Sindikat Cgil: Splošna stavka proti vladnemu varčevalnemu paketu /8 Poslanec LDS Ljubo Germič včeraj izvoljen za predsednika Državnega zbora Slovenije /4 Na lokvarskih travnikih kakor na plaži, a se že obeta mrtvilo Opčine: začetek Drage 2011 \ j- rr^ Primorski Ne obstaja samo jesenski seminar Ivan Zerjal Potem ko je pred slabima dvema tednoma potekal poletni, je zdaj napočil čas tudi za 46. izvedbo jesenskega seminarja za slovenske šolnike v Italiji, katerega slavnostno odprtje je potekalo včeraj v tržaškem Kulturnem domu. Pobuda, ki bo čez nekaj let - če se bo seveda nadaljevala - dosegla častitljivi polstoletni jubilej, bo letos potekala v znamenju nekaterih novosti. Naj začnemo s tistimi, ki nosijo v sebi bolj simbolični naboj. Seminar bo namreč letos prvič potekal tudi v prostorih Narodnega doma v Trstu, kjer bosta prihodnjo sredo predavanji za profesorje različnih predmetnih področij, ki poučujejo na nižjih in višjih srednjih šolah. Predavanja in delavnice, na katerih se bodo udeleženci soočili z nekaterimi dognanji in primeri dobre prakse iz šolskega prostora v Republiki Sloveniji, ki so lahko koristna tudi za naše šolnike (npr. učenje s pomočjo interaktivne table ali primerjava med sistemi zunanjega preverjanja v Sloveniji in Italiji), bodo tokrat le v dopoldanskih urah. Tako so se organizatorji odločili, potem ko so pretekle izvedbe seminarja pokazale upad prisotnosti v popoldanskih urah. Seveda pa se s koncem seminarja ne bo vse zaključilo. Izobraževanje in izpopolnjevanje bo možno namreč tudi v naslednjih mesecih, pri čemer organizatorji upajo na boljši odziv kot v lanskem letu. Kot je namreč včeraj opozorila pedagoška svetovalka Andreja Duhovnik Antoni, sta v preteklem šolskem letu željo po permanentnem izobraževanju izrazila le dva šolska kolektiva. GORICA Družbi KB1909 zelena luč za elektrovod Triletno zavlačevanje se je zaključilo včeraj. Deželni odbor Fur-lanije-Julijske krajine naj bi na svojem včerajšnjem zasedanju izdal dovoljenje za izgradnjo elektrovo-da med Vrtojbo in Redipuljo po načrtu slovensko-italijanskega konzorcija s finančno delniško družbo KB1909 na čelu. Družba je nazadnje uveljavila svojo časovno prednost pred tekmecem, podjetjem AdriaLink. Trasa čezmejnega elek-trovoda bo speljana po prvotnem načrtu iz leta 2008, med drugim bo prečkala tudi Sovodnje in Zagraj. Na 14. strani dnevnik SOBOTA, 3. SEPTEMBRA 2011 Št. 209 (20.224) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € ITALIJA - Izredni varčevalni ukrepi so še vedno v fazi obdelave Bruselj ima dvome o ukrepih proti utajevanju Zelo kritična Confindustria - Milanska borza -3,9% TRST - Včeraj slavnostno odprtje v Kulturnem domu Začetek 46. jesenskega seminarja za slovenske šolnike v Italiji TRST - V Kulturnem domu v Trstu je včeraj dopoldne potekalo slavnostno odprtje 46. jesenskega seminarja za vzgojitelje, učitelje in profesorje šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji. Množici šolnikov, ki so skupaj s predstavniki šol- skih oblasti Slovenije in Italije ter predstavniki političnega in družbenega življenja Slovencev v Italiji napolnili dvorano Kulturnega doma, je o osamosvajanju Slovenije predaval slovenski minister za šolstvo in šport Igor Lukšič. Seminar bo stopil v živo v prvi polovici prihodnjega tedna, ko bodo na Tržaškem in Goriškem stekla predavanja in delavnice v trinajstih ciljnih skupinah za 450 šolnikov. Na 3. strani RIM - Medtem ko so ukrepi iz izrednega varčevalnega ukrepa še vedno v obdelavi, se množijo kritični odzivi. Včeraj so prišli tudi iz Bruslja, kjer imajo dvome zaradi pretiranega zanašanja na rezultate boja proti utajevanju davkov. Kot je dal vedeti komisar za gospodarske in denarne zadeve Olli Rehn, je učinek ukrepov na tem področju vedno zelo težko predvideti in ocenjevati. Svoje mnenje o italijanskih javnofinančnih težavah je v intervjuju izrazil tudi predsednik Evropske centralne banke Trichet, medtem ko je milanska borza teden končala s strmoglavljenjem indeksov. Na 5. strani Pulj: zgodovinski dan za Italijane v Istri Na 2. strani Deljena mnenja županov o spletni objavi davčnih prijav Na 6. strani Mučenca naj bi videla tudi Cavallijeva žena Na 9. strani Na bienalu v Benetkah španski kanček Trsta Na 12. strani Spominska plošča še vedno jabolko spora Na 14. strani Iz Grosseta v Ljubljano v petnajstih minutah Na 14. strani Deželni katalog vseživljenjskega izobraževanja www.adformandum.eu A D FORMANDUM impresasociale • socialno podjetje Vpisovanja od 12. septembra: izobraževanje po 1 euro na uro UPRAVLJANJE PODJETJA Splošno računovodstvo 6Û ur Poslovna komunikacija v podjetju 48 ur Uspešna komunikacija 33 ur ANGLESCINA-SPANSCINA-FRANCOSCINA-NEMSCINA-SLOVENSCINA-HRVASCINA Predavatelji v materinščini Dnevni in večerni jezikovni tečaji vseh stopenj Izobraževanje: naložba v tvojo prihodnost! Informacije o tečajih, urnikih in vpisovanja na naših sedežih: TRST, Ul. Ginnastica 72 tel. +39 040 566360 - fax +39 040 579010 e-mail: ts@adformandum.eu GORICA, Korzo Verdi 51 ■ tel/fax +39 048181826 e-mail: go@adformandum.eu ŠPETER, Ul. Alpe Adria 61 - tel/fax +39 0432 727349 e-mail: ud@adformandum.eu KMETIJSKI SEKTOR Tehnike vinogradništva 64 ur j Tehnike vinarstva 50 ur 1 Tipični menuji 72 ur 1 Predelava prašičjega mesa 56 ur | Tehnike oljkarstva 60 ur Tečaji so namenjeni celotnemu prebivalstvu med 1B. in 64. letom starosti z bivališčem v Furlaniji-Julijski krajini. Stopnja izobrazbe ni pogoj za vpis. Vpisnina znaša 1€ za vsako uro izobraževanja. Izobraževanje je brezplačno za delavce v dopolnilni blagajni ali na čakanju. "^FSE Posebni tečaji za predšolske otroke, osnovnošolske otroke in srednješolsko mladino Individualni tečaji Tečaji za podjetja Sedež izpitov Trinity College London Pripravljalni tečaji za izpite University of Cambridge Pooblaščeni cantor st. 5934 TRINITY COLLEGE LONDON Jezikovni tečaji SCUOLAPER INTERPRET! Trst, Ul. S. Francesco 6 Tel./Fax 040.371300 www.scuolaperinterpreti.it - E-mail: scuolaperinterpreti@libero.it VNI3SVAUH-VNmSN3A01S-VNI3SIAI3N-VNI3S03NVUd-VNI3SNVdSVNI3S319NV i 2 Sobota, B. septembra 2011 ALPE-JADRAN PULJ - Pomemben dan v odnosih med Italijo in Hrvaško Josipovic in Napolitano prvič skupaj z Italijani v Istri in z ezuli Koncert in množično srečanje v Areni - Nadgradnja »tržaškega duha«iz lanskega julija PULJ - Puljska Arena bo drevi gostila dogodek, ki ga marsikdo že ocenjuje za zgodovinskega. Pripadniki italijanske narodne skupnosti v Sloveniji in Hrvaški bodo s Hrvati in zastopniki Istranov, ki so po drugi vojni zapustili rodne kraje, skupaj pozdravili italijanskega predsednika Giorgia Napolitana in hrvaškega predsednika Iva Josipovi-ca. To se bo zgodilo na koncertu z naslovom »Italija in Hrvaška skupaj v Evropo«, na katerem pričakujejo do pet tisoč ljudi. To bo dejansko nadgradnja lanskega tržaškega srečanja predsednikov Italije, Slovenije in Hrvaške, čeprav bolj v luči odnosov med Rimom in Zagrebom, ki čaka na dokončno zeleno luč za vstop v Evropsko unijo. Koncert, ki ga bo sooblikoval sinfo-nični orkester hrvaške radiotelevizije ob sodelovanju opernih solistov in zbora Italijanov v Istri, je bil napovedan julija po Napolitanovem obisku v Zagrebu. Italijanski predsednik je takrat sicer prišel v hrvaško glavno mesto, obisk v Pulju pa je odpadel, ker je moral Napolitano nujno nazaj v Rim na posvetovanja v zvezi z gospodarsko krizo. Italijanski predsednik je v Zagrebu imel zelo odmeven govor v tamkajšnjem parlamentu, kjer je izpostavil pomen »tržaškega duha« med Italijo, Slovenijo in Hrvaško. Ob priložnosti Na-politanovega obiska v Zagrebu so nekateri kot možnost navedli udeležbo tudi slovenskega predsednika Danila Türka na današnji prireditvi v Areni, kar pa je ostalo na ravni govoric in ugibanj. Predsednika Italije in Hrvaške bosta v antičnem rimskem gledališču prebrala skupno italijansko-hrvaško poslanico, na prireditvi bosta zadoneli obe državni himni in tudi Verdijev »Va pensiero«. Med govorniki so najavljeni predstavniki krovne organizacije italijanske manjšine, Občine Pulj in Istrske županije, ki so prireditelji drevišnjega dogodka v Areni. Italijanska skupnost v Sloveniji in Hrvaški sestoji iz 51 lokalnih skupnosti, ki bodo vse danes zastopane v Pulju. Za njihove člane je Italijanska unija poskrbela za avtobusni prevoz, za katerega se je prijavilo že okoli dva tisoč ljudi. Skratka množična pobuda, ki je v Pulju v zadnjih letih ne pomnijo. Televizija in Radio Koper-Capodi-stria v italijanskem jeziku bosta prireditev v Areni neposredno prenaša od 20. ure dalje, veliko pozornost pa bosta oba medija od 17.30 dalje namenila tudi srečanjem predsednikov z italijansko manjšino in z ezulskimi združenji. S.T. Ivo Josipovic, Giorgio Napolitano in Danilo Türk med lanskim srečanjem v Trstu KROMA ITALIJA-HRVAŠKA - Predsednik Zveze ezulskih združenj Lucio Toth: Za nas je Pulj kot je za Slovence Narodni dom v Trstu PULJ - Mesto, ki je znano po svojem znamenitem amfiteatru, ima za Italijane v Istri veliko zgodovinsko simboliko. Iz puljskega pristanišča je leta 1947 odplula ladja Toscana z zadnjo skupino Italijanov, ki so zapustili mesto, v katerem pa so mnogi Italijani tudi ostali in postali državljani SFRJ Jugoslavije. »Pulj je zelo pomemben za našo zgodovino,« pravi za Primorski dnevnik Lucio Toth, ki bo vodil ezul-sko delegacijo na srečanju s predsednikoma Hrvaške in Italije. »Za nas je Pulj simbolno mesto, kot je tržaški Narodni dom simbol trpljenja Slovencev pod fašizmom,« podčrtuje Toth. Današnje srečanje bo prvo med zastopniki ezulov in hrvaškim predsednikom. Napolitano in Josipovic bosta v bližini Arene pred koncertom posadila lipo miru in sprave med Italijo in Hrvaško, morda pa se bosta državnika spomnila tudi pokola na plaži Ver-garolla pri Pulju, kjer je zaradi eksplozije min avgusta leta 1946 umrlo MaurizioTremul (Italijanska unija) osemdeset ljudi. Anglo-ameriški preiskovalci so ugotovili, da ni šlo za nesrečo, točna narava pokola pa ni bila nikoli pojasnjena. Nekateri sedaj namigujejo, da je za eksplozijami stala jugoslovanska vojaška tajna služba Ozna. Glavnino ezulskih združenj bo zastopal Toth, Napolitano pa bo ločeno sprejel tudi Unijo Istranov Mas- Lucio Toth (Zveza ezulskih združenj) similiana Lacote, ki se bo torej tudi ob tej priložnosti javno ogradil od usmeritve Zveze združenj istrskih beguncev. Iz Trsta bo v Pulj prišel tudi župan Roberto Cosolini, medtem ko skoraj gotovo ne bo sicer povabljenega predsednika Furlanije-Julijske krajine Renza Tonda. s.rr RIM - Zamude pri predaji stavbe Slovenija še ni dobila bivše rezidence SFRJ RIM - V sredo se je iztekel rok, do katerega bi morala Srbija v skladu z dogovorom naslednic nekdanje Jugoslavije predati Sloveniji rezidenco bivše SFRJ v Rimu. Kot so za Slovensko tiskovno agencijo povedali na slovenskem zunanjem ministrstvu pa primopredaja še poteka. Kdaj naj bi Slovenija dokončno prevzela poslopje, za zdaj ni znano. Skupni odbor za razdelitev diplomatskih in konzularnih predstavništev nekdanje Jugoslavije je 19. maja v Beogradu po petih letih pogajanj dosegel dogovor o rokih primopredaje doslej razdeljenih objektov v državah Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Vse države naslednice so se takrat strinjale, da se do 31. avgusta zaključi prva faza primopredaje, primopredaja ostalih, že prej razdeljenih nepremičnin z območja OECD, pa se bo sklenila do 31. avgusta 2012. V skladu s tem dogovorom bi morala Slovenija najkasneje do 31. avgusta letos v last in posest prejeti poslopje rezidence nekdanje SFRJ v Rimu in generalnega konzulata nekdanje SFRJ v Milanu. Do omenjenega datuma bi moralo na Republiko Slovenijo uradno preiti tudi lastništvo generalnega konzulata nekdanje SFRJ v Celovcu. Konzulat v Milanu je Srbija uradno predala 4. julija, že 26. junija pa je na Slovenijo uradno prešlo tudi lastništvo generalnega konzulata v Celovcu, ki ga Slovenija sicer uporablja že od osamosvojitve. Poleg tega je že pred leti v okviru nasledstva po nekdanji SFRJ Slovenija dobila tudi poslopje veleposlaništva v Washingtonu. Od skupno 129 diplomatsko-konzularnih predstavništev nekdanje SFRJ so jih naslednice doslej razdelile okoli 45. V okviru omenjenega odbora se bodo nadaljevala pogajanja za ostala poslopja, ki se nahajajo v okoli 80 državah. Ob tem mora Srbija še razkriti predstavništva, ki niso bila zavedena ob podpisu sporazuma o nasledstvu leta 2001. Gre za vojaška predstavništva v tujini, stanovanja in nekaj zemljišč, ki so bila last SFRJ. SDGZ in SGZ v Avstrijsko - italijanskem projektu LJUBLJANA - Slovenska gospodarska zveza na Koroškem in Slovensko deželno gospodarsko združenje sta z organizacijo Confcommercio Gorizia nosilca projekta In-terreg IV Italija Avstrija 2007-2013 A-A TOURISM - Turizem Alpe Adria, v okviru katerega vabita slovenske rojake na obisk in počitnice v koroško in italijansko zamejstvo. Pod geslom Tu smo doma skupaj nastopajo hoteli in restavracije iz avstrijske Koroške in iz Furlanije-Julijske krajine, ki v slovenskem jeziku nudijo ugodno gostinsko ponudbo za bivanje in obisk krajev, kjer prebivajo Slovenci na Koroškem, Goriškem in v videmski pokrajini. Za predstavitev te ponudbe so pobudniki pripravili posebno tiskovno konferenco za slovenske medije, ki bo v Ljubljani v torek, 6. septembra ob 11. uri v Hotelu Union na Miklošičevi 3. Na tiskovno konferenco so vabljeni tudi predstavniki državnih in gospodarskih institucij, zbornic in turističnih organizacij, s katerimi manjšinske gospodarske organizacije že tradicionalno sodelujejo. Včeraj oropali poštni urad v Semedeli KOPER - Pošto v Semedeli so včeraj okoli 16.30 ure oropali, je za STA potrdila odgovorna za odnose z javnostmi na koprski policijski upravi Anita Leskovec. »Roparji so še na begu, policija pa je postavila blokade,« je še dodala. Več podrobnosti o ropu za zdaj še ni znanih. V Dolenji vasi pripravljajo 3. Kmečki praznik DOLENJA VAS - Razvojno društvo Bandera iz Dolenje vasi, ki je bilo ustanovljeno leta 2006, organizira drugi vikend v septembru že tretji tradicionalni Kmečki praznik, ki se bo odvijal v Dolenji vasi. Kmečki praznik se bo začel v petek, 9. septembra, ob 17. uri z odprtjem razstav. Osrednji je sobotni program, ki se bo pričel ob 15.uri. Odprli bodo razstave, taborniki bodo predstavili svoje veščine, na prizorišču bo tudi balo-nar. Obiskovalci bodo imeli možnost poleta z balonom kot tudi vožnje s kočijo. Odprta bo kmečka tržnica, domačinke bodo prikazale peko kruha v krušni peči in kuhanja starih kmečkih jedi.(OK) - EVRO 1,4255 $ -0,20 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 2. septembra 2011 valute evro (povprečni tečaj) 2.9. 1.9. ameriški dolar japonski jen 1,4255 109,56 1,4285 110,08 91138 kitajski juan ruski rubel mniickn nirui?» 9,0977 41,4500 65,2700 41,4130 65 8360 IliUlJjIVa 1 ULJIJa danska krona nntsncKi ti ini" 7,4496 0 88120 UJjOOUU 7,4500 0,88560 L/1 1 LC11 DM 1 Ul 1 L švedska krona nr-ir\Q 1/^ U,Ou 1 Z-\J 9,0960 7,6850 9,1640 7,7395 1 1UI VCjIVCI M Ul ]0 češka krona i Tran« 24,110 111B2 24,154 1,1417 jVIV-CIIjM Malih. estonska krona maHTarcK i TArint 15,6466 27B 11 15,6466 272,00 1 1 1 JM IUI II 1 L poljski zlot 4,1442 1 B944 4,1481 1,3954 Kol IGUJM UUIdl avstralski dolar nAlnarcki IA\/ 1,3349 1,9558 1,3536 1 9558 ICV romunski lev II1"A\/CKI litac 4,2405 B,4528 4,2330 3,4528 IILUVJM I I LCli latvijski lats ICKI rpa 0,7093 2 3170 0,7093 2,2895 UIOLIMJM itrcii islandska krona ti lira 290,00 2,4860 290,00 2,4584 LUI jIVCI III o hrvaška kuna 7,4860 7,4845 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 2. septembra 2011 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev libor (usd) 0,22150 0,32722 0,48578 - libor (eur) - - - - libor (chf) -0,00000 0,00500 0,04667 euribor (eur) 1,351 1,542 1,749 ■ ZLATO QM (999,99 %%) za kg ,_, 42.552,92 € +1.224,85 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 2. septembra 2011 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 7,13 +0,56 KRKA LUKA KOPER LUKA KOPER 57,00 -0,87 MERCATOR PETROL 155,05 +0,68 TELEKOM SLOVENIJE 71,00 +0,71 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 26,89 - DELO PRODAJA 21,00 - ISKRA AVTOELEKTRIKA - - NOVA KRE. BANKA MARIBOR 5,56 +3,30 KOMPAS MTS NIKA 7,50 -- PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA 12,00 6,80 12,80 -1,31 SAVA 265,00 31,10 +3,70 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 97,00 14,00 +2,87 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 2. septembra 2011 -3,89 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ 0,92 67,55 -3,03 -3,84 BANCO POPOLARE 1,13 +0,98 -5,50 BCA POP MILANO 0,42 1,48 +0,34 ENEL 3,29 +1,15 -3,97 FIAT 4,29 -2,69 -0,78 GENERALI 12,58 +2,69 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 1,10 -4,82 LUXOTT1CA 20,71 +1,27 -0,29 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 2,56 6,28 -4,04 +0,24 PIRELLI e C 5,36 -1,57 -5,47 SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 29,48 -5,68 +0,34 STMICROELECTRONICS 4,42 -3,95 TENARIS TERNA 0,85 11,09 +0,82 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,54 0,05 -1,18 UNICREDIT 2,42 0,89 -6,48 -5,33 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 86,00$ -3.29 IZBRANI BORZNI INDEKSI 2. septembra 2011 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 671,15 +0,39 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb - - FIRS, Banjaluka 1.735,41 +0,66 SRX, Beograd - - NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.334,43 -0,37 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 11.246,47 2.164,83 -2,15 -2,44 S&P 500, New York 1.207,43 -0,94 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.203,16 5.538,33 5.292,03 -0,67 -3,36 -2,34 CAC 40, Pariz 3.265,83 +0,28 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 2.260,00 1.023,8 2.295,91 -1,55 +0,16 Nikkei, Tokio 8.950,74 -1,21 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 2.867,18 20.585,33 2.556,04 -0,63 +0,25 -0,44 Sensex, Mubaj 16.821,46 +0,87 / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sobota, 3. septembra 2011 3 TRST - V Kulturnem domu včeraj slavnostno odprtje 46. jesenskega seminarja za slovenske šolnike v Italiji Konreten izraz duha sodelovanja med šolskima skupnostima v Sloveniji in Italiji Pozdrav deželne šolske ravnateljice Beltramejeve in direktorja ZRSŠ Mohorčiča - Prihodnji teden predavanja v 13 ciljnih skupinah TRST - Pobude, kot je tradicionalni jesenski seminar za slovenske šolnike v Italiji, so najbolj konkreten izraz duha sodelovanja, ki združuje šolski skupnosti v Italiji in Sloveniji. Tako je dejala deželna šolska ravnateljica za Furlanijo Julijsko krajino Daniela Beltrame na včerajšnjem slavnostnem odprtju že 46. jesenskega seminarja za vzgojitelje, učitelje in profesorje šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji. Dvorano tržaškega Kulturnega doma je napolnila množica šolnikov, pa tudi predstavnikov šolskih oblasti iz Slovenije in Italije ter predstavnikov krajevnih uprav ter političnega in družbenega življenja Slovencev v Italiji. Seminar, ki doživlja že 46. izvedbo, je namreč sad mednarodnih dogovorov, nanj vabi Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije, organizira pa ga Zavod Republike Slovenije za šolstvo v sodelovanju z Uradom za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za FJK. Vse sta pozdravila pedagoška svetovalka za slovenske šole v Italiji Andreja Duhovnik Antoni, ki nosi tudi glavno breme organizacije seminarja, in vršilec dolžnosti vodje Urada za slovenske šole Tomaž Simčič, medtem ko so imeli udeleženci možnost prisluhniti otvoritvenemu predavanju, ki ga je imel neobičajni predavatelj, se pravi slovenski mi- nister za šolstvo in šport Igor Lukšič, ki je govoril o osamosvajanju Slovenije (o tem poročamo na drugem mestu). Minister Lukšič se je moral po