ZETALSKE NOVICE GLASILO OBCINE ZETALE - OKTOBER 2014 - LETNIK 14 >IO O Q. Zetalske novice zLATA POROKA PAVLE IN JANEZA JUS V soboto, 16. avgusta 2014, sta zakonca Pavla in Janez JUS iz Žetal 110 skupaj s sorodniki in prijatelji proslavila 50 let skupnega življenja - zlato poroko. Že sam prihod na civilni obred zlate poroke je bil nekaj posebnega in simbolnega, saj sta se nanj pripeljala na koleslju s konjsko vprego. Razglasitev za zlatoporočenca je v odsotnosti žetalskega župana Antona BUTOLNA opravil župan Občine Podlehnik, Marko MAUČIČ. Z izbranimi besedami, ki so vsakomur od prisotnih v tem slovesnem trenutku segle do srca, je orisal njuno skupno življenjsko pot. Ta pot, ki ni bila lahka, je bila začrtana 29.3.1964 na matičnem uradu v Žetalah. V Tisovcu pod obronki gozdnatega Loga sta si ustvarila skromen, topline poln družinski dom. Njuno življenje je posebej osrečilo rojstvo treh hčera: Marije, Irene in Sabine. Danes ju osrečuje in razveseljuje šest vnukov. Janez si je z dolgoletnim delom pri Gozdnem gospodarstvu izkusil, kaj je težko prigaran furmanski kruh. Pavla je bila vseskozi doma na kmetiji, praktično deklica za vse. In tako se lahko po petdesetih letih skupnega življenja s ponosom ozreta na skupno prehojeno življenjsko pot. Pot, ki je dobila zlati sijaj in bo glede na njuno čilost doživela tudi bisernega. Zakoncema Pavli in Janezu JUS naj še enkrat veljajo naše iskrene čestitke. Jože KRIVEC 2 Žetalske novice Dober dan Dober dan Lepo pozdravljeni, spoštovani občani in občanke naše občine. Uredniški odbor in naši dopisniki smo poskrbeli za izid 54. številke lokalnega glasila Žetalske novice. Nanizali smo raznovrstne dogodke društev in organizacij v Občini Žetale. Najprej se sprehodimo po naravi, ki je bila v tem tromesečju mokra, blatna, ni prizanesla mnogim v naši domovini, pa tudi tam daleč na jugu. Tako je pustošila tekočina, za katero pravimo, da je vir življenja, je brezbarvna, brez okusa in najboljša, če priteče izpod Resenika, Maclja, Serdinšče, imenuje se voda. Pravijo, da ogenj lahko pogasimo, vode pa ne moremo ustaviti, ta teče, podira, vleče s seboj lepo urejene hiše, pridelke. Tragično je, če v svojem vrtincu vzame življenja. Življenj pa ne uničuje samo voda, lahko je potresni sunek, lahko je orožje, ki ga vihtijo teroristi, skrajneži. Kaj pa, če se širi smrtonosni virus? Bolezen se imenuje EBOLA, s središčem tam doli v Afriki. Hitro se širi, zdravila ni. Pa so še nesreče, na zemlji, v vodi, na zraku, povsod preti uničujoča sila, ni je treba izzivati. A na svetu niso samo črne poteze. Pri nas v Žetalah so tudi svetli, čeprav redkeje sončni in suhi dnevi, lepo je, ko nekdo prereže trak in pove: to so naši napredki. Lepo in uspešno. Zakladnica znanja je odprta, iz nje je potrebno vztrajno jemati, 10 mesecev bo hitro minilo in odčitavali bomo uspehe. Člani društev in organizacij so aktivni, občani in občanke pospravljajo pridelke. Grozdja ni bilo v izobilju, jablane so obrodile, jabolka čakajo v skladiščih. Narava se nalahno barva, kostanji padajo in vabijo spretne prste, da jih spravijo v košare. V Ljubljani načrtujejo, kako bodo uspešno vladali in izpolnili predvolilne obljube. Težko bo. Pri nas v Žetalah je vse mirno, tudi vladno urejeno in čas bo tako hitro spolzel, da bomo lahko zopet merili 4 letni uspeh. Najlepše je, če med ljudmi vladajo mir, razumevanje in uspešnost. Vse, kar je pozitivno, Vam želimo v tem jesenskem času, prijetno praznovanje ob našem občinskem prazniku in s pisno besedo nasvidenje ob novoletnem času. Lepo Vas pozdravljamo člani Uredniškega odbora in odgovorna urednica Ž. N. M. K. Sprehod po vsebini Zlata poroka 2 Dober dan 3 Županov uvodnik 4 Novice iz Občinske uprave 5 - 9 Iz naših krajev 10 - 20 Iz vasi v vas 20 - 32 JAVNO GLASILO "ZETALSKE NOVICE" Izdajatelj: Občina Žetale Naslov uredništva: Žetale 4, 2287 Žetale Odgovorna urednica: Marija Krušič Uredniški odbor: Marija SKOK, Franc PULKO ml., Milenka KOVAČEC, Toni BUTOLEN Lektorica: Mojca Kopše Fotografija na naslovnici: Toni BUTOLEN Računalniški prelom: Adekvat d.o.o. Javno glasilo "ŽETALSKE NOVICE" je na podlagi odločbe Ministrstva za kulturo RS štev.: 006-24/00 so z dne, 29.03.2001 vpisano v register javnih glasil pod zaporedno številko 1767. Občanke, občani vabljeni v sodelovanju s prispevki, na elektronski naslov: urednistvozetale@gmail.com. m \ . % ■alt! t i ■ Lokalno glasilo Žetalske novice v sliki in besedi, pa tudi v sladici-torti, oblikovani v Ljubljani, ob jubileju. Zupanov uvodnik NOVI MANDAT Ko boste brali te vrstice, spoštovane občanke, spoštovani občani, bodo za nami že pete volitve v samostojni Občini Žetale. Ob izteku mandata je prav, da se ozremo nazaj in pogledamo, kaj je bilo postorjeno. Brez pretiravanja lahko rečem, da je za nami izjemno uspešen mandat. V tem mandatu je bilo v ospredju črpanje evropskih sredstev. Že neštetokrat sem poudaril, da brez črpanja teh sredstev hitrejše reševanje neštetih problemov v občini ni možno. Pogosto smo bili razočarani, ker so bili razpisni pogoji takšni, da nismo imeli možnosti za uspeh. Zato smo se aktivno vključili tudi v pripravo razpisov in na ministrstva pošiljali številne pisne pripombe in pobude ter se udeleževali delovnih srečanj, kjer smo pristojne opozarjali na pomanjkljivosti. Uspeh ni izostal. V tem mandatu smo bili uspešni na vseh področjih, kjer smo lahko črpali evropska in državna sredstva. S pomočjo teh sredstev smo zgradili otroški vrtec, modernizirali 6,5 km lokalnih cest v Dobrini in Kočicah, skoraj 4 km cest v Kočicah in Nadolah, modernizirali še skoraj 5 km krajših odsekov cest, izvedli energetsko sanacijo ambulante in vrsto manjših projektov iz programa leader. Naj omenim samo podatek, da je skupna primerna poraba občine za leta 2011 do 2014 znašala 4.379.135 evrov, dejanska realizacija pa 7.514.910 evrov. Na raznih razpisih smo v teh štirih letih torej pridobili čez 3 milijone evrov sredstev, saj vemo, da je lastnih sredstev Občine bore malo. Več ni bilo možno, ker nismo bili sposobni zagotavljati lastnega deleža. Na žalost se takšno štiriletno obdobje, glede na sedanjo situacijo, hitro ne bo več ponovilo. Zgleda, da se gonja, ki jo je lani in še letos uprizarjal zdaj že bivši minister Virant, sledili pa so mu tudi mediji in del javnosti, predvsem v urbanih sredinah, vplival na zanimanje za lokalne volitve. Tako je letos kar 37 občin z enim samim kandidatom za župana in 61 občin s samo dvema kandidatoma. Tudi v ostalih občinah, razen redkih izjem, je manj kandidatov, kot jih je bilo običajno. Podobno je s kandidaturami za občinske svete. Tudi v naši občini je bilo pred štirimi leti 28 kandidatov, letos pa samo 18. Tudi sam sem se za kandidaturo odločil zadnji trenutek, ravno zaradi negotovosti glede prihodnosti občin. Ne gre samo za ukinjanje, temveč tudi za financiranje občin, ki se slabša že štiri leta, tako pri obsegu primerne porabe kakor tudi sredstva po 21. členu ZFO, ki so se letos prepolovila in še ta bomo baje dobili komaj januarja. Da sem se odločil za kandidaturo, sta bili odločilni dve dejstvi. Prvo je, da smo končno dobili pozitiven sklep za sofinanciranje kulturne dvorane. V pripravo projekta, pridobivanje soglasij, gradbenega dovoljenja in pripravo ter oddajo vloge sem vložil ogromno svojega dela, zato se mi zdi prav, da projekt tudi zaključim. Na razpisu smo pridobili približno 760.000 evrov, ostalih 320.000 evrov bomo letos in drugo leto morali zagotoviti sami. Gradnja se bo pričela že oktobra letos. Drugo dejstvo je, da je denacionalizacija v Dobrini končana in kup podirajočih zgradb je postal občinska lastnina. Velik izziv je najti rešitev za to stanje v okviru Evropske perspektive 2014-2020. Nisem računal, da bom edini kandidat. Zahvaljujem se zaupanje in zagotavljam, da bom tudi v prihodnje storil vse, kar je v moji moči, za hitrejši razvoj občine. Naloga prav gotovo ne bo lahka, saj se možnosti za črpanje evropskih sredstev v novi perspektivi za občine zelo zaostrujejo. Pač pa bo na voljo več sredstev za odpiranje novih delovnih mest za pravne in fizične osebe. V naslednjem mandatu bo torej gospodarjenje v občini še bolj zahtevno. Velikih infrastrukturnih projektov, kot smo jim bili priča v mandatu, ki se izteka, torej ni pričakovati, razen že omenjene izgradnje dvorane, za katero imamo že odobren sklep o sofinanciranju in se financira še iz perspektive 2007-2013. Zato bo toliko bolj pomembno konstruktivno sodelovanje vseh, ki bomo v občini odločali o njeni prihodnosti. Verjamem, da bodo v občinski svet izvoljeni ljudje, ki se zavedajo, da je delo v občinskem svetu izjemno odgovorno in da v njem ni mesta za brezplodna nagajanja drug drugemu. V dosedanjih štirih mandatih smo vedno našli skupen jezik in ne glede na različna politična in ideološka prepričanja vedno delovali v dobro vseh nas in verjamem, da bo tako tudi v prihodnje. Vsem občankam in občanom čestitam ob občinskem prazniku z željo, da se udeležite številnih prireditev v čim večjem številu. Vaš župan Anton Butolen 4 Žetalske novice Novice iz Občinske uprave PREDSTAVITEV PROJEKTOV V OBČINI ZETALE I.Rekonstrukcij a odsekov lokalnih cest, 3500 m LC 240200 in 2600 m LC 240210 Operacijo delno financira Evropska unija in sicer iz postajališč. Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvo- Letos se je operacija nadaljevala z rekonstrukcijo LC jnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete 240210 Zg. Ravno-Globočec-Potni vrh. Rekonstrukcija je Razvoj regij, prednostne usmeritve Razvoj obmejnih obsegala naslednja dela: preddela, ureditev spodnjega us- območij s Hrvaško ter 5. javnega razpisa za izbor operacij troja, ureditev zgornjega ustroja, ureditev odvodnjavanja, iz prednostne usmeritve »Razvoj obmejnih območij s prometno ureditev, zaključna dela ter ureditev postajališča Hrvaško«, v okviru Operativnega programa krepitve region- v naselju Globočec. Operacija je bila zaključena meseca av- alnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne gusta letos. prioritete »Razvoj regij«. Strokovni nadzor nad izvedbo investicije je izvajalo pod- Devetega julija 2013 je bila z izbranim izvajalcem družbo jetje TMD INVEST d.o.o. iz Ptuja. Strošek nadzora je Asfalti Ptuj d.o.o. podpisana gradbena pogodba za izvedbo upravičen strošek investicije in znaša 8.584,11 EUR brez operacije Rekonstrukcija odsekov 3500 m LC 240200 in DDV. Upravičen strošek je tudi strošek izdelave PID, ki ga 2600 m LC 240210. Predmet pogodbe je bila rekonstrukcija je izdelalo isto podjetje v znesku 14.900,00 EUR brez DDV. odsekov lokalnih cest LC 240200 Strajna-Prekože-Potni Poleg tega so upravičen strošek še strošek izdelave investi- Vrh v dolžini 3500 m in LC 240210 Zgornje Ravno- cijske in projektne dokumentacije v višini 2.100,00 EUR Globočec-Potni Vrh v dolžini 2600 m. V letu 2013 je bila brez DDV. končana rekonstrukcija odseka LC 240200 Strajna-Prekože- Potni Vrh, v okviru katere so bila izvedena naslednja dela: Pogodbena vrednost celotnega projekta znaša 872.718,94 preddela, spodnji ustroj-zemeljska dela, zgornji ustroj, EUR, od tega je delež sofinanciranja s strani ESRR 85 % odvajanje vode, prometna ureditev in zaključna dela, oz. do 764.691,17 EUR, preostanek sredstev v višini postavitev varnostnih ograj in postavitev dveh avtobusnih 108.027,77 EUR sofinancira Občina Žetale iz proračuna. II. Rekonstrukcija odsekov lokalne ceste LC 328040 in javnih poti JP 741240, JP 741250, JP 741340 v naseljih Nadole in Kočice »Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: ^„.^ t? ^ Evropa investira v podeželje« .,, k..,Jt.,, „^ „ ,rlJ.,,,, M., J r.i Operacija »Rekonstrukcija odsekov lokalne ceste LC 328040 in javnih poti JP 741240, JP 741250, JP 741340 v Postavljeni sta tudi dve nadkriti čakalnici z avtobusnima naseljih Nadole in Kočice« je delno financirana iz sredstev postajališčema ob lokalni cesti LC 328040 in montaža 350 Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja m varnostnih odbojnih °graj ob navedeni lokalni cesti m (EKSRP), Program razvoja podeželja 2007-2013 v okviru javnih poteh Strokovni nadzor nad izvedbo investicije je ukrepa 322 - Obnova in razvoj vasi iz PRP 2007-2013. ^^ podjetje TMD INVEST d■o■o■ iz Ptuja- Strošek nad- Občina Žetale je namreč uspešno kandidirala na 8. javnem zora je upravičen strošek investicije in znaša 4-817,7° EUR razpisu Ministrstva za kmetijstvo in okolje, Agencije Re- brez DDV- Upravičen strošek je tudi strošek izdelave inves- publike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja za ticijske dokumentacije in prijave projekta, ki jo je izdelal° ukrep 322 - Obnova in razvoj vasi in v mesecu avgustu Podjetje GORMAK d■o■o■ v znesku 1.000,00 EUR brez 2013 prejela odločbo o pravici do sredstev v višini do DDV- 281 367 18 EUR upravičenih stroškov Občina Žetale je za ta projekt v letu 2013 pridobila tudi sredstva Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, Dne 18. 10. 