Prosvetni program poverje- nistva za uk in hogočastie v Ljubljani za proračun.sko leto 19_l-22. 3?overieništvo za uk in boeočastie v Lfubliani ie ob sodelovaniu strokovniakov ir» šolniikov sestaviln za nroračunsko leto 1921.122. crosvetni orotrram. ki ie za razvni in nnoredek mišefa osnovneea meščanskeea in srednieea ikilstva naivečie važnosti. ki m ie tudi za DO^Iobitev narodne?a edmstva in državne misli odločilneca nomena. ProeTam se deli v dva tcosrlavitna dela: v sološno Drosveto in v -šolsko Drosveto. Snlošna Drosveta ustanavlia brezolačne tečaie za slovenščino za drueorodce. ki se hočeio nriuč'ti nali materinščini. ne da bi ta itnelo zanie kakršnihkoli zakon:tili oosledic. Naučna unrava iim hoče dati nriliko. da se nauče slovenščine od strokovniiikov. Sediai se mioreio .učiti le imoviterši sloii. ki lahko Dtečuieio iionorarie pdvatnim učiteliem. Neiniovitim sloiom teea m moeoče. zato hoče zanie noskrbeti država. Tečaii bodo traiali od oktobra do maia. vseh bo 9: v Ptuiu 2. v Celiu 2, v Mariboru 4 in v Kočevju 1. Brezolačni tečaa za srbohrvaščino. nameriieni Diedvsem uradnikom. ki se rroraio seznaniti z državmm iezrkom. Pourevali bodo usoosoblieni učitelii od oktobra do ir.aia do d*rektni metodi (soretnost v eovorn in Disavi. slnvnica v nainuineišem obsesru.) Takih teča-iev bo 15: v Cel.rr 2 v Krariiu 1. v Liubliani 5. v Marib^ru 3. v Novem mestu 2 in v Ptuiu 2, V načrtu šohke t>rosvete ie: 1. Počitnišvki iezikrrvni tečai v Srbiii (ne v Booeradu!) za 10 sredniešolskih nrofewriev_ posebno iezikoslovcev. Tečai ni za začetrrke. -ker mu ie namen pof.ob;+ev v iezikovne Dosebnosti. Ta tečai bo traial 1 mesec. 2. Deset oočitniških ix)tovaln:h ustanov za sredniešolske profesorie. posebno z. zp"odovinarie. eeoerafe in nrirodoD:sce. da Drouče zanimivosti naše kralievine ter sooznafo posebnosti v značaiu posamezii'h nlemei! na.šefa naroda. Udeleženci dobe nalopio. da nn oovratku tudi iavnost seznaniio 7. usuehi svofih študii (Dismeni referati. nredavania). 3. Počitniški iezikovni tečai v Srbiii ('zvun Beoerada^ za strokovne učitelie rneščanskih šol fnosebno iz 1. skupine) ter za nčitelie lmdskih šal. Udeležencev bo 15. tečai bo traiai 1 meseč. PreJnost bodo imeli učitelii. ki že obviadaio srbohrvaščino. 4. Peldeset počitniških DOtovalnih ustanov. ;n sicer 10 za meščar.skošolske. 40 za l;udskošc!ske uč'telie. posebtio za z^odftvinarie. ireo^rafe. orirodopisce in. učitelfe oetia. Naloee in prednost kakor ood 2. in 3. Za Sloveniio samo f>a določa prosvetni i>roeram: 1. V ni ibodniem šolskem letu se vrše do vseh traiih Slovenile. kier so srednje Łole in ui_iteliii.ča. ciklični domovinoznanski tečaii v srbohrvaščini za sredniešolske profesorie. Predavali bodio triie roieni Rrbi oziioma Hrvati o srbohrvaščini (jezik in slovstvo). o zenilieDisu in zeodovini ter etnci_r?/ičnih posebttostih naše države. Posečanie teh tečaiev (vsak dan 1 itro) bo obvezno. 2. Počitniški doinovinoznanski tečaii za učitelie liudskih in meščansikih šol v Liubliani. Kraniu. Novem mestu, Metliki. Kflčeviu. Krškejri L.itiM. Brežicah. Celiu. Łoštanju, Slcvenigradcu, Mariborn, Ptuiu. Liutomeru in Murski Soboti. Polee dornačeea učitelistva se računa na vsak tečai no 20 udeležencev. Vsak tečai. ki ca bodo vodili srbski učitelii. bo traial do 1 tresec. 