predavanju zaradi institucionalnih obveznosti posloviti, tako da sta udeležence in goste v imenu šolskih oblasti obeh držav nagovorila deželna šolska ravnateljica Beltramejeva in direktor Zavoda RS za šolstvo Gregor Mohor-čič. Prva je med drugim poudarila potrebo po močnem vlaganju v nacionalne šolske sisteme v luči globalne kompetitivne ekonomije ter po preprečevanju raznih oblik šolskega neuspeha, navezala pa se je tudi na reforme na področju šolstva v Italiji, ki od šolnikov zahtevajo, naj presežejo toga določila ter nudijo učencem oz. dijakom možnost izobraževanja za dosego kompetenc. Za Mohorčiča pa pritiski in spremembe, ki so značilne za današnjo družbo, vplivajo tudi na šolski prostor, ki pa sam ne more reševati teh vprašanj, zato odgovornost ne sme biti samo pri učiteljih, ki se stalno izobražujejo in izpopolnjujejo, ampak jo je treba prenesti tudi na dijake. Ko se bo to zgodilo, bo za učitelje bistveno laže učinkovito posredovati znanje, je dejal direktor Zavoda RS za šolstvo, ki je tudi izrazil veselje, da na seminarju lahko ponudijo nekatere pomembne vsebine, pri čemer je med drugim po- Odprtja v tržaškem Kulturnem domu se je udeležila množica šolnikov in gostov KROMA udaril tudi pomen t.i. e-šolstva oz. pouka s pomočjo novih tehnologij, s katerimi želijo doseči tudi tiste učence, ki so manj motivirani. Po včerajšnjem slavnostnem odprtju, ki je obsegal tudi kulturno točko v sodelovanju z Glasbeno matico z nastopom harmonikarja Igorja Zobi-na in tradicionalni sprejem, ki ga je priredilo slovensko ministrstvo za šolstvo in šport, bo seminar stopil v živo v prvi polovici prihodnjega tedna, ko bodo na Opčinah ter v Gorici in Trstu (naj omenimo, da bo seminar prvič potekal tudi v tržaškem Narodnem domu) v trinajstih ciljnih skupinah stekla predavanja in delavnice za približno 450 šolnikov. Slednji se bodo lahko seznanili s strokovnimi dognanji in primeri dobre šolske prakse iz slovenskega šolskega prostora, ki so ne glede na različne učne načrte lahko koristni tudi za slovenske šolnike v Italiji ter lahko predstavljajo izziv za dobro sodelovanje in splošno obogatitev za slovensko šolo v Italiji in Sloveniji. Pedagoška svetovalka Andreja Duhovnik Antoni je pri izbiri vsebin prisluhnila željam šolnikov, predavanja in delavnice pa bodo vodili univerzitetni predavatelji, pedagoški svetovalci Zavoda RS za šolstvo, strokovnjaki in učitelji praktiki iz slovenskega šolskega prostora. Ivan Žerjal Minister Igor Lukšič KROMA PREDAVANJE MINISTRA LUKSICA Slovenstvo se je krepilo, ko se je navezalo na velika svetovna gibanja TRST - Slovenstvo se je krepilo, utrdilo in razvijalo, ko se je navezalo na velika svetovna gibanja in tokove, v tej luči pa je treba obravnavati tudi končno osamosvojitev Slovenije leta 1991. To je bilo osrednje sporočilo otvoritvenega predavanja na včerajšnjem odprtju 46. jesenskega seminarja za slovenske šolnike v Italiji v tržaškem Kulturnem domu, ki ga je imel slovenski minister za šolstvo in šport Igor Lukšič. Lukšič je svoje predavanje posvetil osamosvajanju Slovenije, ki letos obhaja dvajsetletnico, pri tem pa je s spominom šel več stoletij nazaj v zgodovino, do Primoža Trubarja in reformacije v 16. stoletju, ki je po ministrovem mnenju tisto obdobje, v katerem so se začeli oblikovati narodi. Dalje se je minister zaustavil še pri razsvetljenstvu, ki je Slovencem prineslo šole, opozoril pa je tudi na pomlad narodov in razvoj političnega gibanja z nastankom prvih strank v 19. stoletju. Med pomembnimi mejniki je zanj tudi ustanovitev Osvobodilne fronte leta 1941, ki je po njegovih besedah prvo zmagovito politično gibanje, ki je uspelo vzpostaviti osnove in ključne institucije slovenske države, oblikovalo je slovensko vojsko, organe oblasti in vlado ter nadgradilo šolstvo. S soudeležbo v veliki svetovni protifašistični koaliciji, je še dejal Lukšič, smo Slovenci doživeli največji zgodovinski napredek, takratna Socialistična republika Slovenija pa je krepila svoj status. Slovenija je bila tudi akter gibanja za demokratizacijo v 80. in 90. letih prejšnjega stoletja, neodvisnost pa je dosegla skupaj z zavezniki. Pri tem je omenil nekatere zanj pomembne trenutke, kot npr. kongresa Zveze socialistične mladine Slovenije iz leta 1982 in 1986, na katerih so se zavzeli za človekove pravice, dalje delovanje Nove revije, Tribune in Mladine, izvolitev Milana Kučana na čelo Zveze komunistov Slovenije in Janeza Drnovška v jugoslovansko zvezno predsedstvo ter amandmaje, sprejete še v socialističnem sistemu, ki so omogočili pluralizacijo sindikatov, večstrankarski sistem in prve demo- kratične volitve leta 1990, na katerih je zmagala demokratična opozicija Demos. Za Lukšiča je pomembno, da ni bilo jasnega reza med preteklostjo in novo stvarnostjo, kar je bil po njegovem mnenju tudi eden od razlogov za uspešnost Slovenije v 90. letih. Zato, ko gledamo zgodovino svojega naroda, smo lahko ponosni, je dejal minister, ki je tudi opozoril, da se je skozi zgodovino del slovenske elite odločil nasprotovati spremembam, pri tem pa omenil uničevanje protestant-izma in kolaboracijo s fašizmom. Tudi danes sta v igri težnji po aktivnem slovenskem svetovljanstvu in nasprotno po zapiranju meja, je dejal minister, za katerega so danes spričo velikih sprememb temeljne vrednote na preizkušnji. Predavanje je naletelo tudi na kritičen odziv iz občinstva: profesor zgodovine Peter Černic iz Gorice je namreč v (edinem) posegu opozoril na nekatere etape, ki jih Lukšič ni omenil, kot npr. vključevanje v srednjeveški frankovski sistem in sprejetje krščanstva, prav tako je opozoril na napredek ob koncu 19. in začetku 20. stoletja, ko so mesta, ki so imela nemško podobo, postala slovenska, Slovenci pa smo dobili tudi svojo prvo univerzo, medtem ko so tudi v obdobju osamosvajanja le-temu nekateri nasprotovali. (iž) LIPICA - Predstavili katalog dobrot kraškega in brkinskega območja Bogata ponudba Krasa in Brkinov Katalog, naslovljen »Povabilo na pokušino«, je izšel v štirih jezikih in nudi veliko informacij s področij gostinstva, naravnih lepot in arhitektonskih značilnosti LIPICA - Sežanske območna obrtno-podjetniška zbornica je v sodelovanju s sežansko in hrpeljsko-kozinsko občino pripravila v Lipici predstavitev kataloga Dobrote Krasa in Brkinov, ki predstavlja prvo aktivnost v projektu Vonji ter okusi Krasa in Brkinov, ki je sofinanciran iz sredstev Leader. Predstavitve so se poleg nosilcev projekta, predstavnikov ministrstev, številnih gostinskih in živilskih delavcev, proizvajalci zaščitenih proizvodov ter glavni nosilci turistične ponudbe udeležili tudi predstavniki zamejskega prostora, med njimi tajnik Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Davorin Devetak, predsednik sekcije za trgovino na drobno pri SDGZ Ervin Me-zgec in tajnik Kmečke zveze Edi Bukavec. Sežanska Območna obrtno-podje-tniška zbornica se je že leta 2009 povezala s kraško-brkinskimi občinami v projekt »Kraško-brkinska pravljica«, naslednje leto je sodelovanje okrepila z aktivnostmi v projektu »Sledite nam po pravljičnih poteh Krasa in Brkinov.« Predstavitve na turističnih sejmih nadgrajujejo z organizacijo tematskih usposabljanj, ki so namenjena prebivalcem, strokovnemu osebju in zainteresirani javnosti za potrebe razvoja podeželja. Tako je letos nastal projekt »Vonji in okusi Krasa in Brkinov«, ki je sestavljen iz treh vsebinskih sklopov (usposabljanja, nastopov na sejmih in izdelave promocijskega gradiva). Katalog, ki so ga naslovili »Povabilo na pokušino« in je izšel v štirih jezikih (poleg slovenščine še v italijanščini, angleščini in nemščini), prinaša veliko novih informacij. Poleg gostinskih ponudnikov so predstavili še svetovno znano Kobilarno Lipica, Škocjanske jame in biser kraške arhitekture Štanjel, mesnopredelovalno industrijo Kras Še-pulje, pršutarno Lokev, pekarno Kras Gor-jansko. Tokrat so se na promociji kataloga predstavili vsi, ki z javnimi nastopi promo-virajo Kras in Brkine od narodnih noš, vinske kraljice Maruše Rogelja, vitezov vina, graščaka in graščakinje iz Štanjela, jahača iz Lipice, vodiča iz Škocjanskih jam, mojstrov kulinarične ekipe Terra Carsus, čebelarjev in kar petih rezalcev pršuta. Predstavili so se ob občinskih praznikih, na tržnicah, v me- Udeleženci predstavitve med degustacijo secu Kraške kuhinje, Okusov Krasa, na Dnevih špargljev, Kuhinji letnih časov, sejmih (Turizem in prosti čas, mednarodni obrtni sejem v Celju) in mednarodnih nastopih kulinaričnih mojstrov, združeni v ekipo Ter- OK ra Carsus. V desetletju aktivnosti se je uveljavil Kras kot enoten prostor, ki povezuje gostince na slovenskem in italijanskem delu Krasa,« je med drugim poudaril glavni promotor dr. Stanislav Renčelj. Projekt je vreden dobrih 33 tisoč evrov, od katerih je 25 tisoč sofinancirano iz programa Leader. Projekt pa spada tudi v program razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013. Skrbnik projekta pa je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Posebej gre izpostaviti Sekcijo za gostinstvo in turizem ter živilsko dejavnost pri sežanski OOZ, ki jo vodi Katja Skok in šteje 86 članov, ki so prav tako predstavljeni v katalogu. Sekcija je pripravila katalog in sklop petih delavnic s področja kulinarike. Prve izmed delavnic bo že 6. septembra v Lipici na temo Poroka terana s pršutom. Koordinator kulinaričnih delavnic Peter Pata-jac je povabil še na naslednje delavnice: spoznavanja plodov in zelišč in njihove uporabnosti v vsakdanji prehrani in pripravi jedi (začetek oktobra), priprave sladic iz ka-kijev in kostanja in češpovih njokov (sredi oktobra), spoznavanju ohrovta in zelene (sredi novembra) in kolerabe in jedi s kolerabo (januar 2012). V letošnjem letu pa se bodo s tržaškimi gostinci prvič predstavili tudi v Celovcu (26.9.) Olga Knez 4 Sobota, 3. septembra 2011 ALPE-JADRAN / DRAGA 2011 - Uvodno predavanje Bogdana Žorža in Kristine Martelanc Kriza odnosov v družini? Lahko je tudi priložnost Družina ni sociološka kategorija, odrasli pa naj ne skrivajo svojih šibkosti - Zvečer koncert Slovenskega okteta OPČINE - Kriza odnosov v družini oz. kriza družine same ni pokazatelj, da je ta oblika skupnosti na tem, da izumre, ampak lahko ponuja tudi nove možnosti in priložnosti, da se jo ohrani in utrdi. To je osnovno sporočilo uvodnega predavanja v okviru 46. študijskih dni Draga 2011, ki so se začeli včeraj popoldne pod šotorom v parku Finžgarjevega doma na Opčinah. Organizatorji - Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta - so želeli prvo predavanje letošnje Drage posvetiti krizi odnosov v družini, zato so pod openski šotor povabili znanega slovenskega psihoterapev-ta Bogdana Žorža in tržaško socialno delavko Kristino Martelanc, ki poleg tega, da se posvečata podobnim vprašanjem, imata, kot je dejal moderator Marijan Kravos, vsaj še eno skupno točko: oba sta namreč aktivno prisotna na slovenskih višjih srednjih šolah v Trstu. Pravzaprav je bil včeraj govor o dveh vrstah krize, se pravi o krizi odnosov v družini, o čemer je govoril naslov, in o krizi odnosov do družine. V prvo Bogdan Žorž ni pripravljen verjeti, saj so konflikti v družini vedno bili, razlika je le v tem, da so jih naši predniki sprejemali kot neko danost, svojo vlogo pa kot vlogo tistega, ki je dolžan, da se s temi konflikti sooča, jih rešuje in prispeva k ohranjanju družine. Psi-hoterapevt se je bolj osredotočil na krizo odnosa do družine in pri tem opozoril na danes prevladujoči surovi individualizem, s katerim se bo treba soočiti, če bomo hoteli družini vrnili polnost življenja. Žorž je poglede nekaterih sociologov na družino kot spremenljivo sociološko kategorijo zavrnil in označil za zablodo, saj je po njegovih besedah družina stalnica, trajna vrednota in osnovna celica družbe. V nasprotju s tem omenjeni sociologi, ki predstavljajo najglasnejšo skupino, ki svoja stališča razglaša kot edino zveličavna, pravijo, da družina izumira, prihaja do novih skupnosti, kar je stvar razvoja in temu je treba dati prostor. Za Žorža pa ne gre za evolucijske spremembe, ampak za bolezenske pojave, ki jih je treba začeti zdraviti. Zato je treba nehati gledati na družino kot na sociološko kategorijo, ampak kot na osnovno celico družbe, na kateri narod oz. civilizacija obstaneta ali padeta, po drugi strani pa je treba opraviti temeljit preobrat od surovega individualizma, ki ga označuje zaimek »jaz«, do ovrednotenja skupnosti, ki jo označuje zaimek »mi«, tega pa ni mogoče pričakovati od politike ali kake prevladujoče stroke, ampak od spodaj, v družini z utrjevanjem le-te. Martelančeva pa je v svojem posegu poudarila, da v vsaki družbi ima vsak svojo odgovornost in vsi smo soodgovorni za družino. Pomembno je tu delo na sebi, kar pomeni vzeti si čas in dati času čas, da se zavedamo, kako dragocen je vsakdo izmed nas. Če bo človek želel sam sebi dobro, bo to želel tudi drugim in če bo razumel sebe, bo razumel tudi druge, v nasprotnem primeru pa bo trpel in z njim tudi okolica. Predavateljica se je tu zaustavila predvsem pri vprašanju odnosa med mladimi in odraslimi: slednje mladi potrebujejo, saj se mladina zelo dobro odziva na krizo, če so odrasli blizu nje in če se ne bojijo pokazati tudi svojih šibkih plati, saj je prav v tem njihova moč. Sebe je treba sprejemati take, kot smo in iskati drug drugega, saj skrivanje prinaša veliko zla, medtem ko odprtost in resnica osvobajata, je dejala Martelančeva. Predavanje, ki se ga je udeležilo več predstavnikov javnega življenja (vse je uvodoma nagovoril predsednik DSI Sergij Pahor, pozdrav pa je prinesel podpredsednik Pokrajine Trst Igor Dolenc, ki je organizatorjem čestital za vztrajnost), pa ni bila edina včerajšnja pobuda v okviru Drage 2011: v večernih urah je namreč pod šotorom v parku Finžgarjevega doma izzvenel tudi pevski pozdrav študijskim dnevom s koncertom Slovenskega okteta. Draga pa se bo nadaljevala danes popoldne ob 16.30 s predavanjem Rafka Dolharja o tem, ali lahko tudi zamejski Slovenci praznujemo 150-letnico združitve Italije. Ivan Žerjal Draga 2011 se je začela s popoldanskim predavanjem Bogdana Žorža in Kristine Martelanc (na sliki desno od leve proti desni z moderatorjem Marijanom Kravosom), nadaljevala pa z večernim koncertom Slovenskega okteta (na sliki spodaj) KROMA LJUBLJANA Italijanski inštitut za kulturo vabi LJUBLJANA - S predstavitvijo projekta društva Iniziativa Europea »Krajina v Evroregiji po poteh umetnosti in poezije«, ki je nastal s podporo Oddelka za kulturo dežele Furlanije Julijske krajine, se 5. septembra na sedežu Italijanskega inštituta za kulturo v Ljubljani odpira sezona dogodkov 2011-2012. Društvo Iniziativa Europea spodbuja komunikacijo med pesniki Evroregije ter preko srečanj umetnikov in pesnikov krepi dialog med slednjimi. Rezultat sodelovanja Italijanskega inštituta za kulturo v Ljubljani in društva Iniziativa Europea sta večera literarnih branj poezije, rdeča nit katerima je razstava umetnika Bluerja. Bluer (Lorenzo Viscidi) je rojen je v Benetkah leta 1962. Živi in ustvarja v Padovi in v Nardoju (Lec-ce). Njegovo raziskovanje barv od začetka 90. let izvira iz študije in eksperimentiranja z modro barvo, električno modro, nabito z energijo, s čimer si je prislužil vzdevek Bluer - slikar modre. Od 1992. do danes je svoja raziskovanja na področju slikarstva posvečal abstraktizmu. V teku leta 2002 je pričel ustvarjati serijo del, ki jih je poimenoval »Časovni prostor«, kjer v sliko vderejo stekleni fragmenti različnih odtenkov po-srebreni po starodavni metodi. Tej fazi je sledilo eksperimentiranje in raziskovanje materialov, ki je privedlo do cikla del iz lesa, od leta 2005 so rezultati vidni tudi v delih in instalacijah iz pleksiglasa in stekla. Svoje kreacije je občinstvu ponudil na več kot 70 samostojnih razstavah po Italiji in po svetu. Pesniki, ki bodo 5. septembra prisotni na dogodku in bodo brali svojo poezijo, so Tiziano Broggiato, Maddale-na Capalbi, Marina Moretti in En-zo Santese, ki bo tudi kritično prestavil razstavo umetnika Bluerja. Ob zaprtju razstave, 26. septembra, bodo večer oblikovali Marina Moretti, Loretto Rafanelli, En-zo Santese in Roberto Veracini. V teku večerov bodo obiskovalci lahko degustirali vina, ki jih je prijazno podarilo podjetje Puiatti iz italijanskega dela Goriških brd. Po-ezijo,ki ji bodo lahko prisluhnili, sta v slovenščino prevedla Jolka Milič in Aleksij Pregarc. LJUBLJANA - Državni zbor po odstopu Pavla Gantarja Germič (LDS) novi predsednik Slovenski poslanke in poslanci so ga izvolili na včerajšnjem tajnem glasovanju s 57 glasovi za in 24 proti LJUBLJANA - Slovenski Državni zbor bo za preostanek mandata vodil poslanec LDS Ljubo Germič, ki so ga poslanski kolegi včeraj popoldne s 57 glasovi za in 24 proti izvolili na to funkcijo. Germič, ki bo na mestu »prvega med enakimi« nasledil Pavla Gantarja (stranka Zares), je osmi predsednik v zgodovini slovenskega parlamenta. Novoizvoljeni predsednik se je po glasovanju zahvalil poslanskim kolegom, ki so ga podprli, tiste, ki jih ni prepričal, pa zaprosil za korektno sodelovanje. Kot je napovedal, ga bosta pri njegovem delu vodila strpnost in odgovornost. »Sem le prvi med enakimi, a zavedam se, različnimi ljudmi,« je po izvolitvi dejal Germič, ki si želi, da bo ob koncu mandata lahko rekel, da je povezoval različne ljudi v skupnem cilju, to pa je socialna, pravična in strpna Slovenija. Poudarja, da je Slovenija, tako kot ves svet, pred velikimi izzivi. »Naše rešitve bodo toliko dobre, kot bodo dobre naše razprave v družbi, pri tem ima DZ kot nosilec zakonodajne veje oblasti in osrednji prostor dialoga ključno vlogo,« je dejal. Želi si tudi, da bi raznolikost državni zbor bogatila, da bi postal zgled strpnosti, dialoga in konstruktivnih odločitev. Glasovanje o novem predsedniku Državnega zbora je bilo sicer tajno, pred odločanjem pa so mu podporo napovedovali poslanci SD, LDS, Zares, DeSUS, SNS, nepovezani poslanci in poslanca narodnih manjšin. Da bodo glasovali proti, pa so napovedali v SDS in SLS. Večina poslancev je Germiča ocenjevala kot ustreznega kandidata in poudarjala, da je v sedanjih razmerah nujno, da DZ deluje nemoteno, za kar potrebuje celotno vodstvo. V SDS in SLS pa so po drugi strani menili, da se mora sedanja Novi predsednik Ljubo Germič koalicija čim prej posloviti, nadaljnje zavlačevanje s predčasnimi volitvami pa predstavlja le agonijo za državo. Germič bo na mestu predsednika DZ za preostanek mandata nasledil Pavla Gantarja, ki je odstopil potem, ko je njegova stranka Zares zapustila koalicijo in prekinila koalicijsko pogodbo. Zato je bilo po njegovem mnenju verodostojno, da tudi sam odstopi s funkcije. Poslanci so se sicer z njegovim odstopom seznanili danes, s čimer mu je funkcija tudi uradno prenehala. Ljubo Germič, rojen leta 1960 v Mariboru, je inženir kemijske tehnologije. V državni zbor je bil prvič izvoljen leta 2000, sedanji mandat je njegov tretji. Državni zbor je pred Germičem v preteklosti vodilo sedem predsednikov: Herman Rigelnik, Jožef Školč, Janez Podobnik, Borut Pahor, Franc (Feri) Horvat, France Cukjati in Pavel Gantar, ki je DZ vodilpo volilni zmagi levosredinske koalicije od 15. oktobra 2008. (STA) / DNEVNE NOVICE Sobota, 3. septembra 2011 5 ITALIJA - Izredni varčevalni ukrepi za stabilizacijo javnih financ Tremonti zanika možnost novih davčnih odpustov Zelo kritična Confindustria - Za Bruselj preveč davkov in premalo reform RIM - V senatu se je začel boj s časom za sprejem varčevalnih ukrepov, s katerimi naj bi Italija proračun izravnala že leta 2013. Proti paketu in še posebej ukrepom za boj proti utajevanju davkov se je včeraj izrekla Confindustria, kajti podjetniki so prepričani, da paket vsebuje preveč ukrepov, ki jih ni mogoče natančno finančno ovrednotiti. Hkrati pa med predlogi ni takih, ki bi spodbujali gospodarsko