2013 je bila z izbranim izvajalcem družbo As- in sicer v višini 124-797,00 za sofinanciranje lastne udeležbe falti Ptuj d.o.o. podpisana gradbena pogodba. Predmet skladno z Zakonom o financiranju občin ZFO-1- V letošn- pogodbe je bila rekonstrukcija odsekov lokalne ceste LC jem letu so iz tega vira planirana sredstva v višini 61.984,00 328040 Ptuj-Dolena-Marinja vas v dolžini 1100 m na EUR. odseku Peklača-meja Občine Videm in 980 m na odseku Marinja vas-Pšetna Graba, rekonstrukcijo 830 m odseka Dela je izvajalec zaključil v mesecu avgustu, na Agencijo javne poti JP 741240 Pšetna Graba-Zalopata, rekonstrukcijo za kmetijske trge in razvoj podeželja pa je tudi že bil poslan 275 m javne poti JP 741250 Zalopata-Jurji Vrh in rekon- zahtevek za iZPlačilo sredstev. Pogodbena vrednost celotne strukcijo 600 m javne poti JP 741340 Peklača-Rakoški Vrh. investicije je znašala 589.708,83 z vključenim DDV Oktober 2014 5 Novice iz Občinske uprave III. Energetska obnova ZD Žetale Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Ko-hezijskega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Trajnostna raba energije« prednostne usmeritve »Energetska sanacija javnih stavb«. S sredstvi evropske kohezijske politike je sofinanciranih 85 % javno upravičenih izdatkov operacije. Občina Žetale je uspešno kandidirala na prvi javni razpis za prednostno usmeritev »Energetska sanacija javnih stavb« z operacijo »Energetska obnova ZD Žetale. Obnova ZD je obsegala izvedbo toplotne izolacije fasade, menjavo oken | Naložba l.- wsûprifuxînosi <.ïl k.V.li.1 IDNJhjOlTV^MlM FhliT.KKi, .[M* in vhodnih vrat ter izvedbo toplotne izolacije stropa - podstrešja. Izvajalec del je bilo podjetje Žiher d.o.o. iz Moškanjcev, s katerim je bila sklenjena pogodba dne 15. 05. 2014. Vrednost pogodbenih del je znašala 83.370,31 EUR z vključenim DDV. Strokovni nadzor nad izvedbo investicije je izvajalo podjetje TMD INVEST d.o.o. iz Ptuja. Strošek nadzora je upravičen strošek investicije in znaša 1.022, 43 EUR brez DDV. Delež sofinanciranja s strani kohezijske politike je 85 % oz. do 68.423,87 EUR, preostanek sredstev sofinancira Občina Žetale iz proračuna. Operacija je bila zaključena v mesecu avgustu 2014. IV. Izgradnja večnamenske dvorane Žetale Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete: Razvoj regij, prednostne usmeritve v okviru javnega poziva za predložitev vlog za sofinanciranje operacij iz naslova prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi« razvojne prioritete »Razvoj regij« Operativnega programa krepitve nacionalnih razvojnih potencialov 2007-2013 za obdobje 2013-2015. Občina Žetale je s strani Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo dne 12. 09. 2014 prejela sklep št.: 4300-349/2013-SVLR/866, s katerim se nam odobri sofinanciranje operacije »Izgradnja večnamenske dvorane Žetale« v višini do 761.479,83 EUR. Prijava je bila oddana na podlagi Javnega poziva za predložitev vlog za sofinanciranje operacij iz naslova prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi« razvojne prioritete »Razvoj regij« Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov 2007-2013 za obdobje 2013-2015. Za izvedbo investicije je že izbran izvajalec, in sicer družba GIC GRADNJE d.o.o. iz Rogaške Slatine. Obstoječa dvorana je v slabem stanju, saj objekt od same izgradnje ni bil deležen večjih investicijsko vzdrževalnih del. Prav tako nima spremljajočih prostorov, kot so sanitarije, garderobe za nastopajoče in skladišče za rekvizite. S predmetno investicijo bo obstoječi del dvorane rekonstruiran in uporabljen za oder, garderobe, sanitarije in skladišče. Za potrebe gledalcev pa bo dograjen prizidek na jugovzhodni strani obstoječe dvorane. Z deli bomo pričeli še letos, zaključili pa v letu 2015. Odprtje cest Strajna - Prekože - Potni Vrh in Zgornje Ravno - Globočec -Potni Vrh Vztrajnost utegne kronati uspeh, pravi pregovor. Tako smo 26. septembra dočakali uradno odprtje asfaltiranih cest Stra-jna-Prekože-Potni Vrh in Zgornje Ravno-Globočec-Potni Vrh. Številčno zbrani domačini smo tistega popoldneva v Boričah skupaj z županom, g. Antonom Butolnom, s člani občinskega sveta in z občinsko upravo slovesno predali svojemu namenu 6,5 km moderniziranih cest v Dobrini in Kočicah. Da smo lahko dosegli želeni cilj, je bilo potrebno veliko prizadevanj tako s strani župana kot tudi članov Občinskega sveta, Občinske uprave in uporabnikov navedenih cest. Investicija predstavlja možnost razvoja turizma in podjetništva na tem območju, v prvi vrsti pa pomeni izboljšanje kvalitete življenja krajanov. Po krajšem nagovoru predsednika gradbenega odbora, Antona Furmana, in župana Občine Žetale, Antona Butolna, je sledil simbolični prerez traku. Trak so prerezali župan, predsednik gradbenega odbora in najstarejši občan, g. Janko Kozel. Cesto je blagoslovil farni župnik, g. Ciril Čuš. Pridružil se nam je tudi Moški pevski zbor KD Žetale, ki je prijetno dopolnjeval uvodne besede in celotno slovesnost. Domačini se vsem, ki ste na kakršen koli način pomagali pri investiciji, najlepše zahvaljujemo. Anton Furman ■ 1" ■ iflft «W rr. r.H 3s * P*ïï H^ PlB x j'm^m : tbp J »j iuf . WJ ■ "" fjt , i 1 j. TR® fWr^JmL HK j- j T^ I t- ' Jhj- 1 * 1 J-, 6 Žetalske novice Novice iz Občinske uprave Odprtje rekonstruiranih odsekov lokalnih cest in moderniziranih javnih poti v naseljih Kočice in Nadole Da smo lahko uspešno kandidirali za evropska sredstva, je bilo potrebno veliko truda s strani nekaterih članov občinskega sveta, župana in Občinske uprave. Domačini se vsem, ki so zaslužni za izvedbo tako velike investicije v Kočicah in Nadolah, zahvaljujemo za vso pomoč in angažiranost. Verjamemo, da bodo nove ceste za ta kraj pomenile razvoj in obstoj mladih družin v domačem kraju. Želimo si, da bi ljudi še bolj združevale in povezovale med seboj. Ti novi odseki povezujejo območje treh občin Žetale, Videm in Majšperk in pomenijo velik napredek za ta kraj in občino. Petra Plajnšek Odprtje rekonstruiranih odsekov lokalnih cest in moderniziranih javnih poti v naseljih Kočice in Nadole V letu 2013 se je pričel uresničevati dolgo pričakovan projekt modernizacije štirih odsekov cest v Kočicah in Nadolah v skupni dolžini več kot 4 km. Občinski svet Občine Žetale je v letu 2012 potrdil projekt, ki ga je občina prijavila za pridobitev sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, Program razvoja podeželja 2007-2013 v okviru ukrepa 322 - Obnova in razvoj vasi iz PRP 2007-2013. Občina je bila na razpisu uspešna in s tem je projekt modernizacije stekel. Člani gradbenega odbora in uporabniki cest so se pri projektu dobro organizirali in bili vse skozi prisotni pri modernizaciji. Izbrani izvajalec Asfalti Ptuj je dela zaključil letos v avgustu, zato smo se lahko konec septembra veselili uradnega odprtja cest. Na sončno sobotno popoldne 27. septembra smo se domačini in povabljeni gostje zbrali v Peklači pri novi avtobusni postaji, kjer smo skupaj z županom g. Antonom Bu-tolnom in člani Občinskega sveta slovesno odprli asfaltirane odseke javnih poti Pšetna Graba -Zalopata, Za-lopata - Jurovski in Peklača - Rakuški Vrh ter rekonstruirane odseke lokalnih cest v Peklači in Marinji vasi. Otvoritev sta s svečanim nagovorom pospremila Ivan Ber, predsednik gradbenega odbora, in g. Anton Butolen, župan Občine Žetale. Cesto je blagoslovil farni župnik g. Ciril Čuš. Za prijetno dopolnitev kulturnega programa na otvoritvi so poskrbele članice Ženskega pevskega zbora KD Žetale in mladi muzikantje Alen, Uroš in Tomaž. Vse skupaj pa je v zaokroženo celoto povezal g. Jože Krivec. Otvoritev so zaključili Anton Butolen, Ivan Ber, Jože Prevolšek in Petra Plajnšek s simboličnim prerezom traku. Podpis gradbene pogodbe za izvedbo operacije »Izgradnja večnamenske dvorane Žetale« Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete: Razvoj regij, prednostne usmeritve v okviru javnega poziva za predložitev vlog za sofinanciranje operacij iz naslova prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi« razvojne prioritete »Razvoj regij« Operativnega programa krepitve nacionalnih razvojnih potencialov 2007-2013 za obdobje 2013-2015. 9. oktober 2014 je bil za našo občino poseben dan, saj sta župan Anton Butolen in direktor družbe GIC gradnje d.o.o. podpisala gradbeno pogodbo za izvedbo operacije »Izgradnja večnamenske dvorane Žetale.« Vrednost gradbenih del znaša 1.047.895,70 EUR z DDV. Operacija bo delno sofinancirana s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj v višini do 761.479,83 EUR, razliko sredstev bo zagotovila Občina Žetale iz proračuna. Z deli bomo pričeli letos, zaključili pa v letu 2015. Oktober 2014 7 Novice iz Občinske uprave Na podlagi 90. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB3, 45/2008 in 83/12) izdaja Občinska volilna komisija Občine Žetale naslednje: POROČILO o izidu glasovanja za Občinski svet Občine Žetale na lokalnih volitvah dne 05. 10. 2014 Občinska volilna komisija Občine Žetale je na podlagi zapisnikov o delu volilnih odborov pri ugotavljanju izida glasovanja za volitve Občinskega sveta Občine Žetale na svoji seji dne 07.10. 2014 ugotovila naslednji rezultat glasovanja: - oddanih glasovnic: 577 - neveljavnih glasovnic: 4 - veljavnih glasovnic: 573 - število volilnih upravičencev: 1167 - skupaj glasovalo: 577 - % udeležbe v občini: 49,44 Kandidati so prejeli naslednje število glasov: Mesto Kandidat Ime liste/predlagatelja Št. glasov % glasov 1. Nejc SAKELŠEK Roman Gajser in skupina volivcev 242 9,69 % 2. Franc KIDRIČ OO SLS Žetale in OO NSi Žetale 241 9,65 % 3. Matjaž KOPŠE Janez Vogrinc in skupina volivcev 200 8,01 % 4. Anton FURMAN OO SLS Žetale in OO NSi Žetale 193 7,73 % 5. Izidor ŠTAJNBERGER OO SLS Zetale in OO NSi Zetale 192 7,69 % 6. Franc VOGRINC Jurij Železnik in skupina volivcev 190 7,61 % 7. Janez VODUŠEK Janko Skledar in skupina volivcev 167 6,69 % 8. Petra PLAJNŠEK OO SLS Žetale in OO NSi Žetale 158 6,33 % 9. Silvo POTOČNIK OO SLS Žetale in OO NSi Žetale 150 6,01 % 10. Irena KRIVEC OO SLS Žetale in OO NSi Žetale 146 5,85 % 11. Franc PULKO Renata Ferk in skupina volivcev 120 4,81 % 12. Franc CEP OO SDS Žetale 106 4,25 % 13. Lea SEREDI OO SLS Žetale in OO NSi Žetale 100 4,00 % 14. Marjetka PREVOLŠEK Franc Jus in skupina volivcev 96 3,84 % 15. Erna STOJNŠEK OO SDS Zetale 51 2,04 % 16. Vesna JARC KODRIČ OO SDS Zetale 51 2,04 % 17. Martin KOREZ OO SDS Zetale 48 1,92 % 18. Metka ŽERAK JUS OO SDS Zetale 46 1,84 % Na podlagi 2. odstavka 14. člena Statuta Občine Žetale (Uradno glasilo slovenskih občin štev. 8/2010) šteje občinski svet 7 (sedem) članov. V Občinski svet Občine Žetale so tako bili izvoljeni: Ime in priimek kandidata 1. Nejc SAKELŠEK 2. Franc KIDRIČ 3. Matjaž KOPŠE 4. Anton FURMAN 5. Izidor ŠTAJNBERGER 6. Franc VOGRINC 7. Janez VODUŠEK Volilna enota Prejeti glasovi 242 241 200 193 192 190 167 Skupni rezultat udeležbe na lokalnih volitvah za člane občinskega sveta dne 05. 10. 2014 v Občini Žetale: - število volilnih upravičencev: 1167 - skupaj glasovalo: 577 - % udeležbe v občini: 49,44 Številka: 041-063/2014 Datum: 07. 10. 2014 Mitja ZAKELŠEK, univ.dipl.prav. l.r. Predsednik Občinske volilne komisije Spoštovani bralke in bralci, kot "novinca" v Občinskem svetu, se vam zahvaljujeva za podporo, ki ste nama jo namenili. S tem ste nama dali možnost, da sva del skupine, kjer se bomo trudili, da tudi v kriznih časih najdemo svetlo točko. V prihajajočem mandatu si želiva uspešnega in korektnega sodelovanja, da skupaj naredimo najboljše za naš kraj. Lepo pozdravljeni! Nejc Sakelšek in Matjaž Kopše 8 Žetalske novice Na podlagi 90. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB3, 45/2008 in 83/12) izdaja Občinska volilna komisija Občine Žetale naslednja POROČILO o izidu glasovanja za župana Občine Žetale na lokalnih volitvah dne 05. 10. 2014 Občinska volilna komisija Občine Žetale je na podlagi zapisnikov o delu volilnih odborov pri ugotavljanju izida glasovanja za volitve župana Občine Žetale na svoji seji dne 07. 10. 2014 ugotovila naslednji rezultat glasovanja: - oddanih glasovnic: 577 -neveljavnih glasovnic: 75 -veljavnih glasovnic: 502 Novice iz Občinske uprave Ime kandidata Prejeto število glasov % 1. Anton BUTOLEN 502 100% Na podlagi ugotovljenega rezultata glasovanja je bil za župana Občine Žetale izvoljen Anton BUTOLEN, ki je prejel 502 glasa. Skupni rezultat udeležbe na lokalnih volitvah dne 05. 10. 2014 v Občini Žetale: - število volilnih upravičencev: 1167 -skupaj glasovalo: 577 - % udeležbe v občini: 49,44 Številka: 041-062/2014 Datum: 07. 10. 