3. Preosruuie se v znivslu mgoslovensVe narodne oesmi ves Douk v Detiu. Predvsem odide na štininsko notovanie vo na$i državi učiteli skladatdi Emal Adamič. da prouči našo narodno Desem in nabere notrebnl materal 7.3 šolsko porabo. Narraviig se dva štirinaistdnevna raočitniška tečaia (1 v Linbliani I v Marib<>ru, informativneea značaia. Za vsak tečai se določi do 30 udeležencev. Na liubljanskem konservatoriiu študira že 7 uči.eliev in uSltel.ic. ki no končanih študiiah prevzameto pevski šolski nnuk. Učiteliiščnikom v Liubliani se dovcl.io hosoitaciie v šoli »Olasbene Matice«. Privatni nevski šoli Druzovrčevi v Mariboru, kter hospituieio maribotski učiteliiščir.ki. se poveri nalo^a. da izobražuie v 80 učnih urah v petju učence mariborskih liudskih in meščanskih šo!. Enako naloeo nrevzame glasbeni zavod v Ptuki. 4. V šolskem letu 1921/22 se osnuie v Ltiibliani in Mariboru vseletni tečai za izobrazbo meščanskošolskeea učitelistva vseh treli skunin. V oha tečaM bo spreieiih 40 učiteliev in 20 učrteli:c. Za vse udeležence bo s<rbohrvaščina obvezna. 5. Šesttedenski poč:tnišiki tečai za tičiteliice ročnih dei _a tehniški srednii šoli v Lnibl.ani (slovenske. srbske. hrvatske narodne vezenine). V tečai bo spreietih 12 udeleženk. 6. Na istem zavodu šesttedenski počitn:ški tečai za izobrazbo učiteliev rokotvorneca twnka. V tem tečaiu se bo vadilo 12 udeležencev v obdelovanhi lesa in v pleteniu. 7. Dva Dočitniška štiritedenska teča?a za telovadne učitelie in učiteli:ce v Mariboru in v Liubliani. (Za vsak tečai po 40 udeležencev.) Določita se dve ustano-vi za obisik telovadne šole v Praei za dva lindskošolska učitelia. da se izobraziio dobri telovadni učitelri. ki nam iih tako Dntnanikuie. da se ne nroreio zasesti razDisane službe. 8. Nove učne kniife (iezikovni pouk) za vse katesroriie šol. Delo za liudskošolske čitanke ie že Dnnolnoma orcanizirano in usoešno naorefinje: nove čitanke za srednie so!e so tudi že. v delu. Osnovna učna kniitra za srbohrvaščino ie v rokonisu že eotova. Delo riadaljuie posebna a-nketa. 9. Doioči se priimerna vsota za izdain proDap^ndnih in umetniško-vzsroinih so:sov i.n lzdani. ki nai dosledno izvaiaio -.- ne vsiliuieio — enotr.ost in iedinstvenost naše kralievine ter naroda Srbov Hrvatov yq Slovencev. 10. Za umetniško-nacionalne šolske orireditve z vzpoievalno in izobraževalno tendenco. se določi t>rimeren znesek v svrho pcKloor in nasrrad* pravtako se določi večia vsota za nobiianie nepismenosti. 11. Za ustanovitev vište pedajroške šoie v Liubliam se <fr>loči znesek. ki nai omo^oči izvedbo Dnnravl»alnih del in 5tudii Temell temu znanstvenemu zavodu r>ostavlia snovanše centralne učiteliske kniižnice v Liubliani. 12. Za obisk višie pedaeoške šole v EJeoeradu od šolskeea leta 1921/22 naprei se d_oloči 10 ustanov za liudskošolsko učitelistvo. Tak Je orosvetni proeram. Upamo, da ea bo imoc.oče izvesli. >cer mu tako mtnistrstvo orosvete v Beo«radu kakor oristoino poverten;štvo v Liubliani zaeotavlra vso rnaterialno iti moralno Dodnoro. Brez dvoma ea pozdravi učitelistvo z navdušeniem ia iekleno volio. da se hoče one?a dela. ki ie odkazano niemu. lotiti z enereik) in ?a izvesti z dosledno vztrainostio. Docentom in udeležencem eotovo ne bo samo do honorariev irt Dodoor. ki lim >ih zaeotovi Droračun. temveč bodo vsi svoie delo in nridob.Uve obračali v oboo bladnio: vellke denarne žrtve ki .ih nakaže v ta natncn država. naj dones6 v^estranske koristi! Vse naše šolstvo se razmahne v novem. mladem noletu narodne in državne m;sli na korist- vsemu narodu. na Čast. 'Tioč in veličino domavine!