rast, na kar je te dni opozorila tudi Banka Italije. Včeraj se je oglasil tudi Vatikan. Državni sekretar Tarcisio Bertone je opozoril, da so socialne pravice temelj demokracije in da njihovo spoštovanje ne more biti odvisno od gibanja borz in trgov. Še posebej je opozoril na pritiske varčevalnega paketa na zadruge. Po njegovih ocenah bi morala biti država do njih prijaznejša, saj so med krizo pokazale izjemno solidarnost. Varčevalni ukrepi namreč predvidevajo znižanje davčnih olajšav za zadruge, tako da se bodo davčne obveznosti zadrug v prihodnjih treh letih povečale za približno 170 milijonov evrov. V združenju zadrug Legacoop to potezo vlade ocenjujejo kot napad na njihov način dela. »Medtem ko je iz obdavčitve še vedno izvzeto luksuzno premoženje, vlada želi udariti po podjetjih, kjer so se njihovi delničarji za vedno odpovedali lastnim koristim v korist podjetja in širše skupnosti,« so kritični v zadružnem združenju. Nezadovoljni z aktualnimi političnimi in gospodarskimi razmerami so se oglasili tudi nekateri vidni menedžerji. Nekdanji šef banke Unicredit Alessandro Profumo naj bi bil pripravljen stopiti v politiko. Podobno razmišlja tudi Luca Cordero di Montezemolo, ki naj bi se na prihodnjih volitvah pojavil z lastno stranko, ki bi predstavljala alternativo Berlusco-nijevemu Ljudstvu svobode. Gospodarski minister Giulio Tre-monti na kritike odgovarja z zagotovilom, da predlagani ukrepi zadostujejo in da ne bo nobenih novih davčnih odpustov, ker bi bil to le enkratni ukrep. Analitiki pa kljub temu vztrajajo, da so načrtovani davčni ukrepi preveč približni in ne zagotavljajo priliva, ki je potreben za izravnavo javnega proračuna. Predstavniki Confin-dustrie opozarjajo, da je povsem nesmiselno npr. določilo, ki kot družbe za skrivanje kapitalov obravnavajo tiste, ki tri leta zapored poslujejo z izgubo. V teh letih resne gospodarske krize je veliko podjetij, ki se nahajajo v tem položaju in jih EVRO - Predsednik ECB Trichet za Il Sole 24-Ore Za gospodarsko rast Italija nujno potrebuje strukturne reforme FRANKFURT - Po besedah predsednika Evropske centralne banke (ECB) Jeana-Claudea Tricheta je za Italijo ključno, da v celoti izvede načrtovano znižanje javnofinančnega primanjkljaja in ga podkrepi z napovedanimi varčevalnimi in reformnimi ukrepi. Kot je dejal v pogovoru za ekonomski dnevnik Il Sole 24 Ore, je to odločilno za verodostojnost Italije na finančnih trgih. Glede vse večjega nasprotovanja načrtovanim varčevalnim in reformnim ukrepom pa je Trichet opozoril, da so ti ukrepi izjemno pomembni za »hitro znižanje javnofi-nančnega primanjkljaja in povečanje prožnosti italijanskega gospodarstva«. »Zato je ključno, da Italija v celoti potrdi in vsebinsko podkrepi cilj sanacije javnih financ. To je odločilno za utrditev in okrepitev kakovosti in verodostojnosti italijanske strategije in italijanske zaveze, da odplača svoje državne dolgove,« je bil jasen Trichet. Prvi mož ECB, ki ga bo novembra na položaju zamenjal Mario Draghi, je pojasnil, da ima italijansko gospodarstvo izjemen potencial glede na kakovost člo- Jean-Claude Trichet ANSA veških virov in korporativno kulturo, vendar je gospodarska rast že vrsto let prepočasna. Trichet je zato posebej izpostavil strukturne reforme, ki so nujno potrebne za izboljšanje potencialne rasti italijanskega bruto domačega proizvoda, ki jo zavirajo številni dejavniki. »Potencial je velikanski, vendar ni izkoriščen,« je pripomnil. Prvi mož osrednje denarne ustanove v območju evra je zanikal, da bi bi- li novi ukrepi za konsolidacijo italijanskih javnih financ neke vrste pogoj za nastop ECB na trgu državnih obveznic. ECB je v zadnjih treh tednih namreč kupila za več kot 40 milijard evrov državnih obveznic ranljivih članic območja evra, predvsem Italije in Španije. S tem je banka znižala pritisk finančnih trgov na obe državi, saj je že grozilo, da bo sprožil resno zaostritev dolžniških težav v območju evra. Trichet je priznal, da je Svet ECB italijanski vladi zaradi vse večjih špekulacij finančnih trgov poslal pismo, ki pa je v Italiji naletelo na precejšen odpor, ker naj bi šlo za kršenje državne suverenosti na področju javnih financ. Prvi mož ECB je poudaril, da je šlo zgolj za priporočila Rimu, kako naj ukrepa za umiritev položaja na finančnih trgih, ki je resno ogrožal stabilnost območja evra. Sicer pa je bila včeraj do Italije kritična tudi Evropska komisija, ki je nezadovoljna, ker Rim nenehno spreminja varčevalne ukrepe, velike dvome pa ima v učinkovitost ukrepov za boj proti utajevanju davkov. zato ne gred še dodatno kaznovati s tem, da se jih apriori obravnava kot družbe za skrivanje premoženja. Če je Evropska komisija, kot poročamo v okvirju, precej kritična do varčevalnega paketa, ker se preveč naslanja na fiskalno stran in premalo na omejevanje javne porabe, so italijanske ukrepe ugodno ocenili v Berlinu. Nemška vlada je včeraj sporočila, da ima »polno zaupanje v Italijo« in da bo Rim sprejel ukrepe, ki so potrebni za uravnovešenje javne bilance. Na kritiko Bruslja je takoj odgovoril Tremonti, ki je zanikal, da bi bil paket v preveliki meri zasnovan na davčnih ukrepih in ne na krčenju izdatkov. Minister je zagotovil, da je bilo ohranjeno in potrjeno v začetku načrtovano razmerje, ki mu EU ni nasprotovala. Upoštevati je namreč treba, da je bil solidarnostni davek nadomeščen z izrazito fiskalnimi ukrepi, četudi so bile v njihovo izvajanje vključene tudi lokalne uprave. COMO - Forum Studia Ambrosetti Ekonomisti in podjetniki letos izredno črnogledi CERNOBBIO - Na tradicionalnem forumu Studia Ambosetti, ki se je včeraj začel v Cernobbiu ob jezeru Como, je letos zaznati zelo pesimistično razploženje. Ameriški ekonomist Nouriel Roubini je zaradi mešanice počasne rasti, težav v območju evra in nestabilnosti na finančnih trgih napovedal novo recesijo. Letošnji dogodki - od naravnih katastrof in političnih vstaj do strahu pred bankrotom nekaterih držav - so zamajali ne samo finančne trge, ampak tudi zaupanje v industriji in med potrošniki. Za Roubinija obstaja velika verjetnost recesije z dvojnim dnom, s čemer se strinja tudi ameriški ekonomist Martin Feldstein, ki je povedal, da gospodarska gibanja v ZDA kažejo na verjetnost, da bo ameriško gospodarstvo še pred koncem leta v uradni recesiji. Predsednik nemškega inštituta za ekonomske raziskave Ifo Hans-Werner Sinn pa vidi težave predvsem na jugu Evrope, kjer se borijo z veliko brezposelnostjo, nizko gospodarsko rastjo in dolžniškimi težavami. Napovedal je celo delni razpad evra, vsaj Grčija pa da se bo morala odpovedati evru. Evropske borze teden končale zelo negativno MILAN - Osrednje evropske borze so teden končale z občutnim padcem tečajev, ki je v Frankfurtu in Parizu presegel celo tri odstotke. Razlog za okrepljen pesimizem so bile nespodbudne novice o avgustovskem dogajanju na ameriškem trgu dela in nove zaskrbljujoče novice iz Grčije. Posledično se je znižal tudi tečaj evra, nafta pa se je pocenila. Indeks milanske borze FTSE Mib je izgubil 3,9 odstotka, razlika med donosnostjo italijanskih in nemških državnih obveznic pa je spet presegla 330 baznih točk, največ po 8. avgustu, ko je italijanske obveznice začela kupovati Evropska centralna banka. EU z dogovorom o embargu na uvoz nafte iz Sirije SOPOT - Države članice EU so se včeraj dogovorile o embargu na uvoz nafte iz Sirije, ki bo začel v celoti veljati sredi novembra. S tem želijo okrepiti gospodarski pritisk na sirskega predsednika Bašarja al Asada zaradi nasilja njegovega režima nad prodemokratičnimi protestniki. Naftni embargo vključuje prepoved nakupa, uvoza in prevoza nafte in njenih derivatov iz Sirije. Poleg tega prepoveduje vse finančne ali zavarovalniške storitve za omenjene dejavnosti. Članice EU so se dogovorile tudi za razširitev seznama oseb in ustanov, za katere velja prepoved potovanja in zamrznitev premoženja. Srbija in Kosovo v Bruslju obnovila pogajanja BRUSELJ - Srbija in Kosovo sta včeraj v Bruslju v šestem krogu pogajanj dosegla dogovor o vprašanju carinskih pečatov in o katastrih. Dogovorjeno je, da na pečatu piše »carina Kosovo« brez kakršnih koli drugih simbolov. Srbski pogajalec je tudi povedal, da je dogovorjeno, da obe strani v roku sedem do deset dni umakneta trgovinski embargo. Strani sta dogovor dosegli na sestanku v Bruslju, s katerim sta obnovili pogajanja pod okriljem EU. Turčija zamrznila odnose z Izraelom ANKARA - Turčija se je odločila, da bo zaradi spora okrog izraelskega napada na turško humanitarno ladjo za Gazo pred 15 meseci, v katerem je bilo ubitih devet turških aktivistov, zamrznila odnose z Izraelom. Ankaro bo tako v Izraelu poslej zastopal samo drugi sekretar. Hkrati je Ankara razveljavila tudi vse vojaške sporazume z Izraelom. Telaviv medtem vztraja, da je šlo za dejanje samoobrambe, ker naj bi aktivisti napadli vojake, zato zavrača kakršno koli opravičilo. MEHIKA V mehiškem glavnem mestu umorili novinarki CIUDAD DE MEXICO - V mehiški prestolnici so umorili ustanoviteljico politične revije Contrali-nea Marcelo Yarce in svobodno novinarko Rocio Gonzalez. Njuni trupli sta v bližini pokopališča v parku El Mirador v revni četrti Iztapalapa našla naključna tekača. Na vratovih obeh trupel, ki sta bili popolnoma goli, so bile vidne sledi davljenja, njune roke pa so bile zavezane za hrbtom. Vzrok umora ni znan, vendar je med možnimi motivi zelo verjeten politični, saj je bila Yarceova znana po svoji kritiki oblasti. Po navedbah tožilstva naj bi bili novinarki stari 48 let, vendar pa so v reviji Contralinea povedali, da je bila Yarce stara 45 let. Ženski, ki sta bili prijateljici, sta bili zadnjikrat videni na dan umora, ko sta skupaj pili kavo v nekem baru. Po podatkih mehiške komisije za človekove pravice je v Mehiki po letu 2000 izgubilo življenje 72 novinarjev. ZDA - WikiLeaks jih je objavil brez filtra Vse ameriške depeše dostopne brez gesla LONDON - Spletna stran Wi-kiLeaks je včeraj po twitterju sporočila, da je objavila vse diplomatske depeše ameriške administracije, dostop do njih pa je mogoč po svetovnem spletu brez gesla. 251.287 ameriških diplomatskih depeš je zdaj na voljo v obliki, ki je primerna za iskanje, se glasi WikiLeaksov tvit. WikiLeaks je depeše objavil brez redakcijskih posegov, s čimer je spletna stran zagrozila v četrtek. ZDA in organizacije za človekove pravice so posvarile, da bi objava depeš brez redakcijskih posegov, v katerih so zapisana imena oseb, ki so v zaupnosti govorila z ameriškimi diplomati, ogrozila življenja teh »virov«. Odziva WikiLeaksa kljub večkratnim poskusom še niso dobili. Medijski partnerji WikiLeksa so obsodili odločitev spletne strani, da depeše objavi brez redakcijskih posegov, za kar se je po njihovem mnenju odločil ustanovitelj strani Julian Assange sam. »Obžalujemo odločitev WikiLeaksa, da objavi nepregledane depeše State Departmenta, kar bi lahko ogrozilo vire,« so v skupni izjavi zapisali časniki Guardian, New York Times, Der Spiegel in El Pais. Kot so poudarili, je bilo njihovo dosedanje sodelovanje z Wiki-Leaksom na jasni osnovi, da bodo objavili le depeše, ki so bile »predmet temeljitega urejanja in postopka čiščenja«. Še naprej zagovarjajo objavljanje depeš z redakcijskimi posegi, nasprotujejo pa »nepotrebni objavi popolnih podatkov in ga skupaj obsojajo«. Wikileaks pa je uporabnike spleta pozval, naj na twitterju opozorijo na »pomembna odkritja« med več kot 251 tisoč depešami ameriške diplomacije. »Svetovni mediji nimajo dovolj sredstev, poleg tega pa je veliko pristranskih pristopov,« je na twitterju zapisal spletni portal Juliana Assangeja. LIBIJA - Zaplapolala italijanska zastava Italija ponovno odprla veleposlaništvo v Tripoliju TRIPOLI - Na stavbi italijanskega veleposlaništva v libijski prestolnici je včeraj spet zaplapolala italijanska zastava (na posnetku ansa). Italija je namreč znova odprla svoje diplomatsko predstavništvo, za novega veleposlani- ka pa je ministrski svet imenoval Giu-seppeja Buccino Grimaldija. Grimaldi je že opravljal diplomatsko službo v Bejrutu, Dohi in na predstavništvu Italije v Bruslju, v zadnjih letih pa je bil zaposlen na Kvirinalu. 6 Sobota, 3. septembra 2011 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu AKTUALNO VPRAŠANJE - Predlog v okviru spornega gospodarskega ukrepa Objava davčnih prijav na spletu? Deljena mnenja šestih županov Pomisleki glede zasebnosti podatkov - Potrebni bi bili drugi, učinkovitejši ukrepi za boj proti davčni utaji Roberto Cosolini KROMA Nerio Nesladek KROMA Giorgio Ret KROMA Fulvia Premolin KROMA Mirko Sardoč KROMA Marko Pisani KROMA V vrtiljaku predlogov, ki so se zadnje dni zavrteli na italijanski politični sceni v iskanju primernih ukrepov za izhod iz hude gospodarske krize, se je pojavila tudi zamisel o spletni objavi davčnih prijav italijanskih davkoplačevalcev. Na ta način naj bi državljani izvedeli, koliko vsak prijavi in bi imeli tako možnost primerjati višino davčne prijave z življenjskim standardom davčnega zavezanca, ocenjujejo zagovorniki spletne objave davčnih prijav. Objavo pa naj bi ne vsilila vlada, občine naj bi bile tiste, ki bi morale odločiti, ali je primerno dati davčne prijave v javnost, ali ne. Država naj bi si, torej, pilatovsko umila roke, odgovornost naj bi padla na občinske uprave. Medtem ko je na televizijsko vprašanje Murdochove TV mreže Sky včeraj dopoldne kar 70 odstotkov soudeležencev v instant-anketi odgovorilo, da podpira spletno objavo davčnih prijav, so pa mnenja županov občin v tržaški pokrajini dokaj deljena. Nekateri so iznesli pomisleke glede objave zasebnih podatkov, slišati pa je bilo tudi ocene, da naj bi bil tak ukrep povsem neprimeren za boj proti davčni utaji. Na vprašanje, ali bi bilo prav objaviti davčne prijave na spletu so župani občin v tržaški pokrajini takole odgovorili. Roberto Cosolini, tržaški župan: »Ne vem, ali je predlog uresničljiv. Mislim, da obstaja pravica do zasebnosti in da je treba zasebnost zaščititi. Država bi morala uporabiti druge prijeme za zagotovitev davčnega priliva in za boj proti davčnim utajam. Menim pa, da imajo tisti, ki opravljajo javne funkcije, dolžnost, da javno objavijo svoje davčne prijave. Jaz bom to gotovo storil, za razliko od tistih, ki tega niso storili.« (Namig na njegovega županskega predhodnika je bil na dlani ...) Nerio Nesladek, miljski župan. »Mojo davčno prijavo lahko objavijo na spletu. Ob tem novem predlogu pa me spomin popelje tja do nekdanjega finančnega ministra Visca. Ali ni on nekaj podobnega predlagal? Če se ne motim je Berlusconi takrat kar zatulil! Sedaj pa ... Mislim, da je ta predlog dodatna zvijača. Namesto strukturnih ukrepov in resnega boja proti davčni utaji si izmišljajo predloge, ki ne bodo pripomogli k izhodu iz težke gospodarske krize.« Giorgio Ret, devinsko-nabre-žinski župan: »Podpiram ta predlog. Osebno sem poslal svojo davčno prijavo oblastem na pokrajino. Za javne upravitelje je objava davčnih prijav obvezna, nekakšna moralna dolžnost. S spletno objavo bi lahko ljudje imeli možnost primerjati življenjski stan- dard občanov z njihovo davčno prijavo. Pa tudi občinam bi to bilo v pomoč, predvsem v luči prispevkov ali sprejema prošenj za nekatere servise ali službe, na primer olajšav za koriščenje šolabusa, socialne službe, doma za ostarele. Fulvia Premolin, dolinska županja: »Mislim, da bi bila spletna objava davčnih prijav po eni strani prav. Tako bi bilo vse pod milim nebom, prozorno. Po drugi strani pa se zastavlja vprašanja zasebnosti, ki jo je treba zaščititi. Z objavo bi lahko vsakdo izvedel pomembne podatke o vsaki osebi. Dilema ostaja. Osebno pa mislim, da je spletna objava davčnih prijav pravilna, še zlasti za tiste, ki opravljajo javne funkcije.« Mirko Sardoč, zgoniški župan: »Prav je, da so davčne prijave javnih upraviteljev javne, ne vem pa, ali bi bila objava davčnih prijav vseh občanov pametno dejanje. Za zasebnike zna biti tudi nevarno. Vsi bi vedeli, koliko kdo zasluži, kar bi lahko sprožilo "čudne misli" lopovov. Zato je po moje javna objava vseh davčnih prijav vprašljiva. Prav tako pa je vprašljiva njena učinkovitost.« Marko Pisani, repentabrski župan: »Spletna objava davčnih prijav bi bila primerna, če bi to privedlo do večje discipline pri prijavljanju osebnih dohodkov. Za občine pa bi to bila do- datna obremenitev. Majhne občine imajo premalo osebja, da bi lahko to praktično uresničili. Kdo naj bi opravil to dodatno delo, potem ko smo priča vse večjemu črtanju prispevkov? Zamisel ne bi imela učinka: kdor je pošten bo še nadalje pošteno prijavljal dohodke, kdor je nepošten, bo ostal nepošten. Bolje bi zato bilo pripraviti bolj racionalno in fiskalno politiko, z drugimi, bolj učinkovitimi prijemi. Dajanje imen in dohodkov na trg je zgolj populistično dejanje, mi pa potrebujemo predvsem resna dejanja.« Na spletu je vsekakor mogoče izbrskati število in višino davčnih prijav po posameznih občinah. Največ davčnih prijav v primerjavi s številom občanov so prijavili v dolinski občini (66,1 odstotka), medtem ko znaša pokrajinsko povprečje nekaj manj kot dve tretjini prebivalstva (64 odstotkov). V šestih občinah tržaške pokrajine so prijavili za skupno nekaj več kot 3 milijarde 750 milijonov osebnih dohodkov. Povprečno 24.500 evrov na davčnega zavezanca oziroma 15.857 evrov na prebivalca (pri čemer so, seveda, všteti tudi otroci). Najvišje povprečje so zabeležili v zgoniški občini (28.747 evrov), sledita repentabrska (26.657 evrov) in devinsko-nabrežinska (25.574 evrov). Pomeni, da imajo v treh kraških občinah najvišje dohodke. Marjan Kemperle Davčne prijave v občinah tržaške pokrajine v letu 2009 Občina Davčni Prebivalci % Vsota v € Povprečno Povprečno zavezanci na zavezanca v € na prebivalca v € Trst 133.115 205.523 64,8% 3.275.429.427 24.606 15.937 Milje 8.783 13.410 65,8% 195.219.786 22.227 14.558 Devin-Nabrežina 5.399 8.675 62,2% 138.073.069 25.574 15.916 Dolina 3.932 5.945 66,1% 89.733.271 22.821 15.094 Zgonik 1.320 2.102 62,8% 37.945.824 28.747 18.052 Repentabor 550 891 61.7% 14.661.353 26.657 16.455 Skupno 153.099 236.546 64% 3.751.062.730 24.500 15.857 SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE - Tržaški župan prvič na srečanju s člani skupščine Cosolini na skupščini gledališča Po skupščini tudi seja upravnega odbora slovenskega teatra -13. septembra predstavitev nove gledališke sezone Tržaški župan Roberto Cosolini se je včeraj prvič udeležil skupščine Slovenskega stalnega gledališča. V pretekli mandatni dobi je tržaško občino večkrat zastopal takratni občinski odbornik za proračun Giovanni Battista Ravida, nekajkrat pa tudi občinski tajnik Santi Terranova. Cosolini se je odločil, da se po izvolitvi osebno udeleži skupščine in tako spozna vprašanja, s katerimi se sooča slovenski teater. Predsednica Slovenskega stalnega gledališča Maja Lapornik mu je predočila vlogo kulturne ustanove, njeno pomembno poslanstvo, pa tudi odprtost tržaškemu italijanskemu prostoru v zadnjih letih. Obenem ga je seznanila z ustrojem teatra in z njegovim finančnim položajem. Občina je namreč med tistimi javnimi upravami, ki prispeva k delovanju gledališča. Skupščini je sledila seja upravnega odbora, ki je bila povsem operativna. Vodstvo Slovenskega stalnega gledališča se pripravlja na novo sezono. Predstavili jo bodo 13. septembra, ko bodo na tiskovni konferenci razkrili repertoar 2011/2012. Sezona se bo začela 19. septembra, ko se bodo začele vaje za prvo predstavo. M.K. / TRST Sobota, 3. septembra 2011 7 OBČINA TRST - Pozitiven obračun ob padcu zastora Uspešne poletne prireditve, muzeji z rekordno obiskanostjo Koncerte, predstave, filmske večere in kulturna srečanja v skupnem seštevku obiskalo 54.000 ljudi Poletne prireditve, ki jih je organizirala tržaška občinska uprava, so bile nadvse uspešne. Tako pravijo župan Roberto Co-solini, odbornik