2014 Mitja ZAKELŠEK, univ.dipl.prav. l.r. Predsednik Občinske volilne komisije BREZ VANDALIZMA JE LEPŠE - zaustavimo ga! Uničevanje spomenikov, klopi, igral na otroških igriščih, dreves in parkov, telefonskih govorilnic, skrunitev grobov, razbijanje okrasnih plošč na zidovih, šip in uličnih svetilk, pisanje po zidovih, prevračanje smetnjakov, uničevanje prometnih in drugih znakov, parkiranih avtomobilov, nogometni huliga-nizem, metanje kamnov na mimo vozeča vozila, v okna vlakov, nastavljanje skal na železniške proge ipd. so postali nekako del našega vsakdana, vendar nikakor ne del, s katerim bi se lahko kar tako sprijaznili, saj vandalizem poleg neposrednih posledic v okolju zapušča tudi motnje v družbenih odnosih ter lahko vodi v brezbrižnost, strah in razkroj. Vandalizem sam po sebi kliče vandalizem. V mnogih deželah je postal veliko zlo mestnega, pa tudi vaškega življenja. ZAKAJ TAKŠNA VANDALSKA DEJANJA? Razlogov je več: •Takšno stanje je včasih posledica prikritih napetosti v družbi oziroma odsev splošnega družbenega stanja in težav. • V isti sapi, ko se pritožujemo nad ravnanjem vandalov, pozabljamo na pivsko kulturo v Sloveniji, saj pri nas gostom strežejo tudi potem, ko že pijani visijo za šankom. Strežno osebje bi moralo prepoznati pijanega gosta in ga nato znati prepričati, naj preneha s popivanjem. • Mnogi se sami ali združeni v skupine napadalno vedejo do svoje okolice, najpogosteje v skladu s pravili tolp, zaradi osebne neuspešnosti, značajskih napak ali slabe vzgoje. •Na urejenih nogometnih igriščih, kjer bi se lahko gledalci dobro počutili, bi bilo manj vandalizma in huliganskih izpadov kot pa na navadno neudobnih stadionih, kjer navijače obravnavajo kot kriminalce. • Na vandalizem vpliva razbito in zanemarjeno okolje, kjer se Oktober 2014 9 ljudje kaj hitro lahko počutijo ogrožene. POSLEDICE VANDALIZMA NOSIMO VSI! • Zaradi poškodovanih in uničenih javnih telefonskih govorilnic ne trpi le Telekom, ampak vsi tisti, ki bi iz njih radi telefonirali, pa ne moremo. • Razbite svetilke ne kazijo le okolja, ampak tudi otežujejo gibanje ponoči in ne zagotavljajo občutka varnosti. • Tisti, ki v telefonskih govorilnicah zlorabljajo tipko za pomoč ali za nevarnost, povzročajo nepotrebno delo in stroške intervencije, s tem pa posredno škodujejo tudi sebi. •Premaknjeni, poškodovani ali odstranjeni prometni znaki povzročajo nevarnost za vse udeležence v prometu. • Skale na železniški progi, razbita okna vlakov, goreče zavese in sedeži vagonov lahko povzročajo nevarnost za vse potnike in kažejo, da vzgoja naših šolarjev ni najboljša •Uničeni spomeniki pomenijo neposreden napad na kulturne dobrine nekega naroda in ne prizadevajo le nas, ampak tudi naše potomce. • Poškodovana igrala na otroških igriščih so nevarna za vaše otroke in preprečujejo njihovo sprostitev. • Uničene cvetne gredice in polomljene drevesne veje, klopi, vržene v jezera, kazijo naše okolje in zato škodijo vsem. •Vaši otroci se lahko poškodujejo z razbito steklovino ali uporabljeno in- jekcijsko iglo, ki jo je prejšnji večer odvrgla skupina mladostnikov, ki se redno zbira na igriščih ob vrtcih. • Pobesneli navijači na nogometnih in drugih tekmah druge prikrajšajo za športne užitke. Med divjanjem in medsebojnim obračunavanjem pogosto poškodujejo tudi povsem nedolžne ljudi ali njihovo lastnino. •Turizma ne ogroža samo kriminaliteta. Med različnimi viri ogrožanja so na prvem mestu vandalizmi. ŠTEVILNE OBLIKE VANDALIZMA SO KAZNIVA DEJANJA! Vandalizem je lahko tudi kaznivo dejanje, predvsem pa škodljivo vpliva na vsakdanje življenje, medsebojne odnose, ruši občutek varnosti in dobro počutje v okolju. Kazenski zakonik Republike Slovenije kaznivega dejanja "vandalizem" ne definira kot posebno kaznivo dejanje, ampak se ga kot nesprejemljivo obliko ravnanja v družbi lahko obravnava kot prekršek ali kaznivo dejanje glede na namen izvršitve dejanja ter posledico oz. posledice tega dejanja. Tako se vandalizem v Sloveniji obravnava in sankcionira skozi prizmo kaznivih dejanj zoper premoženje (npr. poškodovanje ali uničenje stvari, ki so posebnega ali zgodovinskega pomena, ali naravne znamenitosti, poškodovanje tuje stvari itd.), kaznivih dejanj zoper javni red in mir (npr. skrunitev grobov), kaznivih dejanj zoper splošno varnost ljudi in premoženje (npr. poškodovanje ali uničenje javnih naprav) itd. ŠKODO PLAČUJETE TUDI VI! Čeprav se navedene oblike vandal-izma med seboj razlikujejo in bi lahko našteli še celo vrsto vandalskih dejanj, imajo vsa nekaj skupnega -poškodovanje ali uničenje stvari! • Če je škoda povzročena vam, boste zanjo plačevali sami, če pa so poškodovane javne dobrine, bomo plačevali vsi davkoplačevalci. • Nekaterih vrst škode, še posebej na spomenikih in naravnih dobrinah, seveda ni mogoče izraziti v denarju in je pogosto tudi ni več mogoče popraviti. Zato si prizadevajmo, da bi nam skupaj uspelo doseči višjo kulturno zavest ljudi. PREPREČIMO VANDALIZEM! Vsega ne moremo odpraviti s kaznijo. Kazen je izhod, s katero preprečujemo nevarno ravnanje, dolgoročna rešitev pa je ustvarjanje takšnih razmer, da vandalizma ne bo več. Treba je odkriti vzroke takšnega ravnanja in jih odpraviti. Poskrbimo za to v svojem okolju, posvetimo se otrokom in mladini, omogočimo jim ustvarjalno sproščanje napetosti, načrtno lepšanje praznih in pustih betonskih zidov. Resda se proti vandalizmu ni vedno lahko boriti, vendar je vredno poskusiti. Ob vandalskih dejanjih nikoli ne ostanite brezbrižni, češ saj to ni moje, to se me ne tiče in podobno. • Če opazite, da se nekdo vandalsko obnaša, ga skušajte opozoriti, naj tega ne počne. • Če presodite, da vašega poziva ne bodo upoštevali, pokličite policijo. OPERATIVNO -KOMUNIKACIJSKI CENTER 113 ali anonimni 080-1200 Na vsak klic se bo policija odzvala ter ukrepala v skladu z zakonskimi pooblastili. Policija se bo poskušala pojavljati "na pravem kraju ob pravem času". Bodite vzor vašim otrokom, sosedom in drugim sodržavljanom. Zavedajte se posledic vandalskih dejanj in nam pomagajte pri preprečevanju ter pri odkrivanju storilcev. Čisto in lepo urejeno okolje, prijazni in gostoljubni ljudje so za turistično ponudbo nepogrešljivi in tega se je potrebno nadvse zavedati. Izberite vedenje, ki vas izpopolnjuje, namesto vedenja, ki (vas) uničuje (okolje). Možnost izbire je vaša največja svoboda. 10 Žetalske novice Varnost VAREN OBISK PRIREDITEV Poleg posebnega zakona pa področje javnih zbiranj urejajo tudi drugi predpisi. Tako je z zakonom o varnosti cestnega prometa urejeno organiziranje športnih in drugih prireditev na cestah, z zakonom o volilni kampanji pa so določeni pogoji izvajanja predvolilnih shodov. Posamezne določbe o pogojih organiziranja prireditev vsebujejo še Zakon o športu, Zakon o varstvu pred utopitvami ter Zakon o veterinarstvu. Zaradi povečanega nasilja na športnih prireditvah, zlasti na nogometnih tekmah, so države članice Sveta Evrope leta 1985 podpisale Evropsko konvencijo o nasilju in nedostojnem vedenju gledalcev na športnih prireditvah, zlasti na nogometnih tekmah, ki jo je Jugoslavij a ratificirala leta 1990, leta 1992 pa tudi Republika Slovenija. S tem se je država zavezala, da bo v okviru ustave in pravnega reda, po potrebi pa tudi s sprejetjem ustreznih zakonov, izvajala ukrepe za preprečevanje in zatiranje nasilja in nedostojnega vedenja gledalcev. Pravica do mirnega zbiranja in javnih zborovanj je ena temeljnih človekovih pravic in svoboščin, ki jih zagotavljajo vse demokratične družbe. V Republiki Sloveniji je ta pravica opredeljena v 42. členu ustave, pri čemer je določeno, da je omejevanje te pravice dopustno le z zakonom, če to zahteva varnost države ali javna varnost ter varstvo pred širjenjem nalezljivih bolezni. Uresničevanje pravice do mirnega zbiranja in javnega zborovanja zagotavljajo tudi mednarodnopravni akti, kot je Splošna deklaracija o človekovih pravicah, Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah in Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. V Sloveniji so z zakonom urejeni tako pogoji za organiziranje javnih shodov in javnih prireditev, kot tudi postopek za prepoved javnega shoda ali javne prireditve oziroma za preklic že izdanega dovoljenja. Prav tako zakon opredeljuje odgovornost sklicatelja javnega shoda oziroma organizatorja javne prireditve za red na shodu oziroma prireditvi, ter pristojnosti policije. Priporočila obiskovalcem različnih športnih prireditev Športna tekmovanja včasih spremljajo tudi manj prijetne zadeve, ki imajo lahko tragične posledice. Ker je nogomet "najbolj pomembna postranska stvar na svetu" in verjetno tudi najbolj priljubljena ter najbolj množična športna panoga, je največ tragedij povezanih ravno z nogometom. Sirom po svetu se je v drugi polovici prejšnjega stoletja pripetila vrsta tragedij, ki so zahtevale številne smrtne žrtve med obiskovalci nogometnih tekem. Zagotovo pa je izgred navijačev Liverpoola na stadionu Heysel v Bruxellesu v Belgiji sodu izbil dno. Na omenjenem stadionu so 28.05.1985 organizirali finalno nogometno tekmo pokala evropskih prvakov med italijansko ekipo Juventus iz Torina in Liverpoolom iz Anglije. Angleški navijači so na stadionu med italijanske navijače odvrgli dimno bombo, zaradi katere je nastala panika. V grozljivih prizorih, ki jih je neposredno prenašala tudi televizija, je izgubilo življenje 39 oseb, več kot tristo pa je bilo hudo telesno poškodovanih. V neredih, ki žal vse prepogosto spremljajo športna tekmovanja, so žrtve tudi med varuhi reda oziroma med policisti. Med zadnjimi odmevnimi je tudi primer s svetovnega nogometnega prvenstva v Franciji leta 1998, kjer so navijači v neredih zabodli policista. Podobno se je pred leti zgodilo tudi v Mariboru, ko so navijači med neredi s konico dežnika zabodli policista. Organizatorji različnih športnih prireditev, obiskovalci teh prireditev in seveda tudi policisti, ki sodelujemo pri zagotavljanju javnega reda, želimo, da do izgredov ne bi prihajalo. Če že pride do takih dogodkov, pa želimo z naslednjimi nasveti doseči, da bi bile posledice čim blažje. •Nasveti za ravnanje pred športno prireditvijo • Nasveti za ravnanje med športno prireditvijo • Nasveti za ravnanje po športni prireditvi • Nasveti za ravnanje ob morebitnem posredovanju policije Opozoriti je potrebno, da je za red in varnost na športnih prireditvah odgovoren organizator športne prireditve. Policisti intervenirajo šele takrat, ko sta z dogajanjem na športni prireditvi ogrožena javni red in mir in organizator varnosti ni več zmožen zagotavljati. Damjan BRAČIC VODJA POLICIJSKEGA OKOLIŠA Oktober 2014 11 Iz naših krajev Knjižnica Ivana Potrča Ptuj v mreži AED S skromno slovesnostjo smo v sredo, 24. septembra 2014, v Knjižnici Ivana Potrča na Ptuju v uporabo predali defibrilator, ki bo vključen v mrežo avtomatskih eksternih defibrilatorjev v Republiki Sloveniji. Statistični podatki kažejo, da Knjižnico Ivana Potrča Ptuj dnevno obišče več kot 600 obiskovalcev, zato je bila pobuda gospoda Fredija Kmetca, predsednika Športne zveze Ptuj, da tudi v knjižnici namestimo defibrilator, ustrezna in dobrodošla. Na podlagi prejetih ponudb smo se odločili za nakup defibrilatotja podjetja Meditra, d.o.o., saj enak model defibrilatorja uporabljajo tudi v Javnem zavodu za šport Ptuj; pri letnih pregledih in vzdrževanjih bodo nižji stroški, saj bo mogoče na isti dan opraviti servis v obeh zavodih in izmenjati izkušnje. Izbran avtomatski defibrilator ZOLL AED Plus vsebuje naslednjo opremo: - slovenski jezikovni vmesnik, algoritem Evropskega reanimacijskega sveta ERC2010, - komplet baterij (10 kosov), - zaščitno torbico, - defibrilacijske elektrode za odrasle, - protokol za uporabo na otrocih, - interni pomnilnik, povezava z osebnim računalnikom (iR port), Slika 1: Obrazi udeležencev na prireditvi povedo vse. V ospredju enota nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma Ptuj. -vodotesno ohišje (IP55), odpornost na udarce (MIL Std.810 F), -skladnost s standardi UL2601, AAMI DF-39, IEC 601-2-4, EN-1, IEC60601-1-2, IEC 68-2-27; 100 G. Defibrilator je nameščen v posebej za to izdelani omarici v avli pri glavnem vhodu v osrednjo stavbo knjižnice. Ključe lesene omarice hranimo v tajništvu knjižnice, v izposoji Študijskega oddelka z mediateko in v izposoji Mladinskega oddelka knjižnice. V naslednjih dneh bomo izvedli tudi usposabljanje zaposlenih za rokovanje z defibrilatorjem. Ob tej priložnosti je prav, da navedemo tiste, ki so s svojimi prispevki omogočili nakup. To so: Les trgovina, d.o.o. iz Spodnjih Ziberš, Vulkanizerstvo Fredi Kmetec, s. p., Javne službe Ptuj, d. o. o., Bukvica, d.o.o. iz Ptuja, Baloh International, d.o.o. Trzin, IVD Maribor, p. o., Priori zavarovanje, d.o.o. iz Maribora, Čis-team, d.o.o. iz Ptuja, Roman Gril, s. p. iz Ptuja ter Anica Šalamun, s. p. iz Ptuja. Naša želja je, da defibrilatotja ne bi bilo potrebno nikoli uporabiti. V primeru, da pa bi bila potrebna njegova uporaba, želimo tako prispevati k učinkovitemu in hitremu reševanju življenja. Matjaž Neudauer Slika 2: Direktor knjižnice mag. Matjaž Neudauer izroča spominsko darilo pobudniku akcije Frediju Kmetcu. 