- Prosim 20,000 din posojila za poroko !
-	Pa to je vendar že v tretje, ko prosite za isti razlog!
-	Za isti ra,zlog že, toda ne za istega ženina.

908TRŽIČ TRžIšKI teks 1963
658(497.12)(085.3
4001967,8
COBISS e
Glasilo delovnega kolektiva
BOMBAŽNE PREDILNICE IN TKALNICE TRŽIČ