za kulturo Andrea Maria-ni in direktor mestnih muzejev zgodovine in umetnosti Adriano Dugulin, ki se sklicujejo na zelo pozitivne podatke o obiska-nosti prireditev. Pravi preporod so doživeli tržaški muzeji, saj je niz prireditev Muzeji zvečer obiskalo za 30% več ljudi kot lani, tudi sredin zadnji večer je bil v znamenju gneče »žejnih kulture«, na njem se je zbralo 2561 oseb. Letošnja 18. izvedba je po številu obiskovalcev rekordna. »Poletne prireditve so skupno pritegnile več kot petdeset tisoč ljudi in to nas navdaja z zadovoljstvom. Med obiskovalci je bilo tudi kar nekaj turistov. Vse to dokazuje, da so dogodki na določeni kulturni ravni lahko privlačni za širše množice,« je na včerajšnji novinarski konferenci povedal župan Cosolini. Pri tem je omenil, da je del programa pripravila prejšnja uprava, ki jo je vodil župan Roberto Dipiazza, nova uprava pa je spored dopolnila in obogatila. Kljub bogati ponudbi so bili stroški omejeni. »Mislim, da bi za organizacijo enega samega velikega koncerta, recimo z Madonno ali čim podobnim, porabili več denarja kot za celo poletje,« je dejal župan. Odbornik Andrea Mariani je izpostavil tri prioritete, ki si jih je zastavila občinska uprava. Pri organizaciji poletnih pobud je posebno pozornost namenila kakovosti ponudbe, privlačnosti za turiste in razpršenosti po občinskem ozemlju. Koncerti v Naselju Sv. Sergija in Barkovljah ter predstava skupine Pupkin Kabarett v Škednju so bili dobro obiskani, Mariani pa je pristavil, da po volitvah ni bilo veliko časa za načrtovanje. »Kmalu bomo začeli že razmišljati o poletju 2012, ki bo bolj razpršeno. Večere hočemo organizirati tudi na Opčinah in drugod,« je napovedal. Direktor Adriano Dugulin pa je poudaril, da so bili muzeji deležni pravega navala obiskovalcev. Vsi trije so pohvalili delo občinskega osebja in številnih prostovoljcev, med njimi je bilo mnogo mladih. Poletne prireditve so v skupnem seštevku privabile 54.099 ljudi, najbolj obiskana sta bila koncerta Franca Battiata (4000 ljudi z vstopnico) in Dane Fuchs (4500 brezplačno) na Velikem trgu. Muzeji zvečer so bili s 13.475 obiskovalci v desetih večerih rekordni, dober je bil tudi odziv na koncerte in spektakle pri Sv. Justu (Giovanniju Alleviju jo je zagodel dež, italijanski pianist pa je vseeno zbral častitljivih 839 gledalcev). Na gradu sv. Justa so se obnesli tudi filmski večeri, ena glavnih letošnjih novosti. Negativni noti sta skromno število gledalcev na operetnih večerih in 50-odstotni upad števila obiskovalcev akvarija. (af) Andrea Mariani, Roberto Cosolini in Adriano Dugulin KROMA TRST - Jutri ob evropskem dnevu Dan judovske kulture Poudarek diaspori s Krfa, odkoder so leta 1891 mnogi pribežali v Trst Tudi v Trstu bodo jutri, 4. septembra, obeležili evropski dan judovske kulture in sicer z vrsto srečanj v znamenju judovske diaspore z otoka Krfa. Niz kulturnih dogodkov, ki ga prireja tržaška judovska skupnost pod pokroviteljstvom Pokrajine in Občine Trst ter oddelka za zgodovino in kulture od antike do sodobnega sveta Univerze v Trstu ter ob sodelovanju Fundacije Casa-li in združenja Confesercenti, bo namreč posvečen Judom, ki so se v Trst preselili s tega grškega otoka (njihovi potomci predstavljajo danes pomemben del tržaške judovske skupnosti), potem ko je leta 1891 na Krfu prišlo do protijudovskega pogroma. Krfski diaspori bodo posvečeni trije dogodki. Prvi bo na sporedu že ob 11. uri, ko bodo v judovskem muzeju Carla in Vere Wagner v Ul. del Monte 5 odprli razstavo Evraiki - Sredozemska diaspora od Krfa do Trsta. Razstava, ki so jo po- stavili Tullia Catalan, Annalisa Di Fant in Fabrizio Lelli, bo predstavila verske in kulturne značilnosti življenja krfskih Judov do pogroma iz leta 1891, še posebej pa bo posvečena spominom in zgodbam tistih krfskih Judov, ki so se preselili v Trst, in to s pomočjo gradiva, ki so ga pobudniki našli v Italiji, Grčiji, Izraelu in ZDA. Drugi dogodek bo na sporedu prav tako jutri ob 21. uri v Ul. Cassa di Risparmio, kjer bo na ogled 20-minutni videointervju Daniele Gross s skladateljem in interpretom Geor-gesom Moustakijem z naslovom Tujec, v katerem Moustaki pripoveduje o svoji povezanosti s Krfom in ju-dovstvom. Po ogledu intervjuja, ki sta ga zrežirala Nanni Spano in Fausto Vidulich, pa bo na sporedu še tretji dogodek z naslovom Od Krfa do Trsta: glasovi in zgodbe. Šlo bo za branje pričevanj tistih, ki so morali zapustiti Krf in se naučiti živeti v drugem kraju. Pričevanja bosta podali igralki Barbara Delia Polla in Ni-kla Panizon ob klavirski spremljavi Pierpaola Levija. Ob koncu pa bodo na Ponterošu zazvenele melodije klezmer glasbe. Ob evropskem dnevu judovske kulture pa si bo poleg omenjenih dogodkov mogoče brezplačno ogledati tudi nekatere kraje, ki so v Trstu povezani z judovsko stvarnostjo. Tako si bo mogoče ogledati sinagogo v Ul. sv. Frančiška 19 (vodeni ogledi bodo ob 10., 11., 12., 15., 16. in 17. uri), muzej Carla in Vere Wagner v Ul. del Monte 5 (od 11. do 18. ure - obiskovalcem bodo kot vodiči na voljo prostovoljci judovske skupnosti), judovsko pokopališče v Ul. della Pace 4 (vodena ogleda bosta ob 10. in 11. uri) in nekdanji geto, kjer bo ob 17. in 18. uri na sporedu glasbeni sprehod. Za informacije je na voljo agencija Key Tre Viaggi (telefon 040-6726736, faks 040-6726731). SV. JAKOB - Nekulturno obnašanje skruni glavni trg te četrti Smeti posejane na tleh in med grmi Po obnovi bi bil trg estetsko dopadljiv, zaradi odpadkov pa ohranja neprijeten videz - Steklenice, plastenke, pločevinke in še marsikaj Vestni občanki sta nam pred dnevi pustili v poštnem nabiralniku fotografije, ki dobro ponazarjajo stanje na Trgu sv. Jakoba. Po obnovi je sam trg estetsko dopadljiv, a kaj, ko ga marsikateri nekulturni obiskovalec med posedanjem na tamkajšnjih klopeh skru-ni z metanjem smeti na tla, v grme in na stopnišča. Nabirajo se pločevinke, prazne plastenke vode in steklenice piva, cigaretni ogorki, tiskovine, ostanki hrane in še marsikaj. Snažilci odpadke umaknejo, a zgodba se čez noč (pa tudi podnevi) ponovi. Trg pa tako - kljub estetskemu potencialu - ohranja neprijeten videz. Film Streli v Bazovici jutri na slovenskem RAI3 Jutri bo na slovenskem tv programu RAI 3 bis ob 21.00 na sporedu doku-mentarno-igrani film o četverici slovenskih domoljubov, ki so jih usmrtili v Bazovici in so kot taki prve žrtve fašizma v Evropi. Film Streli v Bazovici je nastal po scenariju Janeza Sterleta in v režiji Tuga Štiglica. V 50-minutnem dokumentarcu je režiser poleg številnih igranih prizorov na filmski trak zapisal tudi pričevanja ljudi, ki se posredno in neposredno spominjajo tega dogodka. Med temi so Boris Pahor, Milan Pahor, Majda Colja Kompan, Ana Fabjan (sestra Franja Marušiča), Vladka Bidovec in drugi. Tragična življenjska zgodba Ferda Bidovca, Alojza Valenčiča, Franja Marušiča in Zvonimirja Miloša povzeta v filmu Streli v Bazovici bo na sporedu še v četrtek, 8. septembra, ob 20.50. Naravoslovni center Jutri bo Didaktični naravoslovni center v Bazovici (Bazovica št.224, Trst - telefon 0039-040 3773677, 0039-366 6867882), ki ga upravlja deželna gozdna služba, odprt od 14. do 20. ure. Ob zanimivi predstavitvi naravnih lepot Krasa kot tudi velikih svetovnih okolj-skih tematik, bo ob 18.uri otvoritev razstave slik Kraške hiše Pina Zorzija. Center bo odprt vsak ponedeljek, sredo, četrtek in petek od 9. do 13. ure, v torkih pa od 14. do 20. ure. Vstop prost. Nočna kraja in prijetje V noči na petek je policija pridržala dvajsetletnika iz dolinske občine, ki ga dolžijo tatvine v obteževalnih okoliščinah. V Ulici Toti v Trstu se je mladi F. S., ki ga sile javnega reda že poznajo, z orodjem lotil parkiranih motornih koles. Nekdo ga je v temi opazil, očividec je na telefonu odtipkal številko 113 in sporočil policiji, da je po vsej verjetnosti v teku tatvina. Na kraj sta se pripeljali dve patrulji, policisti pa so zagledali mladeniča, ki je z izvijačem skušal odpreti prednji del skuterja. Izkazalo se je, da je fant ukradel skuter na Trgu Vico in ga porival do Ulice Toti. Ob pogledu na policiste je poskusil zbežati in odvrgel orodje, a so ga ustavili in osebno preiskali. Pri sebi je imel tudi klešče. Orodje so zasegli, fanta pa odvedli v tržaški zapor. V palači Gopčevic razstava o romunski tradiciji V okviru prireditve Pod istim nebom, ki se nadaljuje na Ponterošu, bodo v palači Gopčevic danes odprli razstavo Romunska tradicija in identiteta: tradicionalne noše in pravoslavne ikone. Razstavo bodo odprli ob 12. uri v dvorani Attilio Selva in bo odprta do 15. septembra ob delavnikih od 9. do 19. ure. Vstop je prost. Na Ponterošu pa bo ob 18. uri koncert glasbene skupine Pinguente-Buzet, ki se bo predstavila s tradicionalno glasbo in nošami. Ob 21. uri bo koncert irske glasbe s skupino Wooden Legs, ob 21.45 pa bo za reggae glasbo poskrbela skupina Dr. D. & Gimma Spliffa. Praznik Liberazione Stranka komunistične prireja danes in jutri praznik Liberazione in komunističnega tiska v ljudskem domu v Naselju sv. Sergija. Odprtje kioskov ob 17. uri, zvečer ples z Duo Melody. Alt Summer Festival Na prireditvi Alt Summer Festival v Etn-oblogu na nabrežju Traiana št. 1 bo danes od 17. do 21. ure bivši lider glasbene skupine Sottotono Tormento. Jazz Festival v Miljah Na Trgu Marconi (v primeru slabega vremena v gledališču Verdi) v Miljah bo danes in jutri 5. Jazz festival, na katerem bodo kot vselej nastopili vrhunski glasbeniki. Drevi ob 21. uri bodo nastopili Arthur Miles, miljska Sip Band, Stefano Franco & i Flampet Horns in saksofonist James Thompson. Jutri bodo na vrsti »gipsy« trio Stochla Rosenberga, pianist boogie woogie glasbe Richie Loidl in duo Stefano Franco-James Thompson. 8 1 48 Sobota, 3. septembra 2011 KULTURA SINDIKAT CGIL - Vlada samo krči denar za lokalne uprave, zato bo konec leta nujen dodaten finančni ukrep V torek v Italiji splošna stavka Cgil Varčevalni paket ne spodbuja rasti V odloku prikrit napad na člen 18 delavskega statuta - Cgil predstavil »protipaket« za 60 milijard evrov Varčevalni paket italijanske vlade ne rešuje ničesar, ker ne spodbuja gospodarskega razvoja oz. rasti bruto domačega proizvoda. Nasprotno, njen odlok samo krči finančna sredstva za lokalne uprave in dežele in med drugim omogoča, da lahko dvignejo stopnjo davka na fizične osebe Irpef na najvišjo možno raven. Kot vselej bodo torej največ plačali odvisni delavci in upokojenci. Pač pa je Rim - in točneje minister Maurizio Sacconi - ponovno izkoristil priložnost za pravi napad na sindikate in na delavske pravice. V odloku so namreč dokaj »prikrito« napisani nekateri normativi, ki bodo v primeru sprejetja paketa dejansko omogočili delodajalcem, da se izognejo členu 18 delavskega statuta o odpuščanju delavcev brez upravičenega razloga. Dovolj bo skleniti ustrezno podjetniško pogodbo, in to bo omogočalo neupoštevanje državne kolektivne pogodbe in delavskega statuta. To so glavni razlogi, zaradi katerih je državni sindikat Cgil razglasil splošno stavko v znak protesta proti početju Berlusco-nijeve vlade. Stavka bo v torek, 6. septembra, to je na dan, ko bo razprava o varčevalnem paketu v senatu. O razlogih za to odločitev smo se včeraj pogovorili s pokrajinskim tajnikom sindikata Cgil Adrianom Sincovichem, po mnenju katerega se je vlada enostavno odrekla gospodarski rasti. Zato je sindikat Cgil tudi pripravil »protipaket« v vrednosti 60 milijard evrov, ker je treba vla-din paket spremeniti. V zadnjih dneh se vrstijo v Italiji in v Trstu mnoge pobude, s katerimi namerava sindikat seznaniti delavce in sploh širšo javnost z vsebino paketa. Tržaški Cgil prireja skupščine na delovnih mestih ter deli letake in seznanja javnost že več dni v Ul. delle Torri in drugih mestnih predelih, medtem ko je sindikat kovinarjev Fiom-Cgil včeraj popoldne delil letake pred vhodom v tovarno Wartsila v dolinski občini. Danes dopoldne bodo delili letake in zbirali podpise za peticijo proti ukinitvi »laičnih« praznikov v Barkovljah med borovim gozdičem in kopališčem Topolini, jutri pa napovedujejo pravo senzacijo na Velikem trgu, in sicer med 10. in 12. uro. Osrednja pobuda bo v torek sprevod po tržaških ulicah z zbirališčem na Trgu Goldoni ob 9.30 in zaključnim shodom na Trgu Verdi. Vladin ukrep je zgrešen in nepravičen, je povedal Sincovich. Zgrešen, ker ne bo rešil problemov, saj ni ukrepov za ekonomski razvoj in bo ostal javni dolg nespremenjen Nepravičen, ker bodo plačali vedno isti ljudje, se pravi odvisni delavci in upokojenci, medtem ko bodo bogati in davčni utajevalci rešeni. Rim namerava npr. krčiti 9,6 milijard evrov finančnih prispevkov za lokalne uprave, ki so v resnici duša lokalnega razvoja, toda za kritje tega primanjkljaja jim dovoljuje zvišanje davkov. Še najhujši so napadi na delavske pravice in sploh druge cvetke, ki nimajo kaj opraviti z varčevalnimi ukrepi in so jih vseeno vnesli v paket, je poudaril Sincovich. Med temi so pod pretvezo spodbujanja razvoja normativi, ki bodo poleg člena 18 udarili na vrsto sindikalnih in delavskih pravic. V pričakovanju na spremembo 41. člena ustave o zasebnem podjetništvu in na črtanje zakonov, ki omejujejo njihovo delovanje, lahko delajo podjetja vse, česar izrecno ne prepoveduje kak zakon, piše v bistvu v vladnem odloku št. 138. Skratka sprememba ustave brez ustreznega parlamentarnega postopka. Dalje bodo podjetja, ki jih morajo obvezno zaposlovati, lahko zaposlila prizadete v enem samem oddelku. Kontrole bodo ukinjene, in bodo lahko nastali »oddelki za prizadete«. Da o upokojitvi žensk pri 65. letu starosti ne govorimo. In tako naprej. Varčevalni paket torej ni ukrep za razvoj, zato je Cgil pripravil alternativen paket, ki bi lahko v obdobju 2011-2014 spodbudil gospodarsko rast in bi celo dosegli presežek 0,5 odstotka. Predlog Cgil je kar zajeten in razčlenjen. Glavne točke so vsekakor resen boj proti davčnim utajevalcem (na osnovi ukrepov Prodijeve vlade, ki jih je Berlusconijeva vlada črtala leta 2008), redni davek na dohodke nad 800.000 evrov, izreden davek na velika nepremičninska premoženja, izreden solidarnostni davek in razne pobude za spodbujanje gospodarskega razvoja, med katerimi je ustanovitev posebnega sklada za rast in inovacijo. Krčenje finančnih sredstev za lokalne uprave v dokumentu Cgil ni. Nasprotno, predvidena je ublažitev pakta stabilnosti na področjih sociale in inovacije. Aljoša Gašperlin Pokrajinski tajnik sindikata Cgil Adriano Sincovich. Desno: Sindikat kovinarjev Fiom-Cgil je včeraj delil letake pred vhodom tovarne Wartsila v Dolini KROMA POKRAJINA - V četrtek v palači Galatti Podpredsednik Igor Dolenc je sprejel vodstvo ZSŠDI Podpredsednik Pokrajine Trst in pristojni pokrajinski odbornik Igor Dolenc je v četrtek sprejel vodstvo Zveze slovenskih športnih društev v Italiji. Na srečanju, ki so se ga udeležili predsednik in podpredsednik ZSŠDI Jure Kufersin ter Ivan Pe-terlin in predsednik nadzornega odbora Radivoj Pečar, je bil poudarek na razvejani dejavnosti slovenskih športnih društev. Ta imajo v svojih vrstah vrhunske športnike v različnih panogah, od odbojke do košarke in kolesarstva. Slovenska športna društva nudijo pomemben prispevek razvijanju športa v tržaški pokrajini, je povedal Dolenc in dodal, da delujejo v sinergiji z občinskim, pokrajinskim in deželnim športnim gibanjem. Dolenc je še poudaril, da je spodbujanje športa med glavnimi točkami mandata pokrajinske uprave, in to ne le glede agonizma, ker je šport tudi priložnost za družbene dejavnosti in integracijo ter je nenazadnje odraz kulture ozemlja. Dolenc s predstavniki ZSŠDI DEMOKRATSKA STRANKA - Tiskovna konferenca o zdravstvu na Tržaškem Deželna vlada mora zagotoviti obnovo bolnišnice na Katinari Deželni predsednik Renzo Tondo mora zagotoviti, da bo prišlo čim prej do obnove bolnišnice na Katinari in do preselitve otroške bolnišnice Burlo Garofolo na Katinaro v okviru širšega projekta za preureditev tržaške bolnišni-ške mreže. Ustrezen projekt je namreč deželna vlada zaprla v predal že v decembru leta 2009 in je zdaj skrajni čas, da se to vprašanje reši. To je poudaril deželni svetnik Demokratske stranke Sergio Lupieri na tiskovni konferenci, na kateri so se predstavniki deželne in lokalne DS včeraj lotili vprašanja obnove bol-nišniškega sistema na Tržaškem in zdravja občanov. Poleg Lupierija so o pereči problematiki govorili pokrajinski tajnik Demokratske stranke Francesco Russo, načelnik svetniške skupine DS v tržaškem občinskem svetu Giovanni Maria Coloni in predsednica tržaške občinske komisije za socialne politike Maria Gra-zia Coglliati Dezza. Projekt še ni stekel, ker ga deželni predsednik enostavno še ni odobril, so povedali, dogajanja v deželni vladi in nedavne izjave Tonda in njegovih sodelavcev pa so zaskrbljujoče, je dodal Lupieri. Obnovitveni projekt je vreden 140 milijonov evrov. Preselitev Burla, ki jo zah- Tiskovna konferenca na sedežu Demokratske stranke KROMA tevajo na prvem mestu zdravniki, pa bi prispevala k reševanju mnogih problemov. Deželna vlada ni na tem področju storila ničesar v treh letih, je poudaril Russo in vprašal, kakšna je torej v resnici strategija Tondovega od- bora. Namen DS je vsekakor izboljšati zdravstveni sistem na Tržaškem v sodelovanju z desno sredino, ker je zdravje brez političnega predznaka, je še povedal Russo in dodal, da je zdravstveni sistem bogastvo za vse. OPČINE - Finžgarjev dom Zaključna produkcija ustvarjalnih delavnic Gledališki predstavi, likovna instalacija in drugo Festival mladinske ustvarjalnosti se bo slovesno sklenil nocoj ob 21. uri, ko bo v Finžgarjevem domu na Opčinah zaključna produkcija udeležencev delavnic. Na sporedu bo predstavitev enotedenskega udej-stvovanja z dvema gledališkima predstavama, ogledom likovne instalacije, predstavitvijo stvaritev udeležencev delavnice kreativnega pisanja ter predstavitvijo nove številke mladinske priloge Mladike Rast. Ne nazadnje bo nocojšnji večer tudi priložnost, da se organizatorji zahvalijo gostom, ki so obogatili enotedenske delavnice: pesnici Majdi Artač Sturman, pisateljici in literarni kritičarki Vilmi Purič ter likovni ustvarjalki in pedagoginji Jasni Merku. Večer se bo pričel z ogledom predstavitvene projekcije, ki so jo pripravili voditelji kreativnih delavnic Helena Pertot, Maruška Guštin, Sara Conestabo, Julija Berdon in Patrizia Jurinčič. Sledila bo predstavitev programa delavnic in izdelkov, večer pa bosta obogatili predstava Romeo in Julija (prosto po Shakespear-ju), ki so jo pripravili udeleženci gledališke delavnice za bienij, ter predstava Naša Generacija (besedilo H. Pertot) v izvedbi udeležencev gledališke delavnice za trienij. Publika si bo lahko ob tem tudi ogledala likovno instalacijo z naslovom Na dnu morja, ki so jo pripravljali udeleženci likovne delavnice. / TRST Sobota, 3. septembra 2011 9 UMOR NA GRETI - Nov zasuk v preiskavi Cavallijeva žena v težavah, ker ni pomagala mučencu Sum opustitve pomoči - Obtoženca zvračata krivdo drug na drugega V preiskavi o zločinu na Greti je prišlo do novega zasuka. Na seznamu preiskovanih oseb je od včeraj zjutraj tudi Barbara Tardivo, žena Alessandra Cavallija, ki je z Giuseppejem Consolejem osumljen umora v obteževalnih okoliščinah. Tardi-vova, ki s Cavallijem stanuje v Ulici Giacinti v Rojanu, je osumljena opustitve pomoči, ker ni pomagala mučenemu Giovanniju Novaccu. Vest je potrdila Cavallijeva odvetnica Maria Genovese. Sodnega zdravnika Fulvia Costantinidesa so medtem zadolžili, da opravi obdukcijo. Med dolgim in napornim četrtkovim zaslišanjem je 34-letni Alessandro Cavalli, ki je v ponedeljek molčal, baje zvrnil večji del krivde na sostorilca Consoleja. Le-ta pa včeraj svojemu odvetniku ponovil, da ni nikogar ubil. Cavalli naj bi med sedemurnim pogovorom z javnim tožilcem Massimom De Bortolijem (v četrtek se je zaslišanje končalo