12 Žetalske novice Iz naših krajev ŽAGALI SMO, ŽAGALI.... Lep jesenski pozdrav iz društva Strojni krožek Že-talanec. Čeprav je letošnje poletje že mimo, ga letos nismo zaužili polno mero. To vreme, ki je zmeraj primerna tema takrat, ko se nimamo pogovarjati o čem drugem, nam letos da vedeti, da nismo gospodar nad vso naravo. Tolažimo se lahko, da vsaj suše ni bilo... Suše ni bilo tudi 24. avgusta v Gornji Radgoni. Takrat smo to preverili v »živo«. Tega dne je na sejmu Agra potekalo 16. državno sekaško tekmovanje za lastnike gozdov. Tekmovanja smo se udeležili z dvema ekipama. V eni ekipi so prevladovali moški, v drugi pa ženske tekmovalke. Zastopali smo Območno enoto ZZGS Maribor. Ob deveti uri smo že malicali pred sejmiščem, saj tudi za tekmovalce velja rek, da »prazen žakelj ne stoji pokonci«. Ker smo rezultat žreba prejeli že prej, smo vedeli, da začne Marjana prva, vmes se skozi vso tekmo zvrstijo naši fantje, za predzadnjo na tekmi pa je bila izžrebana Kristina. Vseh tekmovalcev je bilo 48. Po uradnih pozdravnih govorih smo se že pripravili za »delo«. Marjana je bila živčna, hoteli smo ji pomagati z enim »ta kratkim na dušek«, pa je odločno odkimala. In ko smo ji rekli: »Prva boš začela, pa kar prva ostani«, je samo rekla: »Boš, ja!«. Tekmovanje se je pričelo. Že takoj je bilo jasno, da bo boj težak, saj so bili rezultati konkurence izjemno dobri. Tekma se je vlekla, stran nismo mogli, saj smo bili s štartnimi številkami »raztepeni« čez ves seznam udeležencev. Zato smo se odločili, da pečeno porcijo vola prihranimo za konec, ko bo vse mimo. Eden za drugim so se zvrstili še Toni, potem Slavko, za njim še debitant na tekmovanju, njegov sin Mitja. Za njim je čez nekaj časa na vrsto prišel Izidor. Takrat je že kazalo, da bomo najbrž pošteno mokri. Pa ne od znotraj. Začelo je močno pihati in ulil se je dež. Tekma se je ustavila, vsi smo reševali suho kožo. To je trajalo toliko časa, da je bilo Kristini dovolj. Vžgala je motorko in se postavila na start. Sodniki so hočeš nočeš morali iz zavetja strehe na svoje delo. Tako je tudi naša zadnja tekmovalka končala svoje delo z odločnim in odličnim nastopom. Moški so bili, kot smo že vajeni, v »formi«. Edino Mitja je imel smolo, saj mu je izpad verige pri kleščenju pokvaril odličen nastop, kar mu je vzelo vse točke pri tej disciplini. Po končani tekmi smo bili eno uro prosti, za tem pa je bila na vrsti podelitev. Pri podelitvi je kmalu postalo jasno vsem, ki tega niso vedeli prej, da imamo Žetalanci tri pokale. Razvrstitev je bila takšna: EKIPNO 1. mesto: OE Nazarje 4660 točk 2. mesto: OE Maribor (SK Žetalanec) 4593 točk 3. mesto: OE Slovenj Gradec 4593 točk Oktober 2014 13 Iz vasi v vas in asa aruga eKipa je aosegia visoko aeveto mesto z osvojenimi 3977 točkami navkljub omenjenemu izpadu Mitjeve verige. POSAMEZNA UVRSTITEV MOŠKI 6. mesto: Toni Butolen 1545 točk 8. mesto: Izidor Štajnberger 1527 točk 11. mesto: Slavko Širec 1521 točk 37. mesto: Mitja Širec 1151 točk POSAMEZNA UVRSTITEV ŽENSKA KONKURENC A 1. mesto: Marjana Podgoršek 2. mesto: Kristina Štajnberger 3. mesto: Zamernik Nataša (OE Nazarje) V Žetalah smo dobili novo državno prvakinjo Marjano in vice prvakinjo Kristino, moška ekipa pa osvojen pokal za drugo mesto, samo s 67-timi točkami zaostanka za prvouvrščeno ekipo. Če ste to pozorno prebrali, ste opazili, da imata druga in tretja ekipa enak rezultat. Da pa nista obe na drugem mestu, je kriva ekipa iz Slovenj Gradca sama, saj so ti tekmovalci »pridelali« preveč kazenskih točk, ki so jih izločile iz konkurence za drugo uvrstitev. Epilog? Spet s(m)o se potrudili v SK Žetalanec. Največ ekipi sami, saj so za takšen rezultat žrtvovali kar precej časa in živcev ob pripravah na tekmovanje. Midva s Srečkom in še precej naših navijačev smo bili veseli vpričo tega, da smo lahko navijali za naše tekmovalce, jim pridržali motorko ali pa samo dežnik. Veliko šteje dejstvo, da imamo do danes v Žetalah že tri državne prvakinje v tej disciplini in visoke uvrstitve moške ekipe skozi več let. Za to delo jim lahko iz srca čestitamo in jim zaželimo še nadalje takšnih izvrstnih uvrstitev. Franc S. Strojni krožek Žetalanec obiskal Koroško -- Vremenarji na televiziji so povedali, da bo v soboto, 30.08.2014, lep in sončen dan. Pomislim: »Kot naročeno za izlet!«. Termin smo na UO Strojnega krožka Žetalanec jasnovidno določili pred kakšnim mesecem. Glede na to, da imamo zelo deževno leto in se naši člani skoraj izključno preživljajo s kmetijstvom, nas je bilo kar malo strah, da se bodo odločili raje za delo in preklicali udeležbo na izletu. Pa ni bilo tako. V Slovenski Bistrici se je na avtobus vkrcal še zadnji, 46 izletnik, in nam za dobrodošlico ponudil zdravilni napitek naših dedkov. Če pogledamo statistiko preteklih izletov, smo se zbrali v zelo velikem številu. Veseli in polni pričakovanj smo se odpeljali skozi Vitanje proti prvemu nujnemu postanku za jutranjo kavo in pecivo iz prtljažnika avtobusa, ki so ga spekle članice SK. Po kratkem postanku smo se zapeljali do naše prva predvidene točke, to je Hiše mojstrovin Perger v Slovenj Gradcu. Ob prihodu nas je pričakal sin Lucijan Perger, ki nam je na slikovit način razložil ter prikazal delo in izdelke svoje družine in prednikov. G. Perger je povedal, da sta se njegov dedek in babica v Slovenj Gradec preselila iz Makol. Vedno in povsod srečujemo domače ljudi. Družina Perger je edina evropska družina, ki goji medičarstvo in svečarstvo s tradicijo že od leta 1757 in to tradicijo vitalno nadaljuje v sedanjem času. Med ogledom so nas pospremili v svet izdelo- / 14 Žetalshe novice vanja lectovih srčkov, pravih voščenih sveč, vrhunskih medenjakov in nam ob obisku postregli prvovrstne domače bombone brez konzervansov ter nas »počastili« s pravo brezalkoholno medico. Seveda tudi medenega žganja ni manjkalo. S polnimi vrečkami medenjakov in energetskimi svečami za boljši spanec smo se poslovili od prijaznih gostiteljev. Na kmetiji Klančnik so nas že pričakovali. Gospodar Marko Kogelnik nas je pozdravil Iz vasi v vas na edinstven način in se predstavil kot hlapec na kmetiji. Od trenutka, ko smo stopili iz avtobusa in nas je pospremil v njihovo klet, pa vse do zaključka obiska na njihovi kmetiji nas je spremljala njegova duhovita in modra beseda. Kmetija Klančnik leži ob sotočju treh rek Drave, Meže in Mislinje. Kmetija se nahaja v Podklancu pri Dravogradu, kjer živijo tri generacije. Gospodar Marko Kogeljnik, kmet, lovec in igralec, nam je v dveh urah povedal, kako deluje njihova kmetija, na duhoviti način je razložil, kako deluje in bi morala delovati uspešna kmetija. Slišali smo marsikatero modro besedo in upam, da je padla na plodna tla. Za konec nas je s svojim vlakcem zapeljal še do lovskega muzeja, kjer smo lahko občudovali lovske trofeje. Po nakupu okusnih divjačinskih salam smo se zapeljali na zasluženo kosilo. Ustavili smo se v gostišču pri Izidorju in prejeli zvrhano dozo energije za naprej. Obilno kosilo je bilo krivo, da smo imeli kar nemalo težav pri nadaljevanju poti. Vseeno nam je nekako uspelo pripeljati se do prvega naravnega kopalnega jezera v Sloveniji - Vodnega parka Reš v Radljah ob Dravi. Seznanili smo se s sistemom čiščenja odpadnih voda. Razložili so nam, da za čistočo in kakovost vode skrbijo naravni sistemi oz. biološka čistilna naprava, zato se v vodo ne dodaja nobenih kemikalij. Ker smo člani strojnega krožka po naravi sramežljivi ljudje, v večini nismo imeli s seboj kopalk in seveda nismo verjeli, da bo na izletu možnost kopanja. Zato so to priložnost izkoristili le trije najstniki, ki jim je bilo vseeno, ali so suhi ali debeli, ali je voda mrzla ali topla, samo, da se kopamo! Ostalih 93 % je na terasi ob kopališču uživalo ob osvežujoči pijači. Še pogled na uro in treba je bilo pohiteti na splav, naš vrhunec tega potepanja po Koroški. Po splavarjih je Koroška najbolj poznana, inisi 011 na koioskcui. ce nisi 011 na spiavar-jenju. Na splav so nas pospremili flosarji in flosarske fra-jle ter nas pogostili s kruhom in soljo ter domačim žganjem. Družbo na splavu nam je delala skupina mladih z Dolenjske, ki so poskrbeli za dobro voljo. Po predstavitvi flosarjev je sledila pogostitev s splavarskim kosilom, za veliki finale pa je sledila krstitev novega flosarja. Ta čast je doletela predsednika strojnega krožka, g. Franca Stojnška, ki je vse zadane naloge flosarjev, za razliko od Dolenjcev, vestno opravil. Na dveurni plovbi po Dravi so flosarji, flosarske frajle in muzikantje z zanimivim glasbenim in animacijskim programom poskrbeli, da nam ni bilo dolgčas. Židane volje in prepričani, da se še kdaj vrnemo, smo se izkrcali s splava in se odpravili proti domu. Za nami je bil čudovit dan, poln čudovitih dogodkov, ki bodo še dolgo bogatili naše spomine. Mi pa že razmišljamo, kam nas pot zapelje drugo leto? Petra P. Oktober 2014 / 7 Iz vasi v vas v Tradicionalni Žetalančev pohod s piknikom Na lep avgustovski dan, ko nam je bilo naklonjeno celo vreme, smo se zbrali na naši zbirni točki pri »Žerakovi Miciki« na meji med občinama Žetale in Rogatec ter se podali na tradicionalni pohod in piknik Strojnega krožka Žetalanec. Od tam so nas noge vodile navzgor do prve postojanke na vrhu Loga pri Kosirjevi koči. Tisti, ki so se bali prvega vzpona, so se pripeljali z avtomobili iz druge strani na isto mesto in tam začeli svojo pustolovščino. Usmilil se nas je še Bog, saj z dežjem ni bilo težav ves čas pohoda. Ko smo se srečali, smo izmenjali par besed, nato pa nas je že čakala topla malica našega kuharja Marjana. Po dobrem in okusnem okrepčilu smo se veseli in dobre volje odpravili do naše naslednje točke pohoda, kjer nas je čakal »pušlšank« pri prijaznem domačinu. Pričakalo nas je raznovrstno pecivo in dobra kapljica. Po tem krajšem postanku smo se odpravili naprej do končne postojanke, cerkvice sv. Roka nad Dobovcem. Med pohodom smo lahko občudovali lepote narave in pokrajino sosednje Občine Rogatec, pogled pa nam je segal vse do meje s Hrvaško. Ko smo naposled le prispeli do cerkvice sv. Roka, ki smo jo skoraj ves čas pohoda videli, a se nam je pot zdela zelo dolga, je sledil počitek za dušo in telo pri sveti maši, ki stajo darovala g. Janko Frangež iz Ma-jšperka in žetalski g. Ciril Cuš. Pri tem smo se spomnili naših že preminulih članov. Po obredu in druženju nas je za cerkvijo že čakal kombi Gastro-ja in reberca so nam kar dobro teknila. Ker je bila za popoldan vremenska napoved malo slabša, smo se dokaj hitro odpravili nazaj proti Kosirjevi koči, kjer nam je naš kuhar Marjan že pripravil žar postrežbo. Nekateri smo prispeli v doglednem času, spet druge so ob poti zamotili prijazni domačini z domačo postrežbo, tako da smo se precej razkropili, a cilj smo dosegli vsi, čeprav kar izmučeni. No, smo vsaj pokurili vse kalorije, ki so se nabrale ob poti. Med pohodom smo se družili, izmenjevali življenjske anekdote, pa tudi kakšni šali smo se nasmejali. Na izhodiščno točko pri Kosirjevi koči smo se vrnili polni dobrih vtisov in zadovoljstva z željo, da se srečamo spet prihodnjič. Lep pohodni pozdrav. Jerica in Anton / 16 Žetalshe novice Iz vasi v vas Izlet po Severni Dalmaciji! Že kar nekaj let zapored se člani strojnega krožka z gosti prvi vikend v juliju odpravimo na nekajdnevni izlet in letos ni bilo nič drugače. Začeli smo v četrtek, 3. julija, v jutranjih urah, ko smo se zbirali na postajah skozi Žetale v kar hladnem jutru, skoraj zimsko oblečeni in nič ni kazalo, da gremo proti morju. Ker pa ljudje, ki pogosto potujejo, vedo, da mora biti v prtljagi tudi kaj lažjih oblačil, se je to obrestovalo, saj smo že med vožnjo proti Dalmaciji čutili toploto sonca, ki nas je spremljalo. Prva resna postaja na poti je bilo starodavno mesto Zadar ali Idasse, kot so ga imenovali stari Grki. V začetku smo si ogledali nekaj njihovih novejših zanimivosti, med katere spada modularni sestav »Pozdrav soncu«, ki je sestavljen iz 300 večslojnih steklenih plošč, postavljenih v krog premera 22 metrov, ki se podnevi napaja s sončno energijo, v nočnem času pa oddaja prijetno svetlobo, igro barv v modrih odtenkih; žal nismo čakali noči, da bi to videli na lastne oči. V bližini tega pozdrava soncu, ki je bil zgrajen leta 2008, so ob obali v marmornate stopnice vgrajene morske orgle - cevi, ki oddajajo zanimive zvoke, ki jih ustvarja zračni tlak z vodo valovanja morja. Sledil je ogled pomembnih zgodovinskih stavb znotraj mestnega obzidja. Dobili smo malo prostega časa, ki je kar prehitro minil in Jani je že vozil proti našemu drugemu domu za nekaj dni, hotelu Jadran na šibeniški obali. Naslednji dan po zajtrku, za dopustniške dni kar rano, smo se odpeljali na otok Murter, od koder smo krenili na celodnevno potovanje z ladjico med 125 otoki, imenovanimi Ko-rnatski otoki, vmes smo se ustavili na otoku Vrulje na dobrem kosilu, na drugem z imenom Levrnaka v prijetnem zalivčku smo si vzeli dve urici za kopanje, vreme pa, kot da bi ga naročili: lepo, toplo, ne prevroče. Sobota je bila namenjena ogledu in sprehodu po najbolj obiskanem hrvaškem nacionalnem parku Krka. Reka Krka je v svojem 75-kilometerskem kanjonu ustvarila čudovit park, od izvira pri mestu Knin se kar hitro spušča, zato je vmes veliko manjših slapov, do največjega 25-metrskega Roškega slapa, ki se razbohoti v vsej svoji veličini v širokem kanjonu. Napasli smo si oči in se podali na bližnjo plažo, kjer smo se pustili razvajati soncu, vetru in morski vodi, seveda pa vmes tudi nismo trpeli žeje. Sobotni večer smo preživeli na hotelski terasi, kjer so si nogometni nav- dušenci lahko dali duška ob navijanju in ogledu tekme na velikem platnu, naš član Vlado iz Hoč pa je poskrbel, da smo njegovih 60 proslavili po dobri stari slovenski navadi s kozarčkom ali dvema prave primorske črnine. Kar prehitro je prišlo zadnje jutro v hotelu, kjer smo pri zajtrku poskrbeli še za uradni zdravljici za slavljenca Vlada in še eno potnico Lidijo, kije prav v nedeljo slavila rojstni dan, seveda pa se za ženske ne pove številke, zato naj to ostane skrivnost, saj v dobri družbi vsak zgleda veliko mlajši. Po jutranjem sprehodu in ogledu zanimivega obmorskega mesta Sibenik, kije celo kot trdnjava, z zelo ozkimi ulicami in zanimivimi vrtovi vse do vrha, se je prilegla kava in že smo pripravljali prtljago za odhod. Vse dni našega bivanja v Sibeniku smo z zanimanjem opazovali zasidrane luksuzne jahte ob obali, radovednost pač ni lepa čednost, a takšnega luksuza ne vidiš vsak dan, zato je naš Vlado hotel poskrbeti za ogled jahte, a kot je izgledalo, ni ponudil dovolj in je to padlo v vodo. Eden od strežajev ga je potolažil, da samo eno polnjenje rezervoarjev z gorivom stane 65.000 evrov in pripomba našega člana: da bi moral prodati kmetijo za eno tankanje... Hvala za takšno bogastvo. Preostanek dneva smo preživeli ob obali v Vodicah, ob poti domov še prijetno pozno kosilo na enem od hrvaških kmečkih turizmov in že smo potovali proti Gruškovju, polni lepih vtisov smo si obljubili, da se na takšnem nekajdnevnem druženju spet vidimo julija 2015 v drugih krajih z drugimi običaji in isto dobro družbo, v katero ste povabljeni tudi vi, ki prebirate te vrstice. Da znamo izbrati pravi termin ali pa imamo srečo, pove podatek, da je dober teden po našem bivanju v Šibeniku visoko valovanje in plimovanje morja povzročilo poplave in veliko škode, ampak to je že druga zgodba. Naši spomini bodo ostali lepi, sončni in veseli. Izidor k.' Oktober 2014 / 7 Efl&ni Iz vasi v vas w POLETJE - JESEN V TD ŽETALE Poletje je bilo za Turistično društvo Žetale kot ponavadi prekratko, a zelo aktivno. Poleg tega, da so se člani društva udeležili mladinskih projektov na Norveškem, v Romuniji in Španiji, smo tudi sami organizirali številne aktivnosti, ki so popestrile dogajanje v Žetalah in okolici. Na Ptuju je v organizaciji TD Žetale od 21. do 28. julija 2014 potekal mednarodni trening z naslovom „Start up...your future!" v okviru programa Erasmus+. Po štirih uspešno organiziranih mladinskih izmenjavah je društvo z organizacijo mednarodnega treninga stopilo na nov organizacijski in programski nivo. Projekt je bil sofinanciran s strani Evropske unije, zanj pa je slovenska nacionalna ocenjevalna agencija dodelila največje število točk na spomladanskem prijavnem roku. 27 udeležencev iz 9 evropskih držav se je ukvarjalo z vprašanji opolnomočenja in povečanja zaposljivosti mladih ter skušalo najti celovite in učinkovite rešitve nezaposlenosti med mladimi. Z mladinskimi delavci, predsedniki organizacij in drugimi udeleženci smo delili svoje izkušnje na področju organizacije projektov in vodenja delavnic, da bi tako lahko pridobljeno znanje prenesli na mlade po Evropi. Končni produkt treninga je bil t.i. "Empowerment Guide", priročnik, v katerem so podrobno opisane vse delavnice in navodila, kako projekt kvalitetno izvesti. Vodja projekta Roman Medved povzema pomen projekta: "Trening je s pestrostjo udeležencev in vrhunsko organizacijo s strani mnogih članov društva ponudil obilo različnih pogledov, debat, razmišljanj in predvsem rešitev v smeri umestitve posameznika v evropski prostor v času velike globalne konkurence mladih." Pri treningu sta svoj prispevek dodali tudi EVS prostovoljki Linda iz Latvije in Nikolina iz Srbije, ki sta poletje preživeli v Žetalah. Nikolina je svoje misli po dvomesečnem bivanju in delu v Žetalah strnila takole: "To sta bila najboljša meseca mojega življenja. EVS mi je ponudil enkratno priložnost, da sem spoznala številne nove prijatelje, Slovenijo in Slovence. Tekom projekta smo imeli včasih zelo dosti dela, včasih manj, vendar sem ves čas uživala. Pridobila sem nova znanja, ki mi bodo koristila v življenju in jih že delim s sodelavci v moji organizaciji. Žetale in TD Žetale mi bosta zagotovo za vedno ostala v lepem spominu." Skupaj s prostovoljkama je društvo na pobudo Darka Medveda pripravilo projekt »Remember the forgotten« oz. "Spomniti se pozabljenih" pri Vukovi domačiji v Dobrini. Povsem spremenjena podoba domačije je pritegnila marsikateri pogled mimoidočih, namen preobleke in razstave, ki je bila na ogled v kleti domačije od 2. do 28. septembra 2014, je bil javnost opozoriti na osamele in nevzdrževane primere kulturno zaščitenih objektov in drugih pomembnejših etnoloških zgradb v Halozah, ki samevajo in so prepuščene nemilosti časa. Z začasno razstavo smo želeli v društvu obuditi različne amaterske in alternativne projekte, ki bi vzpodbudili oživitev dogajanja v Vukovi domačiji. Društvo je to poletje postalo bogatejše za tri novo pridobljene licence za lokalnega vodiča, ki so jih pridobili Boštjan Štajnberger, Janez Kojc in Vida Božičko. Z novimi licencami bomo lahko obiskovalcem Žetal in Haloz ponudili bolj celovito in strokovnejšo izkušnjo. Konec avgusta smo tudi sami organizirali dvodnevni izlet "Po poteh soške fronte" in tako obeležili 100 let od začetka prve svetovne vojne. Med drugim smo obiskali Kobariški muzej, se podali po Kobariški zgodovinski poti in se naužili čudovitih razgledov, ki jih ponuja Posočje. Jesen je prinesla kostanje in Kostanjev piknik ter druge aktivnosti ob občinskem prazniku. Društvo je ponovno sodelovalo na športnih, kulturnih in organizacijskih aktivnostih. Svoj delež k pestremu programu smo dodali z organizacijo Večernega pohoda po Pohodni ekološki poti in potopisnim predavanjem "Sedemletna pot", kjer sta Dominika in Igor Osvald delila svoje občutke in izkušnje s sedemletnega potovanja, ki sta ga pričela leta 2003 v Istanbulu in končala leta 2011 v Kairu. In kakšni so načrti za zimo? Ponovno se obeta projekt 72 ur, ki smo ga izvedli že pred dvema letoma, tokrat pa se bo društvo za 72 ur posvetilo povsem novemu izzivu. Sledite nam na facebooku, spremljajte našo spletno stran www.td-zetale.net in blog ter ne zamudite društvenega dogajanja! Nina Jazbec, Turistično društvo Žetale 18 Žetalske novice Iz naših krajev Kulturno društvo Žetale skozi poletje do jeseni Na kratko vam želim predstaviti, kaj se je dogajalo v KD Žetale od aprila do začetka drugega dela sezone. Kot je bilo sklenjeno na občnem zboru, je v aprilu in začetku maja vodenje prevzela gospa Marta Prevolšek, nova predsednica KD. Oba zbora sta nastopila na območni reviji pevskih zborov Večerna pesem na Ptuju. To je bil prvi nastop moškega pevskega zbora na tej prireditvi. V maju je MPZ na povabilo domačega zbora gostoval na koncertu v Radljah ob Dravi. Oba zbora sta sodelovala na koncertu OŠ Žetale S pesmijo v poletje in na otvoritvi slikarske razstave Ex tempore Žetale 2014. Sočasno so potekale priprave na enodnevni izlet KD, ki je bil enaindvajsetega junija. Tokrat smo se odločili, da gremo na Dolenjsko. Izleta se je udeležilo preko 45 članic in članov skupaj s svojimi partnerji. Ob šesti uri zjutraj smo se odpeljali iz Žetal proti Novemu mestu. Sledilo je splavarjenje po reki Krki s predstavitvijo zgodovine mesta. Kot je običaj na splavarjenju, se izbere eden od članov skupine in po posebnem protokolu krsti za splavaj Tokrat je ta čast pripadala gospodu Leopoldu Krušiču. Sledil je ogled starega dela mesta in kosilo. Po kosilu smo obiskali Slakov spomenik na domačiji, kjer je ta legenda slovenske narodnozabavne glasbe preživela dobršen del svojega otroštva. Glede na to, da smo obiskali kraje cvička, smo se odpeljali na domačijo na pokušino tega vina in predstavitev njegove zgodovine. Opazili smo, kako goreče Dolenci častijo in negujejo to vino in zgodbo o njem. Sledil je še obisk gradu Otočec, kjer smo se sprehodili po lepo urejenem parku in si bolj od zunaj ogledali ta protokolarni objekt. Z lepimi vtisi in dobre volje smo se odpravili proti domu. Kot se spodobi, tudi pesmi ni manjkalo na avtobusu. S tem izletom smo zaključili z vajami za prvo polletje. Da pa ne bi kar tako odšli na dopuste, sta poskrbeli Berta in Marta. Pripravili sta nam lep piknik na Kočicah, za kar se jima zahvaljujemo in jima želimo še na mnoga leta. Poletna meseca sta hitro minila in že je prišlo vabilo iz Vurberga na prireditev Štajerska poje - Vurberk 2014. Te prireditve se je zadnjo nedeljo v avgustu prvič udeležil tudi moški pevski zbor. Sledil je še nastop tega zbora na tradicionalnem srečanju pevskih zborov, ki je bilo v petek, 12. septembra, v Majšperku. Kot vidite, smo že globoko zakorakali v drugi del leta z nastopi in vajami. Oba zbora se intenzivno pripravljata na naslednje prireditve. Gre za nekaj otvoritev novih investicij in občinski praznik, ki je pred nami. Ob tej priložnosti vsem občanom čestitam in vas vabim na prireditve. V času, ko pripravljam ta prispevek, je prišla vesela novica o uspešni kandidaturi za novo prosvetno dvorano. Te smo se še posebej razveselili v kulturnem društvu. Vsem vam z županom na čelu, ki ste sodelovali pri razpisu, čestitamo in želimo čimprejšnjo in uspešno izvedbo projekta. Za KD Stane P. Oktober 2014 19 Iz vasi v vas STAJERSKA POJE - VURBERK 2014 S slovensko narodno »Pojdem na Štajersko«, ki je tudi himna srečanj pevskih zborov na Vurberku, je bilo v nedeljo, 31. avgusta, sklenjeno letošnje že 23. srečanje pevskih zborov "Štajerska poje 2014", ki ga organizira Turistično društvo Vurberk pod častnim pokroviteljstvom Občine Duplek. Na letošnjem srečanju je nastopilo 25 zborov iz številnih občin severovzhodne Slovenije. Organizatorji so bili še posebej veseli »novincev«. Srečanja so se udeležili tudi člani MoPZ Žetale, ki se družijo in prepevajo v tej sestavi šest let, vodi pa jih Silvo Potočnik. V uvodnem pozdravnem nagovoru je župan Občine Duplek, Mitja Horvat, poudaril pomembnost prireditve, ki ima dolgoletno tradicijo, hkrati pa ohranja slovensko narodno pesem in zborovsko petje. Kdor poje, zlo ne misli! Za uvod so vsi zbori pod taktirko zborovodje Sama Jezovška zapeli »Glejte, že sonce zahaja«. Prav vseh srečanj »Štajerska poje« so se udeležili pevci MoPZ iz Dvorjan, na vseh pa je bil doslej tudi zborovodja Jože Dernikovič-Pepi iz Cirku-lan. Prireditev "Štajerska poje" je najbolj množična prireditev zborovskega petja v tem delu Slovenije. Doslej seje na grajskem dvorišču na Vurberku zvrstilo že krepko preko sto zborov, nastopilo pa več tisoč pevk in pevcev. Prireditev ni tekmovalnega značaja, zbori pa za svoj nastop od organizatorja prejmejo pisno za- hvalo. Letos jih je podeljeval Branko Mahorič, podpredsednik TD Vurberk, prireditev pa je vodil Janez Toplak. In ubrano petje je na Vurberku bilo slišati tudi po uradnem delu srečanja. Tekst in foto: Anita Kirbiš Mob. 041 601 933 anita.kirbis@triera.net 4. Evropsko prvenstvo v natančnosti pristajanja z jadralnimi padali Slovenski jadralni padalci pometli s konkurenco in že drugič zapored postali ekipni evropski prvaki. Štirje reprezentanti uvrščeni med deseterico (2., 3., 7. in 9. mesto), Mojca Pišek zasedla odlično 5. mesto v ženski konkurenci. EP v natančnem pristajanju se je letos odvijalo med 31. avgustom in 7. septembrom 2014 v Vršcu v Srbiji. Slovenski reprezentanti smo se tja podali z namenom, da ubranimo naslov ekipnih evropskih prvakov, ki smo si ga pred dvema letoma priborili v makedonskem Ohridu. Zavedali smo se, da nas čaka težak boj, zato smo se nanj izredno dobro pripravili. Tekmovanja se je udeležilo 65 tekmovalcev iz 14 evropskih držav. Slovenske barve je tokrat zastopalo devet tekmovalcev. Ob prihodu v Srbijo nas je sprejelo čudovito vreme. A na žalost je z lepim vremenom postregel le dan za trening, nato pa so pogoji za letenje postajali iz dneva v dan manj ugodni. Najprej nam je ponagajal premočan veter, v torek pa smo končno lahko izvedli prvo serijo poletov. Druge serije zaradi hrbtnega vetra na žalost nismo mogli dokončati. Ker vremenski obeti za prihodnje dni niso bili ugodni za letenje, nam je organizator postregel z enodnevnim izletom v Beograd, kjer smo si med drugim ogledali tudi muzej letalstva. Slabo vreme je v Vršcu vztrajalo vse do sobote, ko nam je končno uspelo do konca izpeljati drugo serijo. Za veljavnost tekmovanja smo potrebovali minimalno tri serije, seveda pa smo si vsi želeli, da bi le-teh lahko izpeljali čim več (maksimalno število serij je dvanajst, po petih izpeljanih serijah pa se črta najslabši rezultat). / 20 Žetalshe novice Zadnji dan tekmovanja nam je postregel z lepim vremenom, kar nam je omogočilo izpeljati pet serij. Boj