nekaj po 21. uri) priznal le, da je No-vacca nekajkrat udaril s pestjo. Mučenje z orodjem in umor naj bi torej posredno pripisal Consoleju. Ob tem je omenil, da je njegova žena videla mučenca. Kaže torej, da je na prizorišču zločina le bila še ena oseba, pa čeprav naj bi se zadržala malo časa in zgroženo zbežala. Ni pa poklicala poli- Tožilec Massimo De Bortoli KROMA cije ali službe 118. Preiskovalci so doslej vztrajno odklanjali to hipotezo, morda so hoteli zaščititi dragoceno očividko. Odvetnica Maria Genovese je pojasnila, da Cavalli takoj po aretaciji ni bil sposoben odgovarjati na vprašanja, psiholog pa mu je pomagal in v četrtek je bil pripravljen na zasliševanje. Tožilcu je podrobno opisal potek dogodkov, seveda iz svojega zornega kota. Povedal je, da je prejšnji četrtek dokaj pozno stopil v zapuščeno stanovanje in da je nato tudi odšel. Osumljenca se torej med seboj obtožujeta. Tožilec De Bortoli bo v kratkem morda odpotoval v Gorico, da bi zaslišal še Consoleja. Slednjega po novem zastopa tržaški odvetnik Cesare Stradaio-li iz padovske odvetniške pisarne Kus-statscher. Stradaioli je po telefonu razložil, da kalabrijski odvetnik seveda ni mogel slediti zadevi. Tržaškemu odvetniku je Console včeraj popoldne dejal, da je bil na prizorišču, a da ni ubil Novacca. Medtem je bila razčiščena podrobnost, o kateri so nekateri mediji, vključno z nami, med »bruhanjem informacij« napačno poročali. Kaže, da Giovanni Novac-co 26. avgusta zvečer ni telefoniral domov, temveč da je materi pisal SMS sporočilo. Na dlani je, da je sporočilo z Novaccovim mobilnim telefonom skoraj gotovo poslal morilec. Ponoči, ko je bila žrtev najbrž že mrtva, je z istim telefonom poslal sporočilca raznim Novaccovim znancem, da bi zme-del preiskovalce. Državno tožilstvo je odredilo obdukcijo, opravil jo bo sodni zdravnik Ful-vio Costantinides. Z delom naj bi začel v torek, rezultate bo izročil v naslednjih 45 dneh. Consolejev zastopnik je imenoval izvedenca obrambe, ki bo spremljal Costan-tinidesovo delo: to je Stefano Kusstatscher, primarij oddelka za urgenco bolnišnice v Rovigu. (af) BAZOVICA 2011 - Taborniki RMV V soboto in nedeljo BOP - Bazoviški orientacijski pohod Taborniki Rodu modrega vala iz Trsta in Gorice bodo v sklopu proslav v spomin na bazoviške junake v soboto, 10. in v nedeljo, 11. septembra, organizirali BOP - Bazoviški orientacijski pohod. Dvodnevno tekmovanje bo letos odprto vsem: ljubitelji orientacije se bodo lahko torej odločili, ali se želijo preizkusiti na dvodnevnem ali samo na nedeljskem tekmovanju. Na obeh pohodih bodo seveda sodelovali tudi taborniki in skavti z obeh strani meje. Ker bo trasa delno potekala tudi na slovenski strani, bo orientacijski pohod dobil pravi čezmejni pečat. BOP sicer ne bo tradicionalni orientacijski pohod, saj bo tekmovanje vključevalo zanimive spretnostne preizkušnje in tematske naloge. Prijave za dvodnevno tekmovanje zbirajo še do ponedeljka, 5. septembra do 22.00 na spletnem naslovu bop.rmv@gmail.com, tisti, ki se bodo želeli udeležiti samo nedeljskega dela BOP-a, pa se lahko prijavijo na dan tekmovanja v športnem centru Zarja do 8.30 (za ostale informacije in predhodne prijave bop.rmv@gmail.com). Dvodnevni pohod Najhrabrejši, ki se bodo udeležili dvo- ZAHODNI KRAS - Pismo županu Robertu Cosoliniju Kriški jusarji so iz časopisov izvedeli za občinski projekt na jusarskem zemljišču Območje na kriškem Klancu, kjer obnavljajo prostor namenjen otrokom KROMA Na Klancu v Križu je Občina Trst začela obnovo območja, ki je namenjeno otrokom in njihovemu prostemu času. Hvalevredna pobuda (dela so trenutno sicer ustavljena), pravi predsednik domačega odbora jusa in srenje Claudio Stergonšek, območje pa se nahaja na jusarskem zemljišču, zato predsednik obžaluje, da jusarjev ni nihče obvestil o tej pobudi. Zanjo so izvedeli iz javnih občil, kar Stergonšek izpostavlja v odprtem pismu tržaškemu županu Robertu Cosoliniju. Stergonšek v pismu županu poudarja pripravljenost za reševanje jusarsko-srenjske problematike, ki je npr. že prišla do izraza z dogovarjanjem z Deželo Furlanijo-Julijsko krajino glede postavitve protipožarnih struktur ter širitve gozdnih stez in poti. Slednje se nahajajo na ozemlju zgoniške in devinsko-nabrežinske občine, a na zemljiščih kriškega jusa. Dela za otroška igrala so se začela v začetku julija na pobudo ljudske peticije, priporočila rajonskega sveta za zahodni Kras ter na osnovi resolucije, ki jo je predložila rajonska svetnica Demokratske stranke Maria Grazia Villi. Novi predsednik rajonskega sveta Roberto Cattaruzza je izrazil zadovoljstvo, da je Občina Trst vendarle prisluhnila Kri-žanom, za kar nosi zaslugo prejšnji sosvet, ki mu je predsedoval Bruno Rupel. dnevnega pohoda, morajo zbrati štiričlanske ekipe. Vse ekipe se bodo zbrale v soboto, 10. septembra, v športnem centru Zarja, kjer bo ob 8.15 prvi zbor. Bazovsko športno društvo bo tekmovalcem vseskozi nudilo prostore in igrišče, kjer bodo skupine v soboto prenočevale, v nedeljo pa bo tam sklepno nagrajevanje. Sobotni tekmovalni dan se bo zaključil s tradicionalnim tabornim ognjem na bazoviški gmajni, ki ga bodo prav tako pripravili taborniki RMV. Nedeljski del trase bo tekmovalce nato pripeljal na vrh Kokoši, od koder bodo z ostalimi planinci (ki vsako leto prirejajo Pohod »Bazoviški junaki«) sestopili do prireditvenega prostora. Po osrednji proslavi bo na vrsti še nagrajevanje. Več informacij na www.tabornikirmv.it. Nedeljski BOP: do Kokoši in na proslavo Za tiste, ki bi se radi v orientaciji preizkusili samo na enodnevnem pohodu, pa bodo taborniki v nedeljo, 11. septembra, pripravili še ločeno tekmovanje. Na nedeljskem tekmovanju bodo kot lani lahko tekmovali vsi ljubitelji orientacije, starši in otroci ter mlajše staroste kategorije tabornikov in skavtov. Ob orientacijskih sposobnostih bodo morali vsi tekmovalci odgovarjati na vprašalnik in med potjo reševati zabavne naloge. Tudi ta del tekmovanja se bo zaključil kot dvodnevni na vrhu Kokoši, kjer bodo taborniki vse tekmovalce pogostili s kosilom. Po sestopu na osrednji prireditveni prostor in osrednji proslavi v spomin na štiri bazoviške junake bo nagrajevanje v centru Zarja. Vsi, ki se bodo želeli udeležiti nedeljskega dela BOP-a, se lahko prijavijo na dan tekmovanja v športnem centru Zarja do 8.30. Vsako ekipo sestavlja od 4 do 2 člana. Na progo se vsaka ekipa poda s svojim kompasom. Okvirna časovnica je od 3.00 do 3.30 ur. Ker bo trasa potekala tudi na slovenski strani, morajo imeti tekmovalci s sabo osebni dokument. Mlajši od 14. leta tekmujejo v spremstvu polnoletne osebe. ZNANOST Vladni odlok za M. Cristino Pedicchio Sedaj je uradno črno na belem. Maria Cristina Pedicchio je od včeraj tudi formalno nova predsednica Državnega zavoda za oceanografijo in eksperimentalno geofiziko (OGS), ki ima sedež v Trstu. Nova predsednica je bila imenovana z odlokom šolske ministrice Mariastelle Gelmini. M. Cristina Pedicchio, univerzitetna profesorica, je za krmilom OGS (doslej je bila članica njegovega upravnega odbora) nasledila Iginia Marsona, ki je inštitut vodil od leta 1999. Nova predsednica, ki je bila svojčas tudi članica paritetnega odbora za slovensko manjšino, je od leta 2002 do 2006 vodila pa-driški Znanstveno raziskovalni center, trenutno pa sedi v upravnih svetih nekaterih pomembnih italijanskih ter mednarodnih znanstvenih ustanov. ŠTIVAN - Danes v starodavni cerkvici ob izviru Timave Posvetitev novega oltarja Cerkev sv. Janeza Krstnika je eden redkih primerov gotsko-romanske arhitekture v severni Italiji Ob izviru reke Timave v Štivanu stoji cerkev s starodavno preteklostjo. Cerkev, v kateri se zgodovinska dejstva prepletajo z najrazličnejšimi miti (od Diomeda do Ar-gonavtov), »cerkev z bogato preteklostjo, ki pa ostaja iz meni nepoznanih razlogov žal nepoznana, premalo ovrednotena,« pravi devinski dekan Ugo Bastiani. Cerkev sv. Janeza Krstnika stoji na kraju, ki so ga zaradi bližnjih vodnih izvirov že v predkrščanskih časih imeli za svetega (tudi nekatere sodobnejše študije naj bi zatrjevale, da ima ta prostor posebno energetsko moč). V rimskih časih je bilo tu urejeno pomembno pristanišče, v času Oglejskega patriarhata pa so sezidali benediktinski samostan, ki je postal izhodišče za pokristjanjevanje vzhodnih, predvsem slovanskih dežel. V nekdanji kapeli naj bi bile v preteklosti vzidane tudi relikvije nekaterih svetnikov. Sedanjo podobo so cerkvi dali devinski grofje Wallsee v 15. stoletju. »Gre za enega redkih primerov gotsko-romanske arhitekture v severni Italiji. Cerkev je bila med prvo svetovno vojno hudo poškodovana, angloameriška vojaška uprava pa jo je po drugi vojni popravila: šele takrat so delavci odkrili več plasti starih temeljev, starodavne mozaike, ki spominjajo na one v gradeški cerkvi.« Don Ugo pravi, da so jim nalivi povzročali hude težave, pred nekaj meseci pa je skupini moških, ki se vsak torek zbira pri cerkvi, da bi uredila njeno notranjost in oko- lico, končno uspelo preprečiti, da bi se mozaiki spet znašli pod vodo. Danes bo v štivanski cerkvi ob izviru reke Timave posebno praznično. Ob 20. uri se bo namreč začela slo- vesnost, ki jo bo vodil goriški nadškof monsinjor Dino De Antoni (Štivan spada kot znano pod okrilje goriške škofije). Med bogoslužjem bodo posvetili nov marmornati oltar, ki bo tako dodatno obogatil podobo cerkve. (pd) 10 Sobota, 3. septembra 2011 TRST SALEŽ - Predstavitev na sedežu SKD Rdeča zvezda Združenje Libera si prizadeva • v - • • m • za pravičnost in premagovanje mafije V Zgoniku je bil sinoči že tradicionalni koncert za mir, na predvečer pa sta Občina Zgonik in mladinski odsek SKD Rdeča zvezda v Saležu organizirala večer, na katerem se je predstavilo združenje Libera. Kot nam je povedala zgoniška občinska odbornica Monika Hrovatin, ki je na večeru pozdravila v imenu občinske uprave, je namen pobudnikov, da vsako leto ob koncertu za mir predstavijo eno od mladinskih združenj, ki se ukvarjajo z uveljavljanjem vrednot miru in človekovih pravic. Libera je pravzaprav več kot društvo, saj je nekakšna mreža združenj po vsej državi, ki jih povezuje prizadevanje za legalnost in boj proti mafiji, je na večeru povedala njena tržaška koordina-torka Marina Osenda. Poleg nje so na dobro obiskanem srečanju sodelovali vzgojitelj pri zadrugi La Quercia Stefano Scorzato, ki se ukvarja z mladimi prestopniki, nadalje razni mladi, ki so podali svoja osebna pričevanja in izkušnje, predstavnik združenja RIME, ki je predstavil karavano iz Trsta skozi razne Gostje, ki so predstavili združenje Libera na večeru v Saležu KROMA kraje Italije vse do Palerma, pa še predstavnik policijskega sindikata Declich, ki je opozoril na policijsko dejavnost proti mafijskim pojavom. Le-ti so prisotni tudi pri nas, kot potrjuje zaplemba ma- fijske imovine v raznih krajih FJk. Na večeru so se spomnili umora Giovannija Novacca v Rojanu, saj je po svoje tudi povezan z mafijo oz. mafijsko miselnostjo, ki je obsedla njegova morilca. Včeraj danes Danes, SOBOTA, 3. septembra 2011 DORA Sonce vzide ob 6.28 in zatone ob 19.40 - Dolžina dneva 13.12 - Luna vzide ob 13.14 in zatone ob 22.25 Jutri, NEDELJA, 4. septembra 2011 ZALKA VREME VČERAJ: temperatura zraka 26,9 stopinje C, zračni tlak 1014,7 mb ustaljen, vlaga 63-odstotna, veter 7 km na uro severo-zahodnik, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 25,9 stopinj C. CI3 Lekarne Do sobote, 3. septembra 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Roma 16 (040 364330), Ul. Stock 9 (040 414304), Milje - Lungomare Ve-nezia 3 (040 274998), Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Roma 16, Ul. Stock 9, Trg Garibaldi 5, Milje - Lungomare Venezia 3, Na-brežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Garibaldi 5 (040 368647) www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Q Kino AMBASCIATORI - 15.30, 17.00, 18.45, 20.20, 22.00 »Kung fu Panda - 2D«. ARISTON - 19.00, 21.00 »I segreti del-la mente«. CINECITY - 16.10, 18.10, 20.10, 22.10 »Bad teacher - Una cattiva maestra«; 16.20, 19.00, 21.40 »Lanterna verde -3D«; 16.00, 16.30, 17.00, 18.00, 18.45, 19.15, 20.00, 21.00, 21.30, 22.00 »Kung Fu Panda 2«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Come ammazzare il capo e vivere felici«; 16.05, 18.05, 20.05 »I pinguini di Mr. Popper«; 22.05 »Hanna«. FELLINI - 16.40, 18.15 »I pinguini di Mr. Popper«; 20.00 »Detective Dee e il mi-stero della fiamma fantasma«; 22.20 »Fright night - Il vampiro della porta accanto«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Cose dell'altro mondo«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Ruggine«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 20.10 »Le amiche della sposa«; 18.30, 22.10 »Co-me ammazzare il capo... e vivere felici«. KOPER - KOLOSEJ - 20.15, 22.10, 0.05 »Brez povratka 5 - 3D«; 18.00 »Harry Potter in Svetinje smrti - 2. del«; 17.30 »Pirati s Karibov: Z neznanimi tokovi«; 16.00, 18.10 »Smrkci 3D«; 20.10, 22.20 »Vzpon Planeta opic«; 20.30, 22.50 »Zamenjava«. KOPER - PLANET TUŠ 12.10, 15.50, 18.30, 21.00, 23.30 »Zamenjava«; 12.00, 13.40, 15.00, 16.00, 17.20, 18.20, 19.40 »Smrkci 3D (sinhr.)«; 11.00, 13.20, 15.40, 18.00, 20.20, 22.40 »Smrkci (sinhr.)«; 12.20, 16.20, 18.50, 21.20, 23.50 »Kavboji in vesoljci«; 11.40, 14.40, 16.50, 19.00, 21.10, 23.20 »Huda učiteljica«; 20.40, 21.50, 23.00 »Brez povratka 5 - 3D«. LJUDSKI VRT - 21.15 »Immaturi«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Lanterna verde«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Kung fu Panda 2 -3D«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Solo per vendetta«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Bad teacher - Una catti-va maestra«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Kung Fu Panda 2«; Dvorana 2: 17.15, 20.00, 22.15 »Lanterna verde - 3D«; Dvorana 3: 17.45, 19.45, 21.30 »Kung Fu Panda 2 - 3D«; Dvorana 4: 18.00, 20.10, 22.00 »Bad teacher - Una cattiva maestra«; Dvorana 5: 17.45, 20.00, 22.00 »Solo per vendetta«. S Izleti KRUT obvešča, da je na razpolago še nekaj mest za skupinsko počitnikovanje, z možnostjo koriščenja ciklusa terapij, v Montegrotto Terme od 25. septembra do 4. oktobra. Informacije na sedežu krožka, od 9. do 13. in od 15. do 18. ure, ul. Cicerone 8 - tel. 040-360072. IZLET v Piemont, Langhe, sabavske rezidence in Turin, od. 15. do 19. septembra: na razpolago zadnja dodatna mesta. Informacije in prijave na sedežu krožka Krut, ul. Cicerone 8/b, tel. 040-360072. SKD IGO GRUDEN organizira društveni izlet v Idrijo v nedeljo, 4. septembra. Z vodičem si bomo ogledali mesto in grad ter muzejske zbirke na gradu. Po kosilu sprehod do Mejce, kjer sta Kamšt (največje vodno kolo v EU) in Scopolijev botanični vrt. Odhod ob 8. in povratek okrog 20. ure. Vpisovanje [H Osmice Anna Berg - Škvor ŠEPETANJE Danes, 3.9., ob 18.00 v kavarni Gruden v Nabrežini v trgovini Kosmina v Nabrežini. Info: 040-299632 ali 339-5281729 (Vera). SKD VIGRED sporoča, da je predvideni izlet v Kekčevo deželo in v Vrbo prestavljen na prihodnjo pomlad. 44. MOS V CELJU: Slovensko deželno gospodarsko združenje (SDGZ) vabi v petek, 9. septembra, na tradicionalni izlet na 44. MOS - Mednarodni Obrtni Sejem v Celju. Avtobus bo odpotoval ob 7. uri izpred bara »G« na italijanski strani prehoda Fernetiči. Prijave zbira tajništvo SDGZ v Trstu na tel. št. 040-6724824/28 do torka, 6. septembra. Izletniki bodo obiskali tudi razstavni stand SDGZ. Po obisku sejma je predvidena večerja v znani pivnici v Domžalah. 9 Šolske vesti ZDRUŽENJE STARŠEV srednje šole sv. Cirila in Metoda obvešča, da se foto-grafsko-biološka delavnica »Poglej ptička!« s poudarkom na plazilcih, namenjena otrokom od 2. razreda dalje. Prične se v ponedeljek, 5. septembra, od 8.30 do 16.00. Udeleženci naj se zberejo v veži Trgovskega tehničnega zavoda Žige Zoisa, ul. Weiss, 15 ob 8.15, da uredijo formalnosti. Otroci naj imajo s seboj digitalni fotoaparat, zvezek, peresnico (barvice in svinčnik) in malico. Če se še niste prijavili, se nam lahko prvi dan vseeno pridružite. Pričakujemo vas! Informacije 320-2717508 Tanja ali zscirilme-tod@gmail.com. DIZ JOŽEF STEFAN obvešča, da bo prvi dan pouka v četrtek, 8. septembra, ob 8. uri. DTZ ŽIGE ZOISA obvešča, da bo prvi dan pouka v četrtek, 8. septembra, ob 8. uri na ulici Weiss. RAVNATELJSTVO DRŽAVNEGA ZNANSTVENEGA LICEJA F. PREŠERNA sporoča, da bo prvi dan pouka v ponedeljek, 12. septembra. RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A. M. SLOMŠKA sporoča, da se bo pouk začel v ponedeljek, 12. septembra, ob 8. uri. VEČSTOPENJSKA ŠOLA VLADIMIR BARTOL (na Vrdeli) sporoča, da se bo pouk za vse stopnje šol začel v ponedeljek, 12. septembra, od 8.00 do 12.30 brez kosila. Nadaljnje informacije bodo starši dobili prvi dan pouka. OBČINA REPENTABOR sporoča, da se bo služba šolskega prevoza za osnovno in srednjo šolo ter otroški vrtec pričela v torek, 13. septembra. Urnik za prihod v šolo oz. vrtec ostane nespremenjen, za odhod iz šole pa bo odvisen od urnika konca pouka. Šolska men-za se bo ravno tako pričela v torek, 13. septembra. BORIS IN MARGARET MIHALIČ z družino sta odprla septembrsko osmico na Katinari pri Nadliškovih. Vabljeni. Tel. št.: 335-6067594. in prirejata ZAKLJUČNO PRODUKCIJO UDELEŽENCEV DELAVNIC FESTIVALA MLADINSKE USTVARJALNOSTI Nocoj ob 21 h v Finžgarjevem domu na Opčinah! VABLJENll DRUŽINA ŠUC je odprla osmico, Bri-ščiki št. 18. KMETIJA KOMAR ima v Logu osmico. Poleg vina nudi domač prašičji prigrizek in oljčno olje. Tel. št.: 040-380749. Vabljeni! OSMICA je odprta pri Davidu v Sama-torci št. 5. Vabljeni! Tel. št.: 040229270. OSMICA je odprta pri Štolfovih, Salež št. 46. Nudimo domače dobrote. Tel. št. 040-229439. OSMICO je v Borštu št. 57 odprl Zahar. OSMICO je odprl v Zgoniku Stanko Mi-lič. Tel. 040-229164. OSMICO sta odprla Andrej in Ivan An-tonič, Cerovlje 34. Vabljeni! Tel. št. 040299800. V LONJERJU je pri Županovih odprta osmica. Gabrijel bo vesel vašega obiska. Tel. št.: 338-3976187. V MAVHINJAH 58/A je odprla osmico družina Pipan - Klarič. Toplo vabljeni! Tel. 040-2907049. Prireditve SKD IGO GRUDEN vabi danes, 3. septembra, ob 18. uri v Kavarno Gruden na otvoritev razstave Anne Berg - Škvor. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE - ZVEZA LEVICE KROŽEK PESCA-TORI vabi v nedeljo, 4. septembra, v Ljudski dom v Naselju Sv. Sergija - Ul. Di Peco 7 - na praznik komunističnega tiska. Odprtje kioskov ob 17. uri. Zvečer ples z duom Melody. ODBOR ZA PROSLAVO BAZOVIŠKIH JUNAKOV - BAZOVICA 2011 Torek, 6. septembra: spominska svečanost ob spomeniku v Bazovici ob 6.43 z recitalom mladih tigrovcev v režiji Marjana Bevka; spominska svečanost na pokopališču pri Sv. Ani v Trstu. Zbiranje ob 10.45 pred glavnim vhodom, nato povorka do spomenika. Nastopa Ženski pevski zbor Ivan Grbec, govornica novinarka Eva Čuk, častna straža tabornikov Rodu Modrega vala. Maša za-dušnica v župni cerkvi v Bazovici ob 20. uri, daruje župnik Žarko Škrlj, govornik po maši publicist Milan Gregorič. SKD KRASNO POLJE Gročana, Pesek in Draga toplo vabi na Septembrski vaški praznik in razstavo-sejem tipičnih pridelkov Krasa od petka, 9., do nedelje, 11. septembra, v Gročani. Ples in zabava s skupinami Wild Spirits, Navihani lisjaki in Mladi kraški mu-zikanti, dobro založeni kioski in stojnice z razstavo-sejmom tipičnih pridelkov Krasa. V soboto, ob 19. uri, otvoritev sejma, uradni pozdravi in po-kušnja tipičnih izdelkov. V nedeljo, ob 17. uri, nastop Trobilnega ansambla pihalnega orkestra Izola. BAMBIČEVA GALERIJA vabi v soboto, 10. septembra, ob 20.30 na odprtje likovne razstave Mati Zemlja, slikarke Nadje Moncheri. Predstavila jo bo mag. Jasna Merku. Nastopila bo pesnica Alda Guadalupi. Razstava bo odprta do 21. septembra; pon-pet: od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. Ob sobotah od 17. do 19. ure. Sklad Mitja Čuk, Proseška 131, Opčine. Danes v Bregu živahno bo, saj veliko ohcet praznujemo. Ko bo tretja ura bila, bosta INKA in ALAN v skupno življenje zaplula. Mi vsi se tega veselimo in jima večno ljubezen zaželimo. ^ Vsi prijatelji J^ Draga Inka in Alan Želimo vama mnogo sreče na vajini skupni poti teta Gabrijela, Dimitrij, Valentina, Marko, Peter in Aleš a Čestitke Draga INKA in ALAN, z roko v roki stopata na skupno življenjsko pot. Naj vajin zakon vedno spremlja žarek sonca. Vsi domači. INKA bo danes ALANA za moža vzela, oba se bosta zelo fanj imela, veliko vina bomo danes spili, skupaj z njima se veselili! Sedaj pa naj vsi visoko čaše dvignejo in živijo ohcet na glas vzkliknejo! Srečno pot vama želimo vsi pri Kulturnem društvu France Prešeren Boljunec. Draga INKA in ALAN, želimo vama vso srečo na skupni poti. Dekliška Boljunec. Naši predsednici INKI in njenemu izvoljencu ALANU želijo članice Skupine 35-55 vse najboljše in najlepše na skupni življenjski poti. Draga SARA in DIMITRI, naša radost spremljaj oba tja, kjer ljubezen obhaja svoj čar. Srčnost duha, plamen srca družita Vaju v najsrečnejši par! Vsi pri zboru Jacobus Gallus. Teta SARA in DIMITRI, polka je ukazana, tla so namazana! Živ-jo ohcet! Blaž in Ema. SARA in DIMITRI, imejta se rada in življenje bo melodija. Srečno! Godbeno društvo Nabrežina. V Trebčah se je včeraj, 2. septembra, srečala z Abrahamom naša neutrudna odbornica GIULY. Iz srca ji voščimo vse najboljše in najlepše v življenju vsi pri SKD Primorec!!! Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Istrska ulica, Sesljan - drž. c. 202 (km 27) SHELL: Drevored Campi Elisi 1/1 Q8: Domjo (Strada della Rosandra), Ul. DAlviano 14 TOTAL: Ul. Brigata Casale ESSO: Pokrajinska cesta km 8+738 TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin drž c. 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 ADRIA: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. / 46. ŠTUDIJSKI DNEVI DRAGA 2011 Park Finžgarjevega doma - Opčine Dunajska cesta 35 Danes, 3. septembra Ob16.30 dr. Rafko Dolhar Ali UHKO TUDI 2AMEISKI SIOVENCI PRAZNUJEMO 150-IETNIC0 ITAIIIEP Jutri, 4. septembra Ob10. uri dr. Anton Stres NOVA EVANGEIIZACIJA PO SIOVENSKO Ob16. uri dr. France Arhar 00 TOLARJA 00 EVRA Ob 15. uri ogled razstave o Bari Remec v Zinkovem domu z nagovorom predsednice Slovenske kulturne akcije dr. Katice Cukjati H3 Obvestila GODBENO DRUŠTVO PROSEK obvešča, da so odprti vpisi v glasbeno šolo za l. 2011/12. Informacije na tel. št. 040251101 (Bruno) ali 349-2512176 (Irina). OD BOR obvešča, da bo prvi trening mini odbojke (letnika 2001, 2002) v torek, 13. septembra, ob 17.30 na Stadionu 1. Maj. Za informacije: 333-1755684 (Silva) ali 349-7923007 (Tjaša). DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi na 46. študijske dneve Draga 2011 v Parku Finžgarjevega doma na Opčinah (Dunajska cesta 35). Danes, 3. septembra, bo ob 16.30 predaval dr. Rafko Dolhar z naslovom tli lahko tudi zamejski Slovenci praznujemo 150-letnico Italije? V nedeljo, 4. septembra, bo ob 9. uri sv. maša, ob 10. uri pa predavanje dr. tntona Stresa na temo Nova evangelizacija po slovensko; ob 15. uri bo ogled razstave o Bari Remec v Zinkovem domu z nagovorom Katice Cukjati. Zaključno predavanje ob 16. uri bo imel dr. France trhar na temo Od tolarja do evra. KONJI NA KRASU veliki konjeniški praznik društva Skuadra Uoo, bo v Cerovljah pri kmečkem turizmu Hermada danes, 3., in v nedeljo, 4. septembra, s konjeniškimi igrami, country glasbo in plesom ter kavbojsko gostinsko ponudbo. Obiskovalci se bodo lahko pomerili v ljudskih igrah, se vozili s kočijami in tekmovali s svojimi slaščicami, otroci pa bodo lahko zajahali prave konje. Parkirišča v Vi-žovljah. Vabljeni vsi! SKD GRAD OD BANOV prireja danes, 3. in v nedeljo, 4. septembra »Šagro pod kostanji«. Delovali bodo dobro založeni kioski, praznik bodo popestrile melodije, ki jih bo izvajal ansambel Souvenir. V nedeljo bo že običajno »Mantenjado« (sprevod narodnih noš po vasi), obogatila prisotnost skupine Kraški šopek in Godbe na pihala V. Parma iz Trebč. Toplo vabljeni! V KULTURNEM DOMU V KOMNU bo danes, 3. septembra, ob 19.30 uri s. tndreja predstavila misijon in svoje delo v Peruju. ŽUPNIJA SV. JERNEJA IN DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabita v Zinkov dom na Opčine na ogled razstave ilustratorskega dela slikarke Bare Remec. Razstava, ki jo je za Narodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani pripravila knjižničarka Helena Janežič, bo odprta do 4. septembra od 17. do 19. ure. KRUT obvešča, da je v teku vpisovanje za skupinsko bivanje s preventivno rekreacijskim programom v zdravilišču Strunjan od 4. do 14. oktobra. Podrobnejše informacije in prijave na sedežu krožka, ul. Cicerone 8/b - tel. 040-360072. BAZOVICA 2011 - Odbor za proslavo bazoviških junakov obvešča, da bodo vaje združenih mešanih pevskih zborov v ponedeljek, 5. septembra, in v sredo, 7. septembra ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Program predvideva pesmi Pesem bratstva (F. Venturini), V ranem jutru (prir. R. Gobec) in Vstajenje primorske (R. Si-moniti). Letošnja zborovodja bo Cin-zia Sancin. Vabljeni. NK KRAS Repen sporoča, da se je začelo vpisovanje za Nogometno šolo 2011/12 (otroci letnikov 2001-2006). Prvi trenig in informativno srečanje bo v ponedeljek, 5. septembra, ob 16.30 na nogometnem igrišču v Rep-nu. Za info in predvpis: sedež društva (040-2171044) ali Srečko (3280350533). RAJONSKI SVET bo kot vsako leto predstavil septembra načrt javnih del (stanja, popravila, javna dela, ki se smatrajo potrebna v rezidenčnem naselju ali nasploh na rajonskem ozemlju, kot npr. javna razsvetljava, popravila cest, pokopališča, itd.), ki bo predložen občini Trst za pripravo proračuna 2012. Prebivalce vabimo, da predstavijo do vključno 5. septembra predsedniku in/ali rajonskemu svetu: primacircoscrizione@comune.trie-ste.it, tel. št. 040-225956, fax 0402529007, urnik tajništva: pon-pet 9.00-12.00. KMEČKA ZVEZA obvešča vinogradnike, da bo v sodelovanju z ZKB opravila analize grozdja po sledečem zaporedju: torek, 6. septembra, od 12. do 13. ure pri tndreju tntoniču - Ce-rovlje 34; od 14. do 16. ure pri Rado-tu Miliču - Salež 68; od 16.30 do 17.30 pri Mirotu Zigonu - Zgonik 34; četrtek, 8. septembra, od 14.00 do 15.30 pri Renzu Tavčarju - Repen 42. NK KRAS Repen mladinski sektor, obvešča da so se začeli treningi za kategorije začetnikov, najmlajših ter na-raščajnikov (letniki 2000 in starejši). Toplo vabljene nove sile oziroma mladi nogometaši. Za info in vpis: sedež društva (040-2171044) ali Paolo (348-9246311). TPPZ PINKO TOMAŽIČ obvešča, da bo v torek, 6. septembra, ob 20.45 na sedežu na Padričah prva pevska vaja v novi sezoni. Vabljeni tudi novi pevci in pevke. V nedeljo, 11. septembra, ob 9. uri odhod avtobusa iz Padrič za nastop v Portorožu. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV iz Trsta vabi pevke in pevce vseh cerkvenih pevskih zborov, da se udeležijo pevske vaje za Marijanski shod, ki bo v torek, 6. septembra, ob 20. uri v Finžgarjevem domu na Opčinah. DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS organizira v petek, 9. septembra, ob 18. uri v prostorih Bara Nanos v Razdrtem srečanje s Tomom Križnarjem »Oči in ušesa boga«, predavanje o poslednjih »črnih indijancih«. Ob 20. uri je na programu nočni pohod ob polni luni na Nanos, izpred Bara Nanos, Razdrto. Pohod je v vsakem vremenu, odvija se vsak petek, ki je najbližje polni luni po potopisnem predavanju. Potrebno se je primerno opremiti. Vabljeni. KLEKLJARICE SKD Lipa iz Bazovice pripravljajo 10. septembra zanimivo delavnico izdelovanja papirnatih rož, pod vodstvom strokovnjakinje Martine Felicijan. Delavnica je primerna za vse in bo potekala paralelno z letošnjo razstavo klekljarskih izdelkov. Vpis in podrobnejše informacije na tel. št. 040-228212 ali 040-226287 vsak večer od 19. do 20. ure. 40 LETNIKI - kdor se je prijavil za večerjo 24. septembra, naj poravna vsoto do 10. septembra. Tel. št.: 3389943797 (Debora), 335-8185220 (David), ob večernih urah. BAZOVICA 2011 - TABORNIKI RMV organizirajo 10. in 11. septembra v sklopu prireditev v spomin na štiri bazoviške junake dvodnevni orientacijski pohod za vse ljubitelje orientacije (1995 in starejši). Na tekmovanje se lahko prijavijo štiričlanske ekipe, ki bodo prespale v šotorih na športnem igrišču Zarja v Bazovici. V nedeljo se bo tekmovanje zaključilo na vrhu Kokoši, od koder bodo tekmovalci lahko sestopili z ostalimi planinci na prireditveni prostor, kjer bo osrednja proslava. Zbirališče: v soboto, 10. septembra, v športnem centru Zarja do 8. ure. Prijave sprejemajo do ponedeljka, 5. septembra do 20.00 na naslov bop.rmv@gmail.com. Prijavnica in razpis na www.tabornikirmv.it. Info na kresny@gmail.com ali 335-5316286. PILATES - Skupina 35-55 SKD France Prešeren iz Boljunca sporoča, da bo vadba Pilatesa za izkušene telovadke potekala po sledečem urniku: ob torkih, od 18. do 19. ure začetnice in od 19. do 21. ure ter ob petkih, od 18. do 20. ure. Vabljene nove tečajnice. TELOVADBA ZA GOSPE V ZLATIH LETIH - SKD France Prešeren iz Bo-ljunca sporoča, da bo telovadba potekala ob torkih in petkih od 9. do 10. ure. Vabljene. BAZOVICA 2011 - TABORNIKI RMV vabijo vse ljubitelje orientacije na BOP - Bazoviški orientacijski pohod, ki bo TRST v nedeljo, 11. septembra. Tekmovanje sodi v niz prireditev v spomin na štiri bazoviške junake. Zbirališče bo v Bazovici v športnem centru Zarja, prijave potekajo ob prihodu na kraj tekmovanja v od 7.45 do 8.30. Ekipa šteje od 4 do 2 člana, lahko je mešana, mlajši od 14. leta pa tekmujejo v spremstvu polnoletne osebe. Vsaka ekipa naj prinese tudi kompas. Orientacijski pohod se zaključi na vrhu Kokoši, kjer bo kosilo. Od tam bodo ekipe sestopile z ostalimi planinci do prireditvenega prostora, na katerem bo osrednja proslava. Po proslavi bo nagrajevanje. Informacije in predhodne prijave na www.tabornikirmv.it in bop.rmv@gmail.com. ODBOR ZA PROSLAVO BAZOVIŠKIH JUNAKOV prireja v nedeljo, 11. septembra, ob 15. uri proslavo na Bazoviški gmajni. Pevce obveščamo, da je v uradu ZSKD v Trstu, Ul. Sv. Frančiška 20, na razpolago notno gradivo, ki bo izvedeno ob tej priliki. ASDCHEERDANCE MLLENIUM sporoča, da se bo športna sezona začela v ponedeljek, 12. septembra. Urniki treningov na Opčinah: Palčki (3-6 let) ponedeljek in petek 16.30-17.30; Beli zajčki (7-10 let) ponedeljek 17.0018.30 in petek 17.30-19.00; Plavi zajčki (11-14 let) ponedeljek 18.00-19.30, sreda 18.30-20.30 in petek 17.3019.00; Škrati (over 15) ponedeljek 19.30-21.30, sreda 18.30-20.30 in petek 19.00-21.00. Za informacije in vpis: info@cheerdancemillenium.com ali 349-7597763. MEPZ IGO GRUDEN obvešča, da bo prva vaja v sezoni v ponedeljek, 12. septembra, ob 20.30. Vabljeni stari in novi pevci. OD BOR obvešča, da bodo treningi za dekleta letnikov 2000, 1999 in 1998 letos potekali po sledečem urniku: ponedeljek, 18.00-20.00 (Lonjer); sreda, 18.30-20.30 in četrtek, 18.30-20.00 (Stadion 1. Maj). Prvi trening bo 12. septembra. Za informacije: 3497923007 (Tjaša) ali 349-4782734 (Saša). JOGA - SKD France Prešeren iz Bo-ljunca sporoča, da se bo vadba joge začela v sredo, 14. septembra, od 18.30 do 20.00 v društvenih prostorih gledališča. S seboj prinesite podlogo za vadbo. Vabljeni. 50 LETNIKI OBČINE DOLINA bomo skupaj praznovali okroglo obletnico z avtobusnim izletom in kosilom v Radovljici, v soboto, 1. oktobra. Prijave in informacije do 15. septembra, na tel. št. 3488833730 (Paolo) ali 3334528269 (Viviana). DAN SRCA - DOLINA Odborništvo za Socialno skrbstvo občine Dolina obvešča, da bo v petek, 16. septembra, na Županstvu Občine Dolina, dvorana občinskega sveta, z urnikom od 8.00 do 12.30, potekala pobuda »Dan srca« v sodelovanju z združenjem Cuore amico iz Milj. Ob tej priliki daje občina Dolina na razpolago dva brezplačna krvna izvida na osebo, za skupnih 200 izvidov. GLASBENA ŠOLA PIHALNEGA ORKESTRA RICMANJE prireja dan odprtih vrat v soboto, 16. septembra, od 16.30 do 20.00 in v nedeljo, 17. septembra, od 9.00 do 13.00 v osnovni šoli Ivan Trinko Zamejski v Ricma-njih. Potekale bodo predstavitve instrumentov in glasbenih tečajev. Vstop je prost. POZOR POZOR LETNIK 1961! 50-let-niki organiziramo izlet na Koroško -Slovenj Gradec - plavarjenje po Dravi v nedeljo, 2. oktobra. Pohitite z vpisom, ker je na razpolago samo 50 mest. Tel. 328-5669345 do 16. septembra od 20. do 21. ure (razen sobote in nedelje). KRUT obvešča člane, da se bo v torek, 20. septembra, začela skupinska telovadba za hrbtenico, pa tudi za elastičnost telesa. Vadba bo potekala ob torkih in četrtkih v jutranjih in popoldanskih urah. Potrditve, nove prijave in informacije na sedežu krožka, ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072. GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR organizira treninge ritmične gimnastike za vsa dekleta od 4. leta dalje. Treningi na Stadionu 1. maj, za predšolske otroke bodo potekali ob torkih in petkih od 16.30 do 17.30, za osnovnošolske otroke pa ob torkih od 16.30 do 17.30 in ob petkih od 17.30 do 18.30. Prvi trening bo v torek, 27. septembra. Treningi na Opčinah (večnamenski prostor osnovne šole Bevk) bodo potekali ob sredah, za predšolske otroke od 16.30 do 17.30, in za os- novnošolske otroke od 17.30 do 18.30. Prvi trening bo v sredo, 28. septembra. Za prijave in informacije 3282733390 (Petra). NATIVITAS 2011 - deželno zborovsko združenje USCI sporoča, da se lahko zainteresirani zbori prijavijo na 11. božično zborovsko revijo Nativitas do 30. septembra. Vse informacije so na razpolago v uradih ZSKD ali na tel. št. 040-635626. O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina organizira v soboto, 1. oktobra, celodnevni izlet v domovino Prosecca z obiskom kleti, kosilom in obiskom gradu Castelbrando. Za informacije in prijave: spletna stran www.onav.it -elektronska pošta: trieste@onav.it ali tel. št. 333-4219540 (Luciano) ali 340-6294863 (Elio). PRIMORCI BEREMO 2011 - do 20. novembra bodo v Narodni in študijski knjižnici na razpolago knjige za letošnjo izvedbo pobude. Podrobnejše informacije prejmete v knjižnici (ponedeljek - petek, 9.00 - 17.00, tel. 040635629, e-mail bibslo@spin.it). 0 Mali oglasi 50-LETNA GOSPA s priporočili, brez družinskih obveznosti išče delo kot varuška starejših oseb in podobno. Tel. št. 347-6082315. DAJEM V NAJEM večji prostor v Dolini. Poklicati na tel. št. 348-5913170. DIPLOMIRANA MEDICINSKA SESTRA nudi pomoč na domu bolnim in starejšim osebam. Tel. št.: 3478601614. DVOSOBNO STANOVANJE z veliko kuhinjo, kopalnico in zunanjo shrambo, delno opremljeno, dajem v najem v Štivanu. Cena: 400,00 evrov mesečno plus stroški. Tel. 348-4462664. GOSPA SREDNJIH LET išče delo kot negovalka starejših oseb ali kot kuharica v gostinskih obratih, ali kot či-stilka. Tel. št.: 00386-51852892. IŠČEM KNJIGE za bienij klasičnega li-ceja za slovenščino in italijanščino. Tel. 0481-43407. MLADA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica, pomaga tudi v gostinstvu. Tel. št. 327-6157659. NA KRAŠKI OHCETI sem med Colom in Tabrom izgubila vijoličasti svilen trak, belo obrobljen, brez začetnic. Tel. št. 040-225089 v večernih urah. NA KRAŠKI OHCETI sem od cerkve do odcepa za Col izgubila bel naštikan robček obrobljen brez začetnic. Prosim, da pokličete na tel. št. 0402024228. NA PROSEKU prodajam trisobno stanovanje z veliko kletjo in parkiriščem. Poklicati v večernih urah tel. št.: 040225655. NA ULICI ROMAGNA v Trstu prodam 90 kvadratnih metrov veliko stanovanje z lastnim parkiriščem in lepim razgledom. Telefon: 349-6104807 (Miriam). PRODAJAM črno in belo grozdje, možnost prevoza na dom. Tel. št.: 338-2639849. PRODAJAM KNJIGE za 5. višjo gimnazijo liceja Prešeren. Tel. 3202113860. PRODAM belo grozdje, malvazijo. Tel. št.: 348-3127194. PRODAM belo grozdje. Tel. št. 040280674. PRODAM lupinico chicco avto-fix s podnožjem za pritrditev na sedež, snemljivo strehico in podlogo za novorojenčka, v odličnem stanju, cena 75,00 evrov; prodam štirikolesni voziček z velikimi napihljivimi kolesi skupaj s torbo za prenašanje dojenčka, ki se spremeni v zimsko vrečo, cena 120,00 evrov. Tel. št.: 338-2105138. PRODAM ročno stiskalnico za grozdje. Cena po dogovoru. Telefonirati na 333-7083405. PRODAM GROZDJE malvazijo in merlot. Tel. št.: 348-3077185. PRODAM GROZDJE refoška in vitov-ske. Tel. št.: 329-6022626. PRODAM KNJIGE italijanščine, angleščine in matematike za znanstveni in klasični licej. Zainteresirani naj pokličejo na številko 348-4661852. PRODAM KNJIGE za 3. razred liceja Prešeren, matematično-fizikalne smeri. Tel. št.: 339-3280638. PRODAM KNJIGE za vse razrede znanstvenega liceja F. Prešerna v Trstu; tel. 347-7629984. PRODAM belo grozdje. Tel. št. 040281153 ali 348-5648033. Sobota, 3. septembra 2011 H Poslovni oglasi PRODAJAMO belo in črno grozdje v Zgoniku. 339-2958777 ali 338-1239944 GOSPA Z IZKUŠNJAMI išče delo: likanje, pospravljanje, varstvo. 