je bil vse do konca tesen, saj smo po štirih izpeljanih serijah bili le za 1 cm boljši od srbske ekipe. Ker je celotna sloven- Iz naših krajev ie se stopnjevala, je 10 pripeijaio uo zelo želenega rezultata in zlate kolajne v žepu. Sama sem začela s ponesrečenim skokom in rezultatom, s katerim nisem naslednjim skokom pokazala boljši rezultat, kar me je na koncu pripeljalo na odlično peto mesto v ženski konkurenci. Sama čutim, da sem v dobri formi, k boljšemu rezultatu bi lahko pripomoglo le boljše poznavanje terena, s katerim sem se na žalost lahko spoznala šele na tekmi. Celotna ekipa se je iz Srbije vrnila z odličnimi vtisi. V tej sezoni je pred nami še nekaj tekem. Prva nas čaka že konec meseca septembra v Črni gori. Mojca Pišek ska ekipa svojo formo iz serije v serije bila zadovoljna, vendar sem z vsakim AKTIVNA POMLAD 2014 V ŠD RIM Pomlad se je v našem športnem društvu kljub muhastemu vremenu začela zelo intenzivno. Na kratko bomo predstavili dva največja spomladanska projekta, ki smo ju z veliko vnemo in pridnimi rokami naših članov že skoraj v celoti spravili pod streho. Prvi projekt, ki je trenutno še vedno v teku, je ureditev okolice športnega objekta v našem športnem parku ter ureditev zgornje etaže športnega objekta. Gre za dokaj velik zalogaj tako s finančne kot tudi z izvedbene plati. Veliko so z donacijami v obliki materiala pripomogli naši zvesti sponzorji, za kar se jim ob tej priložnosti zahvaljujemo. Ob samem objektu smo uspeli izdelati stopnišče v zgornjo etažo, na zgornjem platoju objekta sta zrasla nova nad-strešnica in kamin. Zgornjo etažo smo uspeli tudi v celoti zapreti z lesenimi brunami. Prostor, ki je tako nastal, bo služil kot prostor za sestanke in druženje naših članov. Za večino opravljenega dela so zaslužni člani, ki so v projekt do sedaj vložili veliko truda in prostovoljnih delovnih ur. Do tradicionalnega turnirja bi radi objekt in okolico v celoti dokončali. Sledi namreč še polaganje kamna po stopnišču in podstavku kamina, namestitev oken in vrat na zgornjo etažo objekta ter napeljava elektrike v novo nastalem prostoru. Z vnemo, ki jo imajo naši člani, nam bo to zagotovo tudi uspelo. Z ureditvijo objekta in okolice želimo športni park narediti še bolj prijazen našim članom in obiskovalcem ter vsem zagotoviti kvalitetno in aktivno preživljanje prostega časa v njem. Drugi večji projekt je bila organizacija zdaj že tradicional- Oktober 2014 21 Iz vasi v vas nega enodnevnega izleta za člane športnega društva in njegove simpatizerje. To leto smo se ponovno odločili obiskati prelepo Gorenjsko. Pot nas je tokrat vodila na pokljuško planoto, od koder smo se povzpeli na Viševnik. Viševnik je zaradi svoje lege in lahke dostopnosti najbolj obiskan slovenski dvatisočak. Zaradi poznih snežnih padavin smo na poti do vrha prečili preostale snežne zaplate, ki pa nas niso ustavile. Z vrha se nam je odprl prelep pogled na vršace Julijskih Alp, med katerimi je seveda najbolj izstopal ''očak'' Triglav. Po pohodu smo se odpravili na kosilo v znan kmečki turizem Globočnik, ki dejavnost v taki ali drugačni obliki ohranja že dolgih 400 let in velja za eno izmed najstarejših gostiln na Slovenskem. Po prijetnem druženju in dobri hrani smo se preko Trojan, kjer smo si privoščili še krofe, odpravili proti domu. Zastavljenih projektov vsekakor ne bi mogli uresničiti brez sodelovanja in pomoči naših članov. Pripravljenost članov za pomoč pri tovrstnih projektih nam kaže, da se zastavljenih ciljev lotevamo pravilno, zato se že veselimo novih izzivov v tem in nadaljnjih letih. Športen pozdrav! Boštjan Železnik ŠD RIM J 31. SRECKOV MEMORIAL V nedeljo, 27. julija 2014, se je odvijal tradicionalni, že 31. Srečkov memorial, ki se je to leto odvijal v dokaj slabem vremenu. Kljub temu se je turnirja udeležilo 12 kvalitetnih ekip. Na podlagi tega smo se odločili za skupinski sistem igranja (4 skupine po 3 ekipe), kjer je vsaka ekipa odigrala vsaka s vsako. Število domačih gledalcev je bilo zadovoljivo, omembe vredno je bilo tudi navijanje in vzpodbujanje domačinov. Tekma za 3. mesto (mali finale): ŠD ŽETALE - IGEL 1 4 : 2 Tekma za 1. mesto (finale): VRAGI - PICERIJA ŠPAJZA 0 : 3 Prvouvrščeni Picerija Špajza. (Slika v prilogi) V finalu je ekipa Vragov povsem zasluženo osvojila prvo mesto turnirja zaradi odličnih igralcev. Kljub temu smo Žetalčani s tretjim mestom dokazali dolgoletno kvaliteto haloškega nogometa, predvsem pa srčnost in željo po dokazovanju. Organizator ŠD Žetale se zahvaljuje vsem ekipam za sodelovanje in športno odigrane tekme, sponzorjem - do-natorjem za prispevke ter vsem, ki so pomagali pri organizaciji turnirja. Na koncu članka bi rad opozoril na vandalizem v Žetalah. V zadnjem letu so septembra neznanci že tretjič nasilno vstopili v prostore naše brunarice pri igrišču. Brunarica je plod dolgoletnega delovanja društva ter prostovoljnega dela naših članov. Žalostno se mi zdi, da mladoletniki uničujejo plodove našega dela zgolj zaradi tistih nekaj pločevink piva, ki se nahajajo v hladilniku društva. Tajnik ŠD ŽETALE, David Stres / 22 Žetalshe novice Iz naših krajev Program Svit lahko reši naše življenje, če se nanj odzovemo_ Zakaj bi se vključili v Program Svit? Preventivni programi, ki se izvajajo v Sloveniji, so priložnost, da naredimo nekaj dobrega za naše zdravje in počutje ter nenazadnje za izboljšanje kakovosti življenja. En izmed takih programov je državni presejalni Program SVIT, ki si prizadeva za odkrivanje raka debelega črevesa ali danke v tako zgodnji fazi, da z ustrezno odstranitvijo maligne tvorbe pride do popolne ozdravitve. Vsekakor pa s tem vplivamo na izboljšanje kvalitete življenja, ki je ključnega pomena zlasti v starejšem življenjskem obdobju. V primeru, da Program Svit doseže vsaj 70% odzivnost ciljnega prebivalstva, bi država dosegla zastavljen cilj - to je zmanjšanje obolevnosti in smrtnosti zaradi raka debelega črevesa in danke in opravičila finančni vložek. Tako bi za to boleznijo letno umrlo 200 ljudi manj, približno 300 ljudi manj pa bi letno zbolelo (spletni vir: Svit). Program SVIT se je v dosedanji praksi (izvaja se od leta 2009) pokazal kot zelo učinkovit, predvsem zato, ker uporablja preprost, a zelo občutljiv test za odkrivanje krvavitve v blatu, ki je neopazna s prostim očesom. Slednje ne pomeni, da oseba ima raka, temveč je opozorilo, da je potreben temeljit pregled črevesa s kolonoskopijo . Šele ta pregled bo dokončno ugotovil pravo stanje in razloge za krvavitev, hkrati pa je možno ob takem diagnostičnem postopku v večini primerov tumor tudi odstraniti. J Novejše ankete udeležencev v Programu, ki so opravili kolonoskopijo, kažejo na zelo majhen delež oseb, ki o tej preiskavi govorijo kot o zelo neugodni ali nevzdržni. Večina je priznala, da so pričakovali veliko hujše bolečine, kot so jih bili deležni. Komu je program SVIT namenjen in kako poteka? Program SVIT je namenjen moškim in ženskam starim med 50 in 69 let z urejenim osnovnim zdravstvenim zavarovanjem, ki ne kažejo nobenih bolezenskih znakov. Le-ti prejmejo vabilo v program po pošti na naslov stalnega bivališča. Dodatnih finančnih stroškov posameznik nima. Ko posameznik prejme na dom vabilo, je zelo priporočljivo, da se nanj čim prej odzove (odgovori na vprašalnik!). Po vključitvi v program oseba prejme navodila in komplet za odvzem vzorca blata. Pri kakršnikoli nejasnosti se lahko obrne na osebnega zdravnika ali medicinsko sestro, ki bosta po potrebi lahko poslala patronažno sestro na dom. Problemi pri izvajanju Programa SVIT - trenutno stanje Predvsem zaradi strahu pred različnimi fazami postopka v Programu, pa tudi zaradi vsesplošnega nezaupanja v zdravstveni sistem je žal odzivnost ljudi v program kljub vsem ugodnostim ponekod prenizka. Najnovejši podatki kažejo, da se je prvemu vabilu za vključitev v Državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki (Program Svit) v prvem polletju 2014 odzvalo 57,02 % povabljenih v Podravju (spletni vir: CINDI Slovenija). Po-dravje skupaj s Pomurjem sodi med slabše odzivne regije v Sloveniji, zlasti nekateri njegovi deli. V občini Žetale se je v prvem polletju 2014 odzvalo 48,84 % občanov s stalnim bivališčem. Na prvo vabilo za vključitev v Program SVIT se je odzvalo 47,83 % moških in 50,00 % žensk. Dragi prebivalci, izkoristite izziv in se odzovite na vabilo za vključitev v program Svit. Poskusite dojeti vabilo kot priložnost in ne kot grožnjo. Človeško je, da nas je strah pred ugotovitvami preiskav, pa vendar lahko vse strahove odtehta misel na to, kaj bi se lahko zgodilo, če dejansko zbolimo in kako bi to vplivalo ne le na naše zdravje, temveč tudi na kakovost našega življenja in življenja naše družine. Več o Programu Svit na: http://www.program-svit.si/ Pripravila: Asist. Olivera Stanojevic Jerkovic, dr.med.spec. Koordinatorica Programa SVIT v Podravju I I 1 Jrr m&š 5lfe S i /■Krm m - . 1 M i rti" Oktober 2014 23 Iz naših krajev MUHASTO POLETJE Nimam ustreznega pregovora, tudi ne bogatih besed, a imam nekaj misli za predstavitev aktivnosti Društva podeželskih žena Občine Žetale. V 54. številki Žetalskih novic vam lahko napišem, kako je potekala naša strokovna ekskurzija. Imenovali smo jo »Dobrote s kmetij in lepote v celjski kotlini«. Bil je deževen 10. julij, ura osem zjutraj, 28 udeleženk v avtobusu z vodičko, go. Ireno Bezjak, in vožnja skozi Rogatec, Šentjur ter nedaleč od Nove Cerkve prva postaja v znanem Sorževem mlinu. Lastnik se imenuje SAMEC, tudi živi samsko življenje in se ukvarja s petimi dopolnilnimi dejavnostmi. Proizvaja različne likerje, ki so nam bili na voljo za dokaz, da je odličen proizvajalec. Sprejema obiskovalce, tudi učence, in jim razlaga o svojih dejavnostih. Na našem popotovanju nas je spremljal dež. Ustavile smo se na kmetiji Podpečan v Galiciji. Mlada kme-tovalka oz. voditeljica kmetije nam je predstavila kmetijo in pridelavo različnih vrst sirov, po katerih je kmetija tudi širše znana. Uživale smo ob sočnih sirih in nazornih besedah gospodarice. Vožnjo smo nadaljevale proti Mozirju, obisk gore Oljke smo izpustile zaradi neugodnega vremena. Pod dežniki smo se sprehodile po Mozirskem gaju. Narava nam je nudila raznobarvno cvetje. Na ogled so tudi primerki slovenske dediščine, značilne hiše, gospodarski objekti in razna orodja. Naslednja postaja je bila v Gotovljah, ustavile smo se na izletniški kmetiji Pri Mlinarju. Gospodar nam je predstavil kmetijo, na kateri je osrednja dejavnost vinogradništvo in pridelava česna. Gospodinja nam je postregla z okusnim kosilom. Dan se je obešal k poznemu popoldnevu, že smo spoznavale, kako je potekala proizvodnja »zelenega zlata«, oz. kako so nekoč sušili hmelj in kako je nastajala priljubljena slovenska pijača - pivo - v Spodnji Savinjski dolini. Tu smo si ženske privoščile vrček hladnega piva, kot darilo EKOMUZEJA hmeljarstva in pivovarstva Slovenije. H! Za konec deževnega, a zanimivega in uspešnega dne, smo se povzpele na Stari grad Celje, od koder bi si lahko ogledale celjsko kotlino, a se je že tiho prikradel mrak. Še zadnji napitek na Celjskem in lahko noč ter dober večer v Žetalah ob 22. uri. Bil je uspešen dan. Od izleta so minili že trije meseci. Društvo se je skrbno pripravljalo na razstavo ob občinskem prazniku s tematiko Med in sladice iz medu, pa še marsikaj zanimivega za obiskovalce ob 15. občinskem prazniku v avli Osnovne šole Žetale. Prijazen pozdrav in marsikaj zanimivega vam bomo ponudili v 55. številki Žetalskih novic. ,1 '2-. if lV ■ iC ■ i 24 Žetalske novice Iz naših krajev POHOD PGD ZETALE V soboto, 23. avgusta 2014, smo se člani PGD Žetale ob 8. uri zbrali pred gasilskim domom in krenili na pot, kljub nevarnosti kakšne plohe. Načrt letošnjega pohoda je bila pot mimo debele bukve, po gozdni cesti v Maclju vse do Lovske koče Tisovec in nato na zaključek v gasilski dom. Člani smo se tako z obilico dobre volje odpravili proti Rogatnici. Da bi si nabrali potrebnih moči pred vzponom po cesti proti debeli bukvi, sta nas Franci in Lidija Bukšek pogostila z domačimi dobrotami, zraven pa, kot se spodobi, je zapel glas frajtonarce, ki jo mlajši sin Žiga z veseljem prime v roke. Sledil je vzpon, ki je med zanimivimi pogovori, izrečenimi vici in smehom, kmalu bil za nami. Po ogledu debele bukve smo z lahkotno hojo nadaljevali pot po gozdni cesti. Med potjo smo prisluhnili Stanku Pulku, ki je z nami delil svoje spomine na čas, ko se je gradila ta gozdna cesta, kako je potekalo miniranje kamenja, kazal nam je, kje vse so bile gozdne jase, na katerih so majhni fantiči pasli krave, kako so ljudje kurili "voglance" in od kje vse so spravljali les. Tu in tam je padla kakšna kaplja dežja, kar pa je bilo ravno prav osvežujoče. Pri lovski koči Tisovec nas je že čakal omamen vonj golaža, ki ga je za nas v kotlu nad odprtim kuriščem skuhal Silvo Korez. Imeli smo se krasno, saj smo jedli odlično pripravljen golaž, pili dobro žlahtno kapljico Stanka in Terezije Vogrinc, se sladkali z dobrotami izpod rok