00386-31-879781 PRILOŽNOST BITI PRVI IN EDINI NA TRGU ITALIJE! Slovensko podjetje, proizvajalec stolov uveljavljene blagovne znamke SpinaliS, ki uspešno posluje od leta 1999, išče ambiciozne zunanje sodelavce-ke za predstavitve in prodajo pri strankah na področju Italije. Več o SpinaliS pisarniških stolih si lahko pogledate na spletni strani www.spinalis.net/primorska. Prijave pošljite na naslov kristina.zivec@spinalis.org za več informacij pokličite na GSM +38640331181 Kristina. SLOVENSKA USTANOVA ZAPOSLI sodelavca za določen čas z voljo do dinamičnega organizacijskega dela in po možnosti z administrativnim znanjem. Interesenti naj pošljejo svoj kuri-kulum na Primorski dnevnik z geslom ''Slovenska ustanova'' PRODAM orodje in opremo za trgatev. Klicati v večernih urah na tel. št. 040817111. PRODAMO belo in črno grozdje. Tel.: 040-208166 ali pa 348-4843271. VIDEOKAMERA sony črno-sive barve: kogar jo je v soboto, 20. avgusta, pomotoma odnesel s privatne fešte v Ce-rovljah, prosim naj jo vrne, ker so bili v njej shranjeni posnetki. Pusti jo lahko pred poštnim nabiralnikom. Tel.: 339-6575854. Prispevki Namesto cvetja na grob Daria Grego-rija daruje družina 100,00 evrov za »Associazione Amici dell'Hospice Pineta Onlus«. Namesto cvetja na grob Daria Grego-rija darujeta Boris in Vilko Peric iz Poljan 50,00 evrov za »Associazione Amici dell'Hospice Pineta Onlus«. Namesto cvetja na grob Daria Grego-rija darujejo Rudi in Zdravka Visin-tin ter Martina 40,00 evrov za »As-sociazione Amici dell'Hospice Pineta Onlus«. V spomin na Štefanijo Colja vd. Martinis darujeta Mila in Ivo Sedmak 20,00 evrov za Godbeno društvo Na-brežina. V spomin na Štefanijo Colja vd. Martinis daruje družina Bizjak 20,00 evrov za Godbeno društvo Nabrežina. V spomin na Štefanijo Colja vd. Martinis darujeta Darinka in Milivoj 30,00 evrov za Godbeno društvo Na-brežina. V spomin na Ivanko Paulina darujeta Magda in Herman 40,00 evrov za Godbeno društvo Nabrežina. V spomin na dragega svaka in strica Darija Gregorija darujejo Majda, Igor in Nataša 100,00 evrov za »Associa-zione Amici dell'Hospice Pineta On-lus«. Ob smrti prijatelja in bivšega pevca LEOPOLDA MERVICA izrekamo svojcem iskreno sožalje. Sočustvujemo tudi z vsemi, ki žalujejo za PEPIJEM LEGIŠO. Moški zbor Fantje izpod Grmade 1 2 Sobota, 3. septembra 2011 KULTURA BENEŠKI BIENALE - L'inadeguato, Lo inadecuado, The inadecuate Španci posvetili paviljon Trstu in Basaglievi izkušnji V dokumentarcu razmišljanje o italijanski in slovenski obmejni identiteti Če se sprehodimo po paviljonih beneškega bienala, in sicer pod drevesi ohla-jujočega mestnega parka Giardini, bomo takoj ob vhodu naleteli na španski paviljon. Na prvi bežen pogled je razstava, ki so jo uredili umetniki z Iberskega polotoka, morda manj privlačna od ostalih, saj za nepozor-no oko ni posebno atraktivna, multimedij-ska postavitev pa ni kdo ve kako dovršena. Če se pa človek nekoliko zadrži na tem mestu in se potrudi, postane stvar zanimiva -še posebno, če prihaja obiskovalec iz Trsta. Nosilni temi razstave v španskem paviljonu sta namreč tržaška kultura in zakon o zaprtju umobolnic, katerega pobudnik je bil Franco Basaglia. Prostor pa je tudi za zanimivo razmišljanje o obmejni identiteti ter odnosu med Italijani in Slovenci. Zaslugo, da se je na svetovno znani razstavi pojavil tudi kanček Trsta, gre pripisati španski umetnici Dori Garcia, ki je v sodelovanju s kustosinjo Katyo Garcia Anton uredila razstavo z naslovom L'inade-guato, Lo inadecuado, The inadecuate. Rdeča nit razstave, ki se v teh mesecih razvija s performansi v živo, sta pojma neprimernosti in marginalnosti. V družbi pa sta še najbolj obrobna berač in bolnik, zaprt v psihiatrični bolnici. Dora Garcia je pred leti med študijem spoznala Basagliev svet, psihiatrično bolnico pri Sv. Ivanu v Trstu in podobne stvarnosti. Uvidela je, da je mar-ginalnost lahko rodovitna zemlja za ustvarjalnost. Zavzela se je torej za prikazovanje obrobne, alternativne kulture. Tako vzporedno kulturno je umetnica našla v Trstu, kjer je med drugim obiskala gledališko skupino Accademia della follia. S predvajanjem dveh dokumentarnih filmov in razstavljenimi predmeti postavlja v ospredje obrobnost, nekonvencionalnost in radikalnost. V tem kontekstu je kar nekaj prostora posvečenega »tržaškima« velikanoma Jamesu Joyceu in Italu Svevu, pri obeh je poudarek na povezavi s svetom psihoanalize (Trst je bil tudi na tem področju pionirsko mesto) in psihiatrije. Dogajanje v paviljonu popestrijo umetniški performansi, napo-vednik je na spletni strani theinadecuate.net. Še najbolj zanimiv pa je eden izmed dveh dokumentarnih filmov, deli Dore Garcia, ki ju v Benetkah predvajajo brez pre-stanka od junija do novembra. V njem je poleg prizorov iz parka pri Sv. Ivanu daljši monolog Tržačanke Laure Pelaschiar, raziskovalke angleške književnosti na Univerzi v Trstu in poznavalke opusa Jamesa Joycea. Univerzitetnica v svojem razmišljanju v angleščini obravnava tržaško obmejno identiteto, pri čemer pripoveduje svojo osebno zgodbo. »Trst je čudno okolje, ki prav pride, ko govorimo o obrobnosti, Moja zgodba je povedna,« tako se začenja njena pripoved. Sama se zdaj čudi, kako je svoj čas odraščala v prepričanju, da je večvredna. Družina ji je namreč vcepila idejo, da so Italijani superiorni, Slovenci pa manjvredni, »to pa je bilo v tistih časih celo normalno«. Pe-laschiarova poudarja, da ji je bilo ustvarja- Vhod v nekdanjo psihiatrično bolnico pri Sv. Ivanu v Trstu KROMA nje razlik med belci in črnci, ali med protestanti in katoličani, odvratno, medtem ko je ločevanje v domačem okolju, v Trstu, doživljala kot danost. Starši so jo učili, da je stoodstotna Italijanka, o Slovencih pa so govorili samo slabo. ko je bila stara 10 let, je njena mati umrla. O materini družini, po priimku Lussi, ni vedela veliko, s starimi starši se ni družila, babica je bila 20 let zaprta v umobolnici. »Na lepem sem odkrila, da je bila babica Slovenka, članica slovenske manjšine. Dedek pa prav tako. Teta mi je povedala, da je bil njegov izvirni priimek Lukšič. Bog, nenadoma sem se morala soočiti s svojo drugo, nepoznano polovico.« Pelaschia-rova zatem ocenjuje, da je bila obmejna več-kulturnost središčna tema tudi za Joycea, saj je bil doma iz Irske. Pokrovitelj razstave je špansko zunanje ministrstvo. Zanimivo je pri tem ugotavljati, da je daljna Španija posvetila Trstu in predvsem Basaglievi »revoluciji« dejansko cel paviljon na svetovno znani beneški razstavi, kar še enkrat kaže na dovzetnost svetovne javnosti za vplive in dosežke demokratične psihiatrije. Basagliev zakon je vplival tudi na psihiatrijo na drugih celinah, video v Benetkah obravnava npr. brazilsko izkušnjo. V tej luči je toliko manj razumljivo, zakaj je bila recimo Slovenija, ki je od nekdanje svetoivanske psihiatrične bolnice oddaljena slabih deset kilometrov, do tega revolucionarnega gibanja vselej povsem mlačna, ali vsaj premalo radovedna. Aljoša Fonda TOMIZZEV DUH Od Štanjela do Dajle Milan Rakovac Uzdavna jur (dva miseca) nisan pasa moj deboto ritualni dir po ex-Julijskoj krajini, a to je samo muoja MALA ISTRA. A VELIKA ISTRA muoja je - VELIKA; uona je u Trstu, Vidmu, Beljaku, na Visu, Hvaru, Boki, Krfu...). „Čiro" Zlobec i ja stari smo drugari i prijatelji; skupa smo se barožili proti Dobrici Čosiču po književnih kongresi, skupa smo načinili Forum Tomizza (z nami još Nelida Milani i Ulderico Bernardi), pak kad san informan da je u Štanjelu (di san snimija film o Maxu Fabianiju) premijera te-ve-filma o „Čiri", ala zajno u Štanjel, i gledan i slušan kako Pavel Ravnohrib govori tisto dramatično, žalostno pesem Cirila Zlobca, po smrti hčerke, to temno sintezo lastnega življenja: »POMLADNI POGOVOR Z MRTVO HČERKO ALI PARABOLA O CVETOČI ČEŠNJI Sočutno gledam češnjo pred seboj. Nič kriv, pa vendar kriv, se obtožujem. Bi ti lahko pomagal, se sprašujem, sam s sabo sprt, sebično samosvoj? Absurd ljubezni: ti ves čas preveč ljubeča hčerka, jaz preveč tvoj oče. Oba poskušala sva nemogoče, ljubezen nama je bila kot meč zarote, pod meniško kuto skrit. Klonila si, vendar tišina groba ni kraj počitka, le njegov privid, ko nam od stisk in muk ni več živeti, a v meni še živiš, žariš, svetloba, ki varno skozi temno noč mi sveti, da sem še sam, vsaj malo, njen odsvit.« I pak štijen ča su rekli ljudi; »Ciril Zlobec: pesnik, ki je preživel svoj nagrobnik. Petinosemdesetletnega pesnika je publiki predstavil pisatelj, esejist, kritik, prevajalec, glasbenik in univerzitetni docent Miran Košuta. Zbirka Tiho romanje k zadnji pesmi naj bi predstavljala lirski epitaf pesnika, sam Ciril Zlobec je bil namreč prepričan, da bo zbirka izšla postumna. Tako izgleda, kot da je pesnik preživel svojo postumnost. Pesmi mu je izsilila nepričakovana smrt hčerke. Zlobec o sebi pravi, da se je ob priliki počutil kot polomljen bor, ki je protinaravno še živ...« Pravi sam Zlobec: "Naslov pesniške zbirke je žalosten. Ko je nastajala, sem pisal, kar mi je težilo srce in dušo. In bil sem prepričan, kot sem še danes, da je to slovo od moje poezije"... Marko Kravos, birikin, maestro, i ja dilimo jedan drugemu komplimiente, Štanjel uvečer, film na pjaci - Ciril Zlobec, vierši se dvižu zguorun a tamo gori se na nas smihljaju Max Fabiani, i Marco Pozzetto, in Kosovel tam gor vedno trpi : Europa vedno, seveda, laže, Ljubljana tam daleč, ševedno spi; und unsere weisse Agram auch; moj beli-Zagreb-grad... Dvi večeri kašnije; Ah, Vi ste plurilingvist, mi pravi v Kopru Boris Pahor; srečen vam rojsni dan, mojster, pak mu kantaju štonano nike koparske deklice a stari meštar škrbi kako sad na svitu, potle sviega ča je bilo, načiniti niki novi socijalizem. Brez katerega rešitve ni? In se jezi, logoraš, zakaj se šteje samo holokavst, prvi logori so bili za nemške komuniste, socijaliste... Još dva dana kašnije z Joškom vršnjakon muojin v vasi Orehek, pijemo ruski kvas, in se takoj strinjava; siam' la generassion de fero, suditi del Regno d'Italia ed Impero d'Etiopia... I pak najzad se banjamo u Dajli, gledamo impozantni samostan, heretična strast je v nami - glagoljaški puntarji v 21. stoletju, ne slišajo ne nadškofa ne papeža; malček anakronistično, ampak efikasno! Samostan i posjed Dajla opet su hrvatsko državno vlas-ništvo! Und schluss!In, ne! Ne gre tle za historijo in statistiko in legelizem - gre za upor... Zajno se počutin čuda bolje, kad san dvi beside zaminija con la mia gente (by Guido Miglia); a dokle uvo štijete, u pulskoj areni večeras je koncert za „rimaste" i esule, Josipovič in Napolitano zraven, pak Oensan kako rabi finalmente načiniti DRUGI ISTARSKI KONGRES, ma-gari KONGRES IN CONCERTO, za sve nas, žrtve 20. Stolječa; ma o ten več drugi bot... STING - 1. oktobra na Manhattnu Dvojna obletnica 60-letnica in 25 let samostojnega pevskega nastopanja NEW YORK - Sting bo svojo 60-letnico in 25-letnico samostojne kariere obeležil 1. oktobra s koncertom v newyorškem gledališču Beacon na Manhattnu. Na koncertu se mu bodo pridružili Bruce Springsteen, Lady Gaga, Stevie Wonder, Billy Joel, Mary J. Blige in drugi. Izkupiček koncerta bo namenjen organizaciji za boj proti revščini Robin Hood Foundation. Britanski glasbenik, tekstopi-sec, igralec in filantrop Sting po poročanju ameriške glasbene revije Rolling Stone vstopnic za koncert ne bo dal v prosto prodajo. Stingov zadnji album nosi naslov "Symphonicities" in je deseti v njegovi samostojni karieri po prvencu "The Dream of the Blue Turtles". Sting, rojen 2. oktobra 1951 z imenom Gordon Matthew Thomas Sumner, je v svoji karieri prodal skoraj 100 milijonov plošč. (STA) IMoja knjiga poletja Fabrizio Polojaz - podjetnik, a tudi amaterski gledališki igralec - se večji del dneva ukvarja z upravljanjem pra-žarne kave, s solastnikom sta ustvarila blagovno znamko Primo Aroma. Branje pa mu je všeč, zato mu ne preostane drugega, kot da po knjigah seže zgodaj zjutraj. »Sam se prebudim kar zgodaj in ker nočem motiti ostalih članov družine, berem knjigo. Tako jim dam mir,« pravi Fabrizio. Zvečer mu gre branje težje od rok, saj po dveh ali treh straneh običajno zaspi. Knjige prebira predvsem za razvedrilo, predstavljajo pa tudi pomembno sredstvo za ohranjanje znanja jezikov - slovenščine, italijanščine, hrvaščine in angleščine. Najpogosteje seže po romanih, a tudi po biografijah in delih z zgodovinsko vsebino. Na pamet mu pridejo vsaj štirje dobri naslovi, našim bralcem pa naposled svetuje delo Radeta Šerbedžije Do zadnjega diha. To delo je prebral v hrva- škem izvirniku, izšlo pa je tudi v slovenščini in italijanščini. »Šerbedžija je zame eden najboljših gledaliških in filmskih igralcev na mednarodni ravni, izkaže pa se tudi kot pisec. Njegov slog pisanja je enostaven in privlačen,« pravi Fabrizio. Pri Šerbed-žiji ga je posebno pritegnilo njegovo vztrajno upiranje dejstvu, da so se morali prebivalci nekdanje Jugoslavije v zadnjih dvajsetih letih obvezno opredeliti za pripadnost eni etnični skupini: »Tej težnji se je uspešno zoperstavljal, čeprav so mu bili tako Srbi kot Hrvati zaradi tega nenaklonjeni.« (af) / KULTURA Sobota, 3. septembra 2011 13 BIENALE V TRSTU - Dovršen prikaz likovne izraznosti območja SEP Srednjeevropski umetniki opozarjajo na razkroj družbe Giuliana Carbi je povabila trideset umetnikov iz osemnajstih držav srednje Evrope Od vseh razstav, ki so do 27. novembra na ogled v sklopu bienala likovnih umetnosti v deželi Furlaniji Julijski krajini v prenovljenih prostorih starega pristanišča, je najbolj aktualna in s poglobljenim vsebinskim pristopom postavljena razstava držav iz srednje Evrope, sad sodelovanja s sekretariatom Srednjeevropske pobude. To je obenem prvič, da zaupa sekretariat SEP izpeljavo mednarodnega razstavnega projekta Trstu. Prisotnost umetnikov iz bližnjih držav v tem kontekstu poudarja strateško lego Trsta in pomen mednarodnih vezi, ki so pomenljive tudi na kulturnem in umetniškem področju. Kuratorka Giuliana Carbi je od leta 1995 vzpostavila tesno in plodno sodelovanje z državami srednje in vzhodne Evrope in njihovimi ustanovami. To ji je omogočilo uresničitev tega zanimivega razstavnega projekta v sorazmerno kratkem času, ki ga je imela na razpolago. Povabila je izbor umetnikov naj se odzovejo na razpis ter nato poiskala skupne iztočnice, ki povezujejo njihove izkušnje. Izbor in postavitev delujeta tako enovito in prinašata že na prvi pogled do nas ustvarjalno prevetritev. Fotografije, video posnetki in posegi v prostor nam pripovedujejo o soočanju sodobnega človeka s problemi družbe. Njihovi pogledi vzbujajo v nas določena vprašanja. Prevladujoči konceptualni pristop še posebej spodbuja možnost povezovanja različnih sugestij, ki nam jih podobe vzbujajo. Trst je med drugim edino mesto, kjer je Sgarbi, kustos bienala želel posebej upoštevati mednarodno prisotnost. Vezni člen obeh razstav je Italija kot kraj, s katerim so vsi razstavljajoči imeli stike, ker so tu študirali, bili zaposleni, so se sem preselili in jih povezujejo specifične ustvarjalne izkušnje, nekateri pa so se obratno iz Italije preselili v tujino. Umetnostna zgodovinarka Giuliana Carbi je povabila trideset umetnikov iz osemnajstih držav srednje Evrope. Albanski umetnik in profesor na Akademiji v Tirani Edi Hila razmišlja v svojih poetičnih slikah o tem, kako se slikarstvo naslanja na fotografijo in obratno ne da bi pri tem nastradala poetika in človeška dimenzija. Srbski umetnik Dejan Atanackovic je s svojim posegom v prostor, fotografijami na leseni podlagi in videopri-čevanji želel oživeti zgodovinski spomin na preganjanje manjšine nemških judov po drugi svetovni vojni v Srbiji. Črnogorski umetnik Ilija Soskic predstavlja dramatične fotografije, ki jih je posnel v Rimu nekaj ur po umoru prijatelja Pier Paola Pasolinija. Umetniki iz različnih držav, ki živijo in ustvarjajo v različnih kontekstih v Evropi glasno opozarjajo na razkroj današnje družbe, na razpadanje. Estetsko ubrane likovne pripove- di, kjer igra vodilno vlogo prav fotografija, so dovolj dramatične, da se ob njih resno zamislimo o usodi človeštva in perečih problemih. Podobno doživimo ob ogledu vznemirljivih fotografij zapuščenih otrok, ki vdihujejo lepilo ukrajinskega umetnika Sergeja Bratkova. V video posnetku bolgarskega umetnika Hr-Sta-menova vidimo, kako vlak izgine v nedefinirano svetlobo. Poleg že omenjenih razstavljajo še: Alek-sandrija Ajdukovic (Srbija); Rok Bogataj, skupina BridA, ki jo sestavljajo: Jurij Pavlica, Sen-di Mango in Tom Kersevan, Živko Marušič (Slovenija); Nemanja Cvijanovic, Igor Eskinja, Dalibor Martinis (Hrvaška), Radu Dragomi-rescu (Romunija); Petra Feriancova (Slovaška); Tamas Jovanovics, Timea Anita Oravecz (Madžarska); Ivan Kiuranov, HR-Stamenov, Veronika Tzekova (Bolgarija); Svetlana Ostapovici (Moldavija); Michal Powalka (Polska), Oleg Tcherny, Sasha Zelenkevich (Belorusija); Jelena Tomasevic (Črnagora),;Vana Urosevic (Makedonija), Karin Pisarikova, Adam Vackar (Češka); Driant Zeneli (Albanija). Naslednji prisotni umetniki pa živijo in ustvarjajo v Italiji: Cristiano Carloni & Stefano Franceschetti (Bosna); Pablo Chiereghin (Avstrija); Eugenio Percossi (Češka) in Stefano Romano (Albanija). Jasna Merku NOTE TIMAVE - Predstavitev Nizkoncertov od Štivana do Colloreda Že nekaj let ima koncertni niz Note Timave svoj poletni podaljšek v duhu argentinskega tanga, najbolj prepoznavna in zaznamujoča pa ostaja koncertna sezona, ki med gotsko cerkvico v Štivanu in gradom Colloredo di Montalbano uvaja vsako leto v jesen z raznoliko komorno ponudbo. Program letošnjega niza so predstavili včeraj v palači Dežele Furlanije Julijske krajine, kjer je umetniški vodja Carla Agostinello osvetlila vsebine sedmerice koncertnih večerov 24. izvedbe. Ponedeljek bo po tradiciji dan štivanskih koncertov, ki se bodo pričeli 12. septembra z mlado violinistko ruskega izvora Mašo Diatchenko, ki bo zaigrala vrsto štiriindvajsetih Capricciov Nicoloja Paga-ninija. Violinistki, ki je diplomirala pri dvanajstih letih in danes nastopa v najbolj prestižnih evropskih koncertnih dvoranah, bo sledil bivši čudežni deček, pianist Andrea Bacchetti, ki bo nastopil 19. septembra s kapitalnim delom klavirske literature kot so Bachove Variacije Golberg, dan prej pa na gradu Colloredo s programom avtorjev razsvetljenske dobe. 26. septembra bo na vrsti antična glasba s srednjeveškim sakralnim programom skupine iz Veneta In unum ensemble, 1. oktobra pa bo komorni orkester Busoni s solisti izvedel program skladb dolgoletnega prijatelja tega niza, mednarodno priznanega glasbenika Luisa Bacalova. Že 9 let se štivanski niz odvija vzporedno, a z različnimi koncerti, tudi na gradu Colloredu, ki bo poleg omenjenega klavirskega recitala gostil še koncert dua, ki ga sestavljata flavtist Filippo Incigneri in pianistka Monica Catania in zelo zanimiv koncert armenske glasbe s skupino Anahit (1. oktobra), ki bo prepletala glasbo skladatelja Ko-mitasa in besedila pisateljice Sonye Orfalian. Niz društva Punto Musicale se odvija z podporo Dežele FJK, pod pokroviteljstvom Ministrstva za kulturo, s sodelovanjem občin Devin-Nabrežina na Tržaškem in Colloredo di Montalbano na Videmskem, zato so se oba župana in deželni odbornik za kulturo udeležili tiskovne konference, da bi glasbenim vsebinam dodali pomen tovrstnih pobud za vrednotenje lokalnih znamenitosti. Župan občine Devin-Nabre-žina Giorgio Ret je na srečanju z novinarji poudaril, da se za štivansko gotsko cerkev pričenja novo obdobje, saj se je komaj zaključilo očiščenje Timave na tem področju, cerkev bo dobila danes nov oltar (izvirnega so odnesli v času druge svetovne vojne), oktobra pa se bo pričela obnova stropa. Tudi v Collore-du se začenjajo pomembna obnovitvena dela in sicer dolgo pričakovana rekonstrukcija gradu, ki naj bi postal ena največjih turističnih atrakcij naše dežele, kot je povedal župan Ennio Benedetti. Deželni odbornik Elio De Anna je potrdil pomen povezave kulturnih prireditev z zgodovinsko pomembnimi lokacijami, saj je treba usmerjati sredstva in ustvarjalnost v vrednotenje lepih okvirov s primerno tehtnimi vsebinami. Note Timave se s tem ukvarjajo že skoraj četrt stoletja. ROP FILMSKI PROJEKT - Beneški ustvarjalec sodeluje na projektu Invisible City v kraju Schiedam pri Rotterdamu Petricig se predstavlja na Nizozemskem Pod skupnim naslovom Mala apokalipsa predstavlja diptih del Sarce od hiše in Starmi cajt - Projekt uresničila Kinoatelje in Študijski center Nediža * i. !il fe V H 11 1 11 1 Šfc r J* , i") 4Umi —^¿^^^VL^jjv 11 k ■hn a 'Vu J j r| 1 n 111 IjM ^^^ H jjpnB .iJo&h-— 7y v 1 JlllElt MB vk V jI 3! -jvV^ li^M I S Alvaro Petricig in (desno) podobi iz njegovega filmskega diptiha V kraju Schiedam, v bližini Rotterdama (Nizozemska), kumentarca Alvara Petriciga Sarce od hiše (1998) in Starmi se je včeraj začel Invisible City, prvi projekt v organizaciji sku- cajt. 11 tempo ripido (2003). pine Shadowing Cities. Prireditev, na kateri bodo sodelova- Organizatorji so povabili arhitekte, režiserje, igralce in li umetniki iz vsega sveta, bo potekala v razstavnem prostoru umetnike raznih disciplin, da bi skupaj razmislili o pojmu Ruimte in Beweging. nevidnega mesta oz. mesta, ki se premika. Cilj je ustvariti Na letošnji prireditvi sodeluje tudi projekt, za katere- preko osebnega pogleda vsakega umetnika celovito delo, sko-ga sta odgovorna Martina Humar (Kinoatelje) in Alvaro Pe- zi katero se obiskovalec lahko sprehaja kot prebivalec me-tricig (Študijski center Nediža). Znotraj "mesta v mestu" ki sta. Predstavljena bodo site specific dela, nalašč realizirana je oblikovano kot prireditveni prostor, bosta predvajana v za to priložnost, in že obstoječi projekti, ki se zaradi vsebi-obliki diptiha pod skupnim naslovom Mala apokalipsa do- ne in idejnega pristopa vključujejo v skupno prireditev. 