Tatjane Bele, sedeli v naravi ob lepo obnovljeni lovski koči Tisovec, zraven pa prepevali lepe slovenske pesmi. Vendar je bilo potrebno nadaljevati pot, tako smo šli nazaj po gozdni cesti, nato pa smo zavili navzdol po cesti mimo domačij v Podlogu. Ta del Žetal je marsikdo iz med nas videl prvič, zato smo si ga z velikim zanimanjem ogledovali. Pot nas je pripeljala do družine Sakelšek, kjer so nas prijazno pogostili. Tako smo dobili potrebno energijo še za zadnji del poti proti gasilskemu domu. Ob mizah v spodnjem delu gasilskega doma, smo skriti pred dežjem, ob okusni hrani, ki jo je pripravil Damjan Gajser iz Restavracije Gastro, klepetali in se veselili še preostale ure do večera. Gasilci PGD Žetale se zahvaljujemo vsem, ki so nam z gostoljubnostjo in postrežbo polepšali dan. Karmen Krivec 5. srečanje rodbine Železnik iz Kočic Dandanes je postalo obiskovanje bolj ali manj oddaljenih sorodnikov prej izjema kot pravilo. Največkrat so vzrok naporni delavniki in posledično z raznimi domačimi opravili natrpani vikendi. Zaradi tega smo se mlajši člani rodbine Železnik iz Kočic odločili, da je potrebno v zvezi s tem nekaj ukreniti. Pred petimi leti smo prvič združili prijetno s koristnim in organizirali prvo srečanje naše rodbine. Srečanje se je že takrat začelo s pohodom po bolj ali manj znanih poteh domače občine. Srečanju s pohodom je vsako leto sledilo novo in letošnje, ki smo ga organizirali v soboto, 27. septembra, je bilo že peto po vrsti. Pohod smo izpeljali po gozdni učni poti do debele bukve in od tam preko Rogat-nice proti igrišču Športnega društva Rim v Nadolah. Pohod smo končali s prijetnim piknikom in druženjem v športnem parku, kjer smo lahko pokramljali s strici, tetami, bratranci, sestričnami, ki jih sicer bolj poredko vidimo. Na koncu smo odigrali tudi medgeneracijsko nogometno tekmo, ki je minila brez poškodb in z ugodnim rezultatom za obe ekipi. Udeležencev srečanja je seveda iz leta v leto več, saj se nam pridno pridružujejo novi člani. Letos se nas je tako zbralo kar 32. Ob polni zasedbi bi nas bilo že čez 40, vendar se zaradi drugih obveznosti nekaj članov srečanja ni moglo udeležiti. Tovrstna srečanja so bila iz strani vseh generacij naše rodbine zelo pozitivno sprejeta, zato jih vsako leto znova z velikim veseljem pripravljamo in se jih seveda še z večjim veseljem udeležujemo. Boštjan Železnik Oktober 2014 25 Iz naših krajev TRIGLAV MOJ DOM V pripravah na ta članek, ki ga bom delil z vami, bralke in bralci Žetalskih novic, sem razmišljal o Triglavu, ki smo ga imeli v programu letos in smo ga tudi osvojili, kljub velikim težavam z vremenom. Ta mogočna in zelo lepa gora predstavlja simbol slovenstva in naše narodne zavesti. Na Triglav vodi petindvajset poti (brez vzponov čez severno steno) z dvanajstih izhodišč. Vzpon na goro lahko začnemo pri Aljaževem domu (Vrata), v Turkovem rovtu (Vrata), v Kotu, v Krmi, na Rudnem polju, na Miščovcu nad Rudnim poljem, na Uskovnici, v stari Fužini, na planini Blato, pri Koči pri Savici, v Zadnjici (Trenta) in v Trenti na Logu. Posebnost te gore je vsekakor Aljažev stolp, ki je simbol slovenstva že vse od leta 1895. Postaviti ga je dal Jakob Aljaž 7. avgusta leta 1895. Kot velik ljubitelj gora je opazil, da so v tistem času naše gore postajale vse bolj nemške. Na gore so vodili kažipoti v nemškem jeziku, na kočah pa so imeli nemški pohodniki prednost za ležišča pred slovenskimi. Zato je od dovške občine odkupil vrh Triglava in dal tam postaviti stolp. Stolp iz debele pocinkane pločevine so po delih nesli na vrh, tam pa so ga sestavili. Aljaž ni zaslužen le za stolp, ampak tudi za gradnjo zavetišča pod Triglavom, kočo v Vratih, zavarovano planinsko pot med Malim in Velikim Triglavom in Tominškovo potjo iz Vrat na Kredarico ter našo najvišje ležečo planinsko kočo, Triglavski dom na Kredarici s kapelo. Menim, da Triglav ne bi bil slovenski brez velikega domoljuba Jakoba Aljaža. Uveljavilo se je pravilo, da nisi Slovenec, če ne greš na Triglav vsaj enkrat v življenju. Tudi v Planinskem društvu Žetale se lepo držimo tega pravila. Letos sta postala Slovenca naša blagajničarka Lidija Bedenik in naš najmlajši član, ki je stopil na Triglav, David Bukšek. Vse skupaj je profesionalno speljal naš novi vodnik Franc Bukšek, ki je družino varno pripeljal na vrh in nazaj. V našem društvu smo veseli tega uspeha in jim iz srca čestitamo. Našo najvišjo goro so na osebno pobudo osvajali tudi ostali v Žeta-lah. Omeniti velja g. Hermana Potočnika, ki je bil po mojem mnenju v žetalski občini največkrat na Triglavu. Njegovi vzponi so dosegli številko petindvajset in prepričan sem, da se ne bo ustavil pri tej številki. Izkoristil bi priložnost in mu v imenu Planinskega društva Žetale čestital za ta izjemen dosežek. Družbo na teh pohodih so mu večkrat delali njegov sin, žena Marija in prijatelja Božo Pulko ter na žalost že pokojni Dušan Plavčak. Na začetku članka sem omenil vse poti, ki vodijo na Triglav. Med prebiranjem moje priljubljene revije Planinski vestnik sem prebral zgodbo o Johnu Boydu, tujcu, ki se je preselil v Slovenijo in je vse te poti prehodil, skupno je bil na Triglavu štiridesetkrat. Rodil se je leta 1947 v ZDA, leta 1999 je prišel v Slovenijo in je našo najvišjo goro takoj vzljubil. Iz tega sklepam, da leta niso nobena ovira pri osvajanju te naše lepe gore, samo volja je potrebna in pa seveda to, kar je najbolj dragoceno - zdravje. V našem društvu damo Triglav v program vsako tretje leto, seveda ga pa v manjših skupinah pridno osvajamo vsako leto, kolikor pač komu čas dopušča. Najlažji pristopi so kakšne dvodnevne ture, kjer se prvi dan pride do Kredarice ali koče Planika in se prespi, naslednji ali pa isti dan še na vrh in pa drugi dan lepo nazaj v dolino. Mnogi si te izlete podaljšajo na tri dni in si ogledajo še znamenita Triglavska jezera. Takšne ture zahtevajo vsaj malo kondicije in so primerne za večino ljudi, starih in mladih. Seveda je možno stopiti na Triglav v enem dnevu. Pot se začne v Vratih in gre po Tominškovi poti ali pa čez Plamenice; ta pot zahteva malce več kondicije. Seveda pa toplo priporočam vsem, ki se bodo v prihodnosti odločili za vzpon na Triglav, da si izberejo pot, ki je primerna njihovi kondiciji in trenutnemu počutju. Sam sem bil na Triglavu že nekajkrat, nikoli nisem šel po enaki poti in tudi v bodoče imam namen Triglav osvajati po različnih poteh, saj menim, da ti ta gora lahko razkriva lepoto na vsakem pristopu. Najbolj mi je ostal v spominu prvi vzpon, pa tudi drugi so mi ponudili dragocene izkušnje. Najbolj naporen je bil letošnji, ampak ne zaradi poti, pač pa zaradi vremenskih pogojev, ki so bili, roko na srce, vse prej kot ugodni. Pa vendar občutek doseženega, ljubezen do gora, dokaz sam sebi, da zmorem, odtehta vse težave. Vsakomur, ki se odloča za vzpon na Triglav, bi svetoval, da si na portalu: http://www.hribi.net poišče vse informacije glede poti in vremenskih razmer in pa seveda, kdor se odpravlja prvič, naj si poišče kakšnega prijatelja, ki je že bil na gori ali kakšnega vodnika PZS. Na koncu bi omenil še nekaj dejavnosti v društvu. Pripravljamo se na občinski praznik, v okviru katerega bomo šli do izvira Sotle in kasneje na druženje z lovci pri lovski koči Tisovec. Trudimo se urejati sobo, pri zdajšnji prenovi stavbe smo dobili nova okna. Našo sobo so članice lepo očistile, ker so jo gradbeni delavci pustili v slabem stanju, dobili smo tudi nekaj pohištva. Čaka nas še kar nekaj dela, pa vendar nam bo z dobro voljo uspelo. Končal bi z mislijo, da je gibanje v naravi veselje do življenja in Triglav je prelepa gora, ki to tudi omogoča. Jože Kamenšek-Jos 26 Žetalske novice Iz naših krajev PRI GOSPE BLAZOVI MICKI V letošnjem turobnem jesenskem času je jutranja megla pogosta gostja naših žetalskih krajev, včasih vpliva na razpoloženje ljudi. Če pa zaviješ na dvorišče »pri Blažovih« in na vhodu zagledaš veselo razpoloženo gospodinjo, ti postane toplo pri srcu. Gospa Micka HOR-VATOVA ali Blažova je pripravljena na pogovor. Začneva z otroštvom v kraju Prekože pri Selških in še dodatek pri Pongračičih, kjer se je rodila 27. januarja 1931. Tam je preživela otroštvo ob sestri Nežiki, ki se je rada spominja, saj se večkrat srečata in obujata spomine na nekdanje dni. »Bilo je leta 1955, spoznala sem Frančeka, ki je bil tu doma. Poročila sva se in leta 1956 se je rodila hčerka Jožica, ki je ostala edinka. Živi v Rogaški Slatini in ima družino. Moja vnuka sta Peter in Matjaž, pravnukov pa še nimam. Čez teden sem navadno sama, ob vikendih pa pridejo vsi skupaj, imamo kosilo, se pogovarjamo in nam je lepo. Med tednom večkrat prideta vnuk Peter in njegova izvol-jenka Ana, ki mi rada kaj postori po stanovanju. Rada grem na njive, ki so na ravnem, pridelujemo krompir, koruzo, letos nam je dobro obrodil ječmen. Tega vsak dan nasujem kozam, imamo jih 10, so zelo ljubke in pomulijo travo na našem hribu. Vzrejam tudi kokoši, te mi redno znesejo jajca, domača so najboljša. Vsi damo veliko na domačo hrano, naša kmetija je ekološka, njive imamo na Žalah in smo mejaši s Kolarjevimi. Mi Dobrinci smo zelo povezani in si medsebojno pomagamo. Rada grem k Angeli Kopšetovi v Dobrinček, nabavim, kar rabim v kuhinji, in poklepetam o vsakdanjih dogodkih. Pridem domov, opravim pri kokoših, uredim potrebno pri kozah in že pohitim na njivo. Navajena sem takega življenja, čez dan delam, redno kuham in rada pojem, kar je domače: krompir, fižol, zelje, žganci, to je najboljše. Seveda je dobro tudi meso, ki ga pripravimo doma. Vedno smo imeli svinje, krave, kokoši; pri nas ni bilo stradanja, saj smo imeli vsega na voljo, le delati je bilo treba. Rada delam, kar se da obdelati ročno, drugo pa opravijo drugi s stroji. Že 28 let sem vdova, mož je bil nemški vojni invalid, z boleznijo je živel 62 let. Po njegovi smrti je 5 let živela z menoj še njegova mama, da mi je bil krajši čas. Tudi sin Tonček sestre Nežike je živel pri meni, da nisem bila tako sama. V moževi družini je bilo 5 otrok. Dve njegovi sestri še živita lepo starost. Njihovega očeta so klicali Andrej, stari oče je bil Blaž, zato so rekli pri Blažovih in ta vzdevek se nas še vedno drži. Rada se družim z ljudmi, rada tudi kam poromam, letos sem bila na Svetih Gorah. Rada sem pela pri cerkvenem zboru in redno hodila k sveti maši, seveda še vedno rada grem. Poslušam radio, na televiziji najraje pogledam poročila, da se seznanim z dogodki doma in po svetu. Vstajam po 7. uri, se uredim, zajtrkujem, vzamem tablete, ki mi pomagajo vzdrževati življenje. Da bi le bila še zdrava, nič mi ne manjka, imam dobre ljudi okrog sebe.« V četrtek, 2. oktobra, sem se družila z gospo Micko. Je prijetna, dobrih misli in veselega razpoloženja. Poklepetali sva ob dobri kavici, dobro obloženem kruhu, ki ga gospa Micka še vedno peče sama. Hvala za lep četrtkov dopoldan, ostanite zdravi in še kdaj nasvidenje. M.K. HOČEŠ, NOCES V ŠOLO GREŠ Hočeš, nočeš, v šolo greš pravi pesmica in sliši se kar hudo. A letošnji prvošolci vedo, da ni tako strašno, da je šola prav zanimiva zadeva. Prvošolci, nič prvošolke. Osem korajžnih fantov sedi letos v prvem razredu. Zdaj so že pravi šolarji, ki vedo, da se v šoli učimo, igramo, rišemo, pojemo in plešemo, telovadimo in počnemo še marsikaj zanimivega. Trdno upamo, da bodo čez slabih devet let polni znanja rekli: »Hočeš, nočeš, iz šole greš... Lepo nam je bilo!« Marija Skok Oktober 2014 27 Iz naših krajev PRI GOSPODU JANCU NA VARVASELAH Po barvni nevihtni, s točo pomešani noči se je prebudilo modro nebo, rahlo pobarvan lok, Macelj, je vsrkaval sončne žarke, razpršil megleno kopreno in že sem pozdravila Pulko-Štajnbergerjeve in začelo se je prijetno klepetanje. Bil je ugoden predpoldan za gospoda Janča, hitro se mu je zbistril um. Pravijo, da je včasih malo pozabljiv, a to torkovo jutro je bilo ugodno za Jančevo razpoloženje. Njegovo življenje je bilo tako, da je bil dan podoben dnevu, napolnjen z delom od zore do mraka. Otroštvo je preživel z dvema sestrama, Maričko in Kristino. Dekleti sta odšli, on pa si je pri 30-ih letih našel 20-letno dekle in nadaljeval s kmetovanjem na 24-ih hektarjih hribovske zemlje, ki obsegajo njive, travnike in lep gozd. Leta 1962 sta se Janč in Mi-cika poročila. Gospod Janč razmišlja počasi. Pravijo, da je bilo njegovo življenje miroljubno, primernega tempa, polno previdnosti in preudarnosti, da so lahko živeli haloško kmečko življenje. Jančevi prijatelji so bili vozni in delovni voli ali junci, po dva sta vozila seno, drva in poljske pridelke. Gospod Janč in gospa Micika sta vse opravljala ročno, družno sta odha- jala na delo, kosila, sušila, spravljala seno, skrbela za rast poljščin. Navadno je dobro obrodila pšenica, tudi koruza, da je bilo dovolj moke za vsakdanji kruh. Obdelovala sta tudi vinograd, a glavni dohodek kmetije je bil od prodaje živine in lesa. Volja in ljubezen do kmečkega življenja sta rojevala uspehe, a bili so tudi mračni časi. Doživeli so tudi požar, ki je uničil domačijo, vendar je po nekaj letih zrasla nova hiša. Zdaj seveda živijo v posodobljeni hiši, ki sta jo dogradila »ta mlada«, hčerka Kristina in zet Izidor. Mama Micika kuha za moža in zase, včasih sta deležna tudi dobrot »ta mladih«, ki živijo v prvem nadstropju, to pa je tudi najlepše: so blizu drug drugemu, a gospodinjijo samostojno. Atek Janč in mama Micika sta vesela vnukov Andreja in Boštjana ter vnukinje Vesne. Zelo se razveselita, ko zaslišita smeh pravnukov Anžeta in Gašperja, prvi smeh jim ponuja tudi že 3-mesečna pravnukinja Manca, tako da je na Varvaselah ali Žetalah 94 veselo. Gospod Janč je bil tudi ljubitelj pisne besede, rad je bral, pripovedoval pesmi, ki se jih spomni še iz šole med 2. svetovno vojno. Letos februarja ga je na lahno oplazila bolezen, vzela mu je moč branja in hoje, a je v njem še vedno čut za humor in lepo besedo. Njegova odlika je tudi ljubezen do Kruščeve zemlje, še vedno se jih namreč drži hišno poimenovanje PRI KRUŠČEVIH. Jančeva starša sta se pisala Pulko (Matevž in Terezija, očeta so imenovali Dolički Tevž), pred njima pa je tu živela rodbina Krušič. Gospod Janč se spominja tudi povojnih časov, ko je bilo potrebno zbrati pridelke in jih oddati mestni gospodi, temu se rekli obvezna dajatev. Veselega 1968. leta rojena edinka Kristina se lepo spominja svojega očeta, ki je vedno deloval nanjo miroljubno, veselo, zdaj pa je gotovo srečen, saj ima ob sebi mlade, ki sodobno kmetujejo in obdelujejo to haloško hribovsko kmetijo - to so Štajnbergerjevi. Še vedno je živ spomin na Plavčakovega Iča, saj sta mu nadomeščala starše in ga pošiljala v šolo. Iz hvaležnosti ju večkrat obišče. Minil je torkov dopoldan. To je že moj 53. zapis življenja starejših žetalskih občanov. Pulko - Štajnbergerjevi, hvala za gostoljubje, prijetno počutje in na svidenje še kdaj. SPREHOD PO DEJAVNOSTIH RDECEGA KRIZA V poletnem času je bilo pri naših aktivnostih nekoliko zatišja. Na dopustu si je bilo potrebno nabrati novih moči, včasih pa nam je zagodlo tudi vreme. Naš pohod krvodajalcev po PEP poti smo zaradi dežja prestavljali od sobote do sobote - zdaj je prestavljen za nedoločen čas. Če ne bo izveden letos, bo pa morda več sreče z vremenom v prihodnjem letu. Tudi druženja in ustvarjanja je bilo letos manj, ker z veseljem spremljamo prenovo prostorov, ki so namenjeni naši dejavnosti. To leto so se zaostrili tudi pogoji za zdravstveno letovanje otrok, tako da je bila udeležba na štirinajstdnevnem letovanju na otoku Krku manjša kot prejšnja leta. Ko smo dobili ponudbo Območnega združenja RK Ptuj za tedensko letovanje na isti lokaciji, je bil odziv manjši. Toda tisti, ki so se letovanja udeležili, so bili zelo zadovoljni. V poletnem času smo obiskali tri naše občanke, ki so praznovale več kot 90 let svojega življenja. Takšna srečanja vselej zapustijo nepozaben pečat. Ob sproščenem klepetu, dobrih željah in iskrenem voščilu za trdno zdravje se človeku zazdi, da se čas vsaj za trenutek ustavi. 28 Žetalske novice Iz naših krajev 7. julija je svoj 95. rojstni dan praznovala gospa Anica Kojc iz Čermožiš. Ko smo jo nekaj dni po tem prazniku obiskali, nas je z veseljem sprejela. Je najstarejša občanka občine Žetale. Med pogovorom o utrinkih iz mladih dni se rada hudomušno nasmehne. Rada se spominja in poklepeta o prijetnih doživetjih, o vsakodnevnih opravilih, ki jih še vedno vsak dan zvesto spremlja, da pa ji čas hitreje mine, še kaj malega postori in prebere kakšne novice. Pravi, da ji ni nikoli dolgčas, saj je pri hiši vedno kdo od domačih, razveseli se obiskov otrok, vnukov, sorodnikov. Vsak teden jo vidimo tudi pri obisku nedeljske maše. Njen korak je trden, misli jasne, prisrčen stisk roke in prijazne besede pa vselej izžarevajo neverjetno toplino. Ob oblici dobrih želja smo si obljubili, da se prihodnje leto spet srečamo. W/r//: : ; H = /////ffllffi V drugi polovici meseca julija smo obiskali gospo Anico Korez iz Čermožiš, ko je dopolnila častitljivih 93 let. Zaradi bolezni je že nekaj let priklenjena na posteljo, zato se vsakega obiska zelo razveseli. Ob lanskoletnem srečanju je lepo zapela, letos so pesmi že bolj oddaljene. Na trenutke pove kakšno besedo, nato ji misli odtavajo, vendar s svojim izrazom na obrazu daje vtis umirjenosti in zadovoljstva. Ko smo v začetku septembra potrkali na vrata pri Skledar-jevih na Rogatnici, nam je vrata odprla vselej dobro razpoložena gospa Rozika. Čeprav je 25. avgusta dopolnila že 92 let svojega življenja, je polna pozitivne energije. Pa HUMANITAREC IGNAC Na Ptujskem živijo ljudje, ki se ukvarjajo z najrazličnejšimi dejavnosti, tudi s takimi humanitarnega značaja. Humanitarec Ignac Habjanič iz Ptuja je v treh letih zbral več kot 11.000 kg zamaškov. S prodajo le-teh je denarno pomagal ljudem, potrebnim pomoči, posebno otrokom. K svoji humanitarni dejavnosti je pritegnil več zbirateljev v širšem okolišu, tudi v vrtcih, osnovnih šolah, med zbiratelji so tudi žetalski osnovnošolci in otroci vrtca. Prebivalci Žetal, preberite te vrstice in se odločite za zbiranje vseh vrst plastičnih zamaškov, o vsem se lahko pogovorite z vnetim zbirateljem Ignacem Habjaničem na telefonski številki 040 246 664. Uredništvo Ž.N. saj ji ni nikoli dolgčas. Dogodki pri hiši se kar vrstijo. Če niso povezani z delom, pa so praznovanja. Se teden dni nazaj je ponosno spremljala priprave na poroko najstarejše domače vnukinje. Večkrat jo obiščejo otroci in sorodniki. Se vedno sta zelo povezani z najmlajšo vnukinjo Anjo. Ob sproščenem klepetu in z dobrotami obloženi mizi je čas hitro tekel in verjamemo, da bo leto spet hitro naokrog, ko si bomo ponovno segli v roke. Že smo zakorakali v jesenska dogajanja. Dejavnosti v sklopu občinskega praznika bodo potekale, kot je že utečeno: krvodajalska akcija, nato laboratorijski odvzem krvi. In kot vsako leto bomo tudi letos predstavili tržnico dobrodelnosti. Izdelke, ki nastajajo pod spretnimi prsti naših članic, bomo razstavili in s prostovoljnimi prispevki zbirali sredstva za obdaritev starejših občanov ob božično novoletnem času. Pripravila: Irena Vodušek Modre misli... Za politika je najvažnejše, da zna napovedati, kaj se bo zgodilo jutri, naslednji mesec in naslednje leto in pozneje razložiti, zakaj se tisto ni zgodilo. Winston Churchil Pojmi, kot so kazen, plačilo, maščevanje, ne sodijo v politiko. Otto von Bismarck Zakoni so kot pajčevina, ki lovi mušice, muhe pa jo raztrgajo. Francis Bacon Dolžnost oblasti ni deliti srečo, ampak ljudem dati možnost, da sami pridejo do nje. William Ellery Channing Oktober 2014 29 Iz naših krajev ŽUPNIJA ZETALE OKTOBER 2014 Za nami so poletni meseci, pred nami so jesenski dnevi, ko pobiramo pridelke, ki jih je obrodila narava, seveda ob našem skrbnem delu. V naši žetalski župniji je zopet vse po ustaljenem urniku, pričel se je verouk, začele se bodo priprave za birmance in prvoobhajance, obhajali pa smo tudi praznik, Mihaelovo nedeljo. V juliju smo se skupaj z župljani Stoperc podali na romanje k Mariji na Sveto Goro pri Gorici. Tam smo si ogledali baziliko, posvečeno Mariji, in v njej imeli mašo, ki jo je daroval naš domači župnik, g. Ciril. Po maši so nam bratje frančiškani pokazali in razložili razstavo, ki govori o nastanku in zgodovini tamkajšnjega svetišča. Pot nas je potem peljala skozi Vipavsko dolino, kjer smo se ustavili na kosilu. Avgust je mesec, ko vsi v Žetalah vemo, da je pri Mariji Tolažnici Jarmek. Letos nas je nagovoril in vodil slovesnosti duhovnik g. Janez Cerar. Zbralo se nas je lepo število domačinov in romarjev od drugod, ki so se prišli priporočit Mariji in se ji hkrati tudi zahvalit. Prvo soboto v septembru je za-obljubljeno romanje na Svete Gore, katerega smo se tudi letos udeležili skupaj z župljani Stoperc. Tam so sveto mašo darovali naši duhovniki, ki so spremljali skupine iz Haloz in Ptujskega polja. Po maši in litanijah smo se poaan na kosuo, aa smo se okrepčan tudi telesno. Naslednji postanek je bilo Bizeljsko, to je kraj, kjer je blaženi Anton Martin Slomšek pričel svojo duhovniško pot kot kaplan. V tamkajšnji cerkvi smo imeli večernice, kasneje pa še ogled Slomškove spominske sobe, kjer so razstavljeni predmeti in oblačila iz časa njegovega delovanja, pa tudi knjige, ki jih je napisal. Konec septembra goduje naš farni zavetnik, sveti Mihael. Njemu v čast in zahvalo praznujemo farno žegnanje. Z obiskom nas je počastil upokojeni škof Jožef Smej, ki je vodil mašo. Ta dan smo blagoslovili tudi nove obleke, ki so jih dobili naši ministranti, in kip svetega Mihaela, ki bo eno leto romal po naši župniji. Po maši je sledilo druženje župljanov zunaj pred cerkvijo, kjer so nam postregli, za kar se zahvaljujemo našim gospodinjam in vinogradnikom. Na začetku veroučnega leta so naši ministranti poromali v Maribor, kar je bila nagrada za ministriranje. Odšli so v kino, kasneje pa tudi na Slomškov grob, kjer so skupaj molili in izrekli prošnje. Da ne bi bili lačni, so obiskali še restavracijo s hitro prehrano in se v večernih urah zadovoljni vrnili domov. Vsem želim lepe jesenske dni, ko bo obilica priložnosti za druženje ob občinskem prazniku in prireditvah, ki jih pripravljajo naša društva. s. G. Uganke.. Ni bilo, ne bo, pa vendar je. Kakšnih kamnov je največ v Rogatnici? Nič zob nima, pa vendar še železo je. Zakaj riba v vodi plava? Za ušesa se jih drži, njihov gobec pa vse lovi in kar ujame, razdeli. Kaj rado po glavi beži, čeprav na šestih nogah stoji? 30 Žetalske novice Iz naših krajev NEKOČ JE BILO Leto je naokoli in jesen kljub deževnemu poletju ponuja obilo pridelkov. Seveda kakovost ni najboljša, je pa potrebno pospraviti vse, kar je zraslo na njivah, v vinogradih, na travnikih in po vrtovih. ^ Pri Kolarjevih so spet pustili nekaj vrst koruze za | ročno ličkanje. Pridne članice Društva podeželskih žena Zetale so koruzno klasje potrgale. V petek zvečer smo posedli okoli kupa in kožuhali - kot smo vedno pravili temu opravilu. Ker nas je bilo veliko, kup koruze pa majhen, smo delo hitro končali. Med delom smo kot nekoč klepetali, se smejali ter iskali pisane in rdeče klase. Kolarjeva Tone in Grega sta skrbno obešala povezano klasje na rante, da se bo posušilo in krasilo gospodarsko poslopje. Sledila je obilna malica, ki jo je pripravila gospodinja Bernarda, nekaj pečenih kvašenih dobrot pa so s seboj prinesle tudi članice društva. Možje so poskrbeli, da nismo bili žejni, Dani ' pa je raztegnil harmoniko. Zazvenela je pesem. Kar naenkrat je minila ura in bližal seje čas za počitek. Vse kot nekoč? Ne, ni bilo kot nekoč. Drugačni časi so. Nekoč je bilo to opravilo sestavni del življenja in dela na kmetiji. Po večerih se je hodilo kožuhat »za gverilo«. Danes kožuhamo za razvedrilo, za druženje, za obujanje starih običajev, kakor pač kdo to razume. Stroji so odrinili delo živali in delo človeških rok na drugi tir. Kljub obilici modernih pripomočkov nam zmanjkuje časa tudi za klepet. Prav je, da ohranjamo stare običaje, da kuhamo in pečemo po starih receptih, da poskušamo živeti zdravo z naravo. Pravzaprav bi morali naravi bolj prisluhniti in spoštovati zemljo. Ta nam daje kruh, ne industrija. Hvala za prijeten večer, Kolarjevi! Upam, da se dobimo naslednje leto v še večjem številu. Morda se nam bo pridružilo več mladih... M.S. JESEN V NAŠEM VRTCU V septembru so se za nekatere otroke prvič odprla vrata vrtca, zato je bil to zanje mesec novih spoznanj. Prvi dnevi so kot po navadi minili z malo joka, smeha in veselja ob ponovnem snidenju prijateljev. Poleg tega so spoznali prostore vrtca, okolico, igrače in predvsem nove prijatelje. Z različnimi igrami in dejavnostmi smo začeli v tem mesecu graditi nova prijateljstva... Nekega lepega jutra nas je v vrtcu obiskala teta Jesen. Prišla je z velikim klobukom, na katerem so bila jabolka in hruške, ter s polno košaro jesenskega sadja, zelenjave in plodov iz gozda. Poučila nas je o tem, da se narava spreminja in pripravlja na zimski počitek, da so ptički odleteli ter da se tudi živali pripravljajo na zimo. Otroci so se obiska tete Jesen zelo razveselili in so jo z zanimanjem in navdušenjem opazovali. V zahvalo so ji zapeli jesenske pesmi, nato pa se je teta poslovila, saj se ji je mudilo v gozd barvat listke. Preden pa je odšla, nas je spomnila na uživanje sadja in zelenjave, gibanje v naravi, na opazovanje sprememb v njej ter na pravilen odnos do nje. Ob prvem jesenskem dnevu smo si ogledali tudi lutkovno predstavo »Pozabljena buča« v izvedbi vzgojiteljic, ob kateri so otroci neizmerno uživali. V našem vrtcu se zavedamo, da je zdravje naše največje bogastvo. Teta Jesen je res zelo radodarna z zdravimi jesenskimi dobrotami, zato smo se odločili, da se jih naužijemo. Spoznavali smo jesensko sadje in ga okušali, razvrščali po barvi in velikosti. Najbolj veseli pa smo bili, ko smo si iz različnega sadja pripravili slastno sadno solato.Vzgojiteljice pa si želimo, da bi se naši otroci zdravi, zadovoljni, nasmejani in vedno veseli vračali v naš vrtec. Vrtec Žetale Oktober 2014 31