1 4 Sobota, 3. septembra 2011 KULTURA APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu GORICA - Zelena luč je prišla včeraj z dežele Družba KB1909 dobila dovoljenje za elektrovod Čezmejni kabel bodo speljali po prvotnem načrtu - Zavlačevanje bo imelo sodni razplet zavira« GORICA - Plošča Vzpi-Anpi: »Župan načrtno Triletno zavlačevanje se je zaključilo včeraj. Deželni odbor Furlanije-Julijske krajine naj bi na svojem včerajšnjem zasedanju izdal dovoljenje za izgradnjo elektrovoda med Vrtojbo in Re-dipuljo po načrtu slovensko-italijanskega konzorcija s finančno delniško družbo KB1909 na čelu. Na deželi včeraj niso uradno potrdili sklepa, ki naj bi bil odobren na predlog Luce Cirianija, podpredsednika odbora in hkrati odbornika za okolje in energetiko. Tudi v goriški družbi KB1909 niso želeli dajati izjav. Pričakovati je, da bo vsebina sklepa prišla v javnost v prihodnjih dneh, morda pa nikoli ne bodo do konca pojasnjeni razlogi, zakaj so z njim oklevali tri leta. Kot znano, je med tem časom skočil v igro načrtovalec alternativnega elektrovoda - podjetje Adria-Link (naveza družb Enel, Acegas-APS in Tei) - in se pognal v časovno dirko s slovensko-italijanskim konzorcijem, ki je svojo časovno prednost, kljub zavlačevanjem, nazadnje le uveljavil. Zelena luč dežele odpira pot nadaljnjemu postopku v Rimu za pridobitev definitivnega dovoljenja. Konzorcij, v katerem so italijanske družbe IRIS, SDAG in KB1909 ter slovenska podjetja HSE, Istrabenz in Lux Energy, bo na podlagi deželnega sklepa izvajal vse potrebne aktivnosti za speljavo kabla po načrtu iz leta 2008: elektrovod se bo vključil v slovensko omrežje pri Vrtojbi, nakar bo prečkal Sovodnje in Zagraj, obšel Foljan in San Pier ter se pri Redipulji priključil na italijansko električno omrežje. Ne bodo upoštevane spremembe, ki jih je investitor naknadno vnesel v načrt na osnovi dogovarjanja s občinami, zato da bi v okvirih mogočega ugodil potrebam krajevnega prebivalstva in traso oddaljil od naseljenih območjih. Konzorcij je lahko uveljavil svojo časovno prednost pred tekmecem le s prvotnim načrtom, ki je že dobil soglasje storitvene konference, lahko pa bo še vedno pristal na kompenzacijske ukrepe v korist teritorija. Zgodba o zamujenih letih in deželnem zavlačevanju, ki imajo seveda ekonomske posledice, bo imela tudi sodni razplet. V juniju so iz družbe KB1909 sporočili, da so vložili tožbo na deželno upravno sodišče Furlanije-Julijske krajine, s katerim zahtevajo od dežele odškodnino. »Dežela FJK je bila večkrat pozvana, naj sproži ukrepe, ki so v njeni pristojnosti, v kolikor zahteva družbe KB1909, ki sega v leto 2005, še ni bila uresničena, čeprav je že daljnega februarja 2008 prejela soglasje storitvene konference. Zaradi neupravičenega molka deželne strukture je družba vložila tožbo na upravno sodišče FJK in zahtevala, kar je njena pravica, poravnavo celotne škode, ki jo je utrpela zaradi neopravičljive zamude pri izdaji avtorizacije. Ocenitev škode znaša 3.350.000 evrov,« sta tedaj izjavila odvetnika Caterina Belletti in Lorenzo Presot, ki zagovarjata interese goriške družbe. Upravno sodišče FJK bo moralo hkrati obravnavati izjave predstavnikov nekaterih krajevnih uprav, ki so pogojevale postopek za pridobitev dovoljenja. (ide) GORIŠKA - Za ostarele osebe S »tele-pomočjo« preprečujejo osamljene smrti Žalostne vesti o smrti ostarelih ali osamljenih ljudi, ki jih brez življenja najdejo po več dneh, so tudi v Gorici kar pogoste. Da bi osamelim občanom pomagali v primeru potrebe, slabosti ali nesreče na domu, je dežela FJK že leta 1996 na podlagi zakona in s konvencijo vzpostavila sodelovanje s podjetjem Televita, ki je 3.700 oseb opremila z napravami »tele-pomoči«. Ta oblika asistence je ljudem na voljo v vseh občinah na deželnem ozemlju, je brezplačna ali skoraj brezplačna glede na osebni dohodek; kdor bi jo rad zaprosil, se mora obrniti na urade zdravstvenega podjetja. Elektronski sistem »tele-pomoči« omogoči starejši osebi, da v primeru nenadne slabosti, padca ali nesreče s pritiskom na gumb sproži reševalno akcijo. Vsaka naprava je povezana z operativnimi centralami podjetja Televita, ki o nujni pomoči obvestijo pristojne službe. Poleg tega zagotavljajo tudi storitev »tele-družbe« in »tele-nadzora« nad pravilno uporabo sistema in za stalni stik z operaterji. Za vse informacije o »tele-pomoči« je dan in noč na voljo brezplačna zelena številka 800-846-079. V deželi FJK je starejših oseb, ki so prečkali prag 65 let, 22 odstotkov celotnega prebivalstva, medtem ko je državno povprečje 18-odstotno. Kar 7 odstotkov le-teh ima preko 80 let, to je 86.710 oseb na skupno 1.238.079 prebivalcih. Na območju goriškega zdravstvenega podjetja, ki sovpada z ozemljem goriške pokrajine s 142.360 prebivalci, je po podatkih statističnega zavoda ISTAT kar 35.176 oseb s preko 65 leti starosti (25 odstotkov prebivalstva), 10.880 pa jih je že doseglo častitljivo starost 80 let (7,6 odstotkov). Primerjave iz zadnjih let kažejo, da njihovo število narašča. Na Goriškem se sistem »tele-pomoči« še ni prijel kot v ostalih pokrajinah. Poučna je izkušnja iz Trsta, kjer so pred petnajstimi leti na pobudo občine in zdravstvenega podjetja aktivirali posebno obliko asistence za ostarele in osamljene ljudi. Le-ti so nadzirani in v neprestanem stiku s pristojnimi službami, kar je v Trstu omogočilo zaznaven upad števila samomorov in osamljenih smrti. (ide) GORICA »Collini želi kandidirati? Naj se oglasi« Županska samokandidatura novinarja Roberta Collinija, direktorja deželnega sedeža RAI, s katero je včeraj prišel na dan oz. jo spodbudil italijanski krajevni dnevnik, je spravila v zadrego goriško levo sredino. Collini, čigar ime je pred upravnimi volitvami iz preteklosti že večkrat zaman krožilo v levi sredini, tokrat razmišlja o sebi kot o županskem kandidatu. Odgovarja mu Giuseppe Cingolani, občinski tajnik Demokratske stranke (DS): »Njegova pripravljenost je vsekakor pozitivno dejstvo. Več oseb bo nastopilo na primarnih volitvah leve sredine, bolje bo, saj pomeni, da bo konfrontacija resnična in jo bo mesto še močneje doživelo. Collini lahko kandidira sam ali pa bo vprašal podporo političnih sil. V tem primeru naj se oglasi.« Cingolani opozarja, da primarne volitve, napovedane za 6. november, niso pod vprašajem: »Odpovedali bi se jim edino v primeru, da bi se našel kandidat, ki bi ga podprle prav vse stranke, ki so pristopile k primarnim volitvam. Te možnosti trenutno ne vidim.« Županski kandidat DS bo znan predvidoma ob koncu septembra in bo izbran v okviru večkratnega zasedanja skupščine članov, nazadnje 28. septembra. Sedanji župan Ettore Romoli, ki je pripravljen ponovno kandidirati, je včeraj izjavil, da Collinijeva kandidatura ga ne skrbi: »Nasprotno. Je dodaten izziv, saj bi volilni spopad lahko bil zanimivejši«. (ide) Elektrovod bo speljan tudi skozi Sovodnje SOVODNJE Mirko Primožič (Vzpi-Anpi) in Mario Merni (AVL) sta pred nekaj dnevi le prejela pismo župana Ettoreja Romolija, ki je po dveh mesecih molka odreagiral na njuno prošnjo, da se na pročelje goriške železniške postaje namesti spominska plošča z napisom »Ai caduti nella Battaglia partigiana di Go-rizia del settembre 1943 - Padlim borcem Goriške fronte septembra 1943«. »Vsebina pisma je nesprejemljiva,« je včeraj izjavil Mirko Primožič. V svojem dopisu, ki nosi datum 23. avgusta (prošnja združenj Vzpi-Anpi in AVL je datirana 28. junija!), je župan navedel, da je dokumentacijo predal pristojnim občinskim uradom, ki bodo na podlagi zakonodaje vzeli v pretres prošnjo za namestitev plošče. Obenem je prosilce napotil k poverjeni občinski funkcionarki. »Kar župan piše, je velika laž,« pravi Primožič, »saj postopek, ki ga omenja v pismu, ni nikjer predviden. Deželni pravilnik s področja zasebnega gradbeništva, ki ureja tudi področje nameščanja plošč, tabel in drugih napisov, določa, da zanje ni potrebna nobena občinska avtorizacija.« Občina mora samo poslati prošnjo na ustanove za narodno zgodovino (»Deputazione di storia«), ki ima sedež v Trstu in se sestaja občasno. Predlagatelja, ki že imata dovoljenje železniške družbe, potrebujeta torej le še zeleno luč te ustanove. »Na dlani je, da župan z zavlačevanjem načrtno zavira ves postopek,« ugotavlja Primožič. Odklonilen pa je Romolijev odgovor na prošnjo za postavitev fotografske razstave na temo odporništva »Una lunga notte 1942-1945« (Dolga noč 1942-1945) v veži županstva. »Župan je zapisal, da vežo občinske palače dajejo na razpolago le za izredne priložnosti in kakor koli ne več kot za obdobje enega tedna. Goriška fronta, na kateri so se skupaj borili slovenski in italijanski osvoboditelji, ni nekaj izrednega?« se sprašuje Primožič, ki pripravlja odgovor za župana in hkrati ugotavlja: »Jemljemo tudi na znanje dejstvo, da nas ni hotel sprejeti.« (ide) GORICA - Ob 80-letnici eskadrilje in 30-letnici pobratenja Ceremonija s piruetami starodobnika »Iz Grosseta v Ljubljano v 15 minutah« S trojno ceremonijo so včeraj obeležili 80-le-tnico rojstva 4. eskadrilje italijanskega vojnega letalstva (4o Stormo) v Gorici in 30-letnico pobratenja z Grossetom v Toskani, kjer ima eskadrilja danes svojo bazo s 1.200vojaki in zaposlenimi, kar pomeni, da je za mesto pomemben družbeni in gospodarski dejavnik. To je včeraj poudaril župan pobratenega Grosseta Emilio Bonifazi, ki se je ob goriškem kolegu Et-toreju Romoli, prefektinji Marii Augusti Marrosu, pokrajinskem odborniku Federicu Portelliju, občinskem odborniku Sergiu Cosmi in poveljniku 4. eskadrilje Nova ulična tabla na nekdanji Tržaški ulici pri Jeremitišču (levo), udeleženci ceremonije ob njenem odkritju (levo spodaj) in preleti svetovnega prvaka Sandra Pagliarina nad goriškim letališčem (desno) BUMBACA Micheleju Morelliju ter množici pripadnikov vojaških sil in veteranov udeležil odkritja table s poimenovanjem ulice po Ernestu Bottu, »junaškem pilotu in inštruktorju, ki navdihuje današnje pilote,« je dejal poveljnik Morelli. Tablo, ki je samo italijanska, čeprav stoji ob Jeremitišču, na območju torej, kjer velja odlok o vidni dvojezičnosti, je blagoslovil župnik Štandreža Karel Bolčina. Sledili sta še ceremoniji na letališču s polaganjem venca k spomeniku vojvode DAosta in z odkritem obnovljene plošče, posvečene spominu padlega pilota Clementeja Bonfantija. Presenečenje so bili preleti Sandra Pagliarina iz Grosseta, 48-letnega svetovnega prvaka v letenju s sta-rodobnimi letali, ki je s svojim vsaj 60-letnim letalcem T6 ameriške izdelave opravil na nebu nekaj drznih piruet. Tu nam je poveljnik Morelli še povedal, da 4. eskadrilja s svojimi bojnimi letali Eurofighter - teh imajo v Grossetu okrog dvajset, vsako pa je vredno 80 milijonov evrov - nadzirajo nebo nad Rimom, severno Italijo in celotno Slovenijo. Ko imajo »silo«, razdaljo med Grossetom in Ljubljano preletijo v petnajstih minutah! (ide) / GORIŠKI PROSTOR LOKVE - V osrčju Trnovskega gozda Na travnikih kot na plaži, a se jim že obeta mrtvilo Le deset odstotkov gostov Slovencev - V nedeljo tradicionalni kolesarski maraton - Pozimi brez vlečnice Na lokvarski »plaži« ljudje poležavajo in uživajo v prijetno svežem zraku FOTON.N. »Poskrbeti je treba za dogodke, ki si jih ljudje želijo. Premalo jim je ponuditi samo svež zrak in čakati na to, da bo dogajanje poživil nekdo od zunaj,« je prepričana Martina Gorjan iz gostišča s prenočišči Winkler na Lokvah, kjer so sredi avgusta organizirali prireditev »Nazaj v lokvarski raj« s pohodom, ponudbo lokalnih jedi, domačih pridelkov in izdelkov ter vin, ki je bila odlično obiskana, zato bodo z organizacijo podobnih dogodkov nadaljevali tudi v prihodnje. Lokve v osrčju Trnovskega gozda so bile to poletje, z izjemo muhastega vremena v juliju, dobro obiskane, po prepričanju poznavalcev krajevnega utripa pa se jim z zaključkom poletja spet obeta mrtvilo. Tako kot že nekaj let je bila predvsem ob vikendih v avgustu na Lokvah gneča. Travnik ob nekdanjem hotelu Pol-danovec se je spremenil v čisto pravo plažo, kjer so pretežno italijanski gostje po-ležavali in polnili baterije ter uživali v prijetno svežem zraku. Kot je povedal Etbin Skok, predsednik Turističnega društva Planota in lastnik razpršenega hotela TopSel na Lokvah, predstavljajo gostje iz celotne dežele FJK 60 odstotkov vseh gostov, 30 odstotkov jih prihaja iz drugih evropskih držav, letos največ iz Nemčije, Švice in Madžarske, le dobra desetina pa je Slovencev. Glede zasedenosti v razpršenem hotelu je Skok še povedal, da je bil obisk na letni ravni za 20 odstotkov višji kot lani, izplen od nočitev pa bo zaradi cenovne prilagoditve krizi in manjši kupni moči vseeno za kakšen odstotek nižji. Tudi v okrepčevalnici na Planoti sredi kraja, s katerim upravlja zavod GOST, so imeli nočitvene kapacitete čez poletje dobro zasedene. Največ obiskovalcev je bilo na planoti v času tekmovanja svetovnega pokala v orientacijskih tekih, med 22. in 26. julijem, ki se ga je udeležilo tisoč udeležencev iz 34 držav, tudi Avstralije, Nove Zelandije, Kanade in ZDA. Na Lokvah in v okolici bo pestro tudi jutri, ko bo na sporedu tradicionalni rekreativni kolesarski maraton po Trnovskem gozdu. Proga, dolga okrog 50 kilometrov, je primerna za udeležence z gorskimi kolesi, start pa bo 10. uri pri restavraciji Na Planoti v središču Lokev. Po kolesarskem maratonu naj bi se obisk na Lokvah po pričakovanjih umiril vse do zime in prvega snega, ko so Lokve spet bolje obiskane. Vlečnice na smučišču, ki že leta stoji, a ne obratuje, tudi v tej zimski sezoni ne bodo pognali. »V oddelku za družbene dejavnosti smo predlagali, da se v proračun vključijo potrebna sredstva za njen zagon, a je šlo potem pri usklajevanjih to ven,« je povedal Vladimir Peruničič z omenjenega oddelka pri novogoriški mestni občini. »Glede na to, da smo največji lastniki družbe ATC Kanin, ki upravlja s kaninskim smučiščem, smo zainteresirani za to, da se žičnica usposobi in da bi z njo upravljali, res pa je, da je vlečnica tako kot povsod del javne infrastrukture in ima pri tem glavno besedo občina,« je povedal Simon Klaut, vodja marketinga pri novogo-riški družbi Euroinvest in direktor družbe ATC Kanin. Zanikal je govorice o tem, da naj bi Euroinvest, ki je pred leti zasnoval ambiciozen načrt za ponovno obuditev Lokev kot turistične destinacije, prodajal re- stavracijo Na Planoti in hotel Poldanovec, ki sta v njegovi lasti. »Načrte smo le zamrznili do zaključka gradnje Eda centra v Novi Gorici. Ko bo ta zgrajena, otvoritev bo predvidoma v prvi polovici oktobra, in zapolnjena, pa se lahko lotimo drugih načrtov,« je pojasnil in dodal, da se pripravljajo na to, da bi že to zimo prevzeli re- stavracijo Na Planoti in najprej poskrbeli za gostinstvo s ponudbo domače hrane, postopoma pa bi potem začeli tudi s prodajo turističnih produktov in z njihovim trženjem po celotni Furlaniji in Sloveniji. O žičnici je povedal, da v obstoječi finančni situaciji ni pričakovati, da bi to financiral zasebni sektor. Po njegovem in splošnem mnenju bi morala to urediti občina in z razpisom pridobiti koncesionarja. Glede žičnice je zanimivo tudi mnenje Etbina Skoka, ki je prepričan, da je letna sezona od maja do oktobra na Lokvah dovolj dolga in še vedno premalo izkoriščena, tako da prave potrebe po zimskem dogajanju sploh ni. Nace Novak Sobota, 3. septembra 2011 LOČNIK - De Amicis Nekdanjo šolo dali društvom Določili kriterije za izbiro uporabnikov Goriška mestna uprava je poslopje nekdanje osnovne šole De Amicis v Ulici Udine v Ločniku namenila društvom s sedežem v občini, ki bodo lahko zaprosila za uporabo obnovljenih prostorov. Obnovitvena dela je omogočila Fundacija Goriške hranilnice, ki je prvemu sklopu del v okviru izrednega vzdrževalnega posega namenila triletni prispevek v skupnem znesku 80 tisoč evrov. Zato da bodo prostori primerno izkoriščeni, je občinska uprava z uradnim sklepom in na osnovi dogovarjanja s Fundacijo Goriške hranilnice oblikovala kriterije za njihovo uporabo. Prosilci bodo morali najprej dokazati, da zastopajo nedobičkonosno organizacijo in da imajo sedež na ozemlju goriške občine, nakar bodo morali pojasniti, če delajo na področjih - po prednostnem redu - socialne oskrbe, vzgoje, zdravstva, animacije v korist mladine, kulture, športa, rekreacije in sprostitve ter hobbyjev. Poleg tega bodo morali dokumentirati število let delovanja ter število članov ali simpatizer-jev. K prošnji bodo morali priložiti dokumentacijo o morebitnem sodelovanju z javnimi oziroma zasebnimi ustanovami s področja sociale ter navedbo števila in opis dejavnosti zadnjih treh let. Pogoj je tudi pripravljenost na sodelovanje z goriško občino in z drugimi institucijami ter okoliščina, da za svoje delovanje nimajo dostojnega sedeža. Prostori bodo ponujeni društvom, ko bo obnova dokončana; občinski uradi bodo pripravili ustrezne obrazce. GORICA - Pobuda Dijaškega doma V veselje otrok »spoj« ■ V V« • I V | angleščine in košarke Trener Frank Stibiel izvedenec v spajanju zabave in učenja Ali se je mogoče učiti novega jezika in istočasno osvajati športne veščine? Seveda je in to uspešno izvaja Dijaški dom Simon Gregorčič v sodelovanju s športnim združenjem Dom iz Gorice. Učenje angleščine je namreč letošnja tema poletnega središča Dijaškega doma, ki mladim in najmlajšim namenja različne delavnice, med katerimi izstopajo lekcije angleščine na košarkarskem igrišču. Velika zasluga za to gre Andreju Vremcu, ki je v telovadnico Kulturnega doma povabil ameriškega trenerja tržaškega porekla Franka Sti-biela. Gre za izkušenega strokovnjaka na košarkarskem področju, saj se je v 70. letih minulega stoletja izobraževal in obenem vodil treninge na raznoraznih kampih ameriške univerzitetne košarkarske lige NCAA in na kampih najbolj znane profesionalne košarkarske lige na svetu NBA. Danes trenira mladinske ekipe društva Pallacanestro Trieste. Vadba košarke v angleškem jeziku je potekala v torek in v četrtek, nadaljevala pa se bo tudi v torek in četrtek prihodnjega tedna. Otroke so po- razdelili v tri skupine, zato da lahko trener prilagaja vadbo glede na njihovo starost in znanje angleščine. Tako so se otroci, ki bodo letos obiskovali prvi razred osnovne šole, sploh prvič srečali z osnovami povsem novega jezika, ki pa bo v njihovem življenju še kako pomemben. Prav ti so si med prvim, torkovim treningom začudeno ogledovali trenerja, ki jih nagovarja izključno v angleščini. Prva 45-minutna lekcija je bila nedvomno uspešna, saj so otroci že v četrtek lažje sledili trenerjevim navodilom. Višje znanje so seveda pokazali otroci drugega in tretjega razreda, ki so se z angleščino že ukvarjali v šoli, takoj pa so se znašli učenci tretje skupine - četrtega in petega razreda -, ki jim je angleški jezik že domač. Kot smo lahko tudi sami ugotavljali, so otroci navdušeni nad angleškim treniranjem košarke, saj je trener Frank Stibiel pravi izvedenec v spajanju dveh elementov, kot sta zabava in učenje. Takšni projekti zaslužijo, da postanejo vzgojna praksa, saj gre za odličen način, da otrok takoj vzljubi nov jezik in se obenem zabava. Elementary. (av) Treniranje košarke v angleškem jeziku BUMBACA GORICA - Knjižnica pod krošnjami Tudi kuhanje je vzgojna zabava Otroci so se preizkušali kot kuharji po Škrobkovih receptih Otrok seveda niso spregledali. Knjižnica pod krošnjami, ki poteka v vrtu KBcentra, je v četrtkovo kuharsko delavnico privabila lepo število malčkov, med katerimi je bilo opaziti veliko novih obrazov (predvsem iz Nove Gorice), tako da je bilo sestavin za pripravo jedi komaj dovolj. Skupaj z Alino Carli in Mitjo Tretjakom so otroci veselo pripravljali miške iz jajc, korenčka, peteršilja in kaprov. Tudi starši so radi pomagali, ker Škrobek je bil še na dopustu in so morali mali kuharji upoštevati navodila, ki jih vsebuje njegova knjiga. Ob koncu so svoje miške seveda tudi zaužili, čeprav so nekateri priznali, da doma ne radi jedo jajc. V Galebu, ki ga je Založba Tržaškega tiska prišla predstavit v Gorico, je še mnogo podobnih receptov, ki jih lahko otroci sami ali s pomočjo staršev pripravijo za domačo zabavo in z vzgojnim ciljem, da bi pravilno cenili skrbno pripravljene jedi. Galebov šolski dnevnik bo namreč letos posvečen zdravi prehrani po načelu »Jem zdravo, živim zdravo, mislim zdravo«. Uredništvu je na pomoč priskočila pediatrinja Marina Trevisan, ki se že vrsto let ukvarja s prehranjevanjem otrok in mladostnikov ter s težavami, ki so povezane z napačnim uživanjem hrane. Poudarek bo predvsem na pasteh, ki prežijo v jedeh (barvila, konzervansi, sla-dila ipd.) ter na ekološkem pridelovanju in uživanju hrane. Otroke so obenem opozorili na telesno aktivnost, ki je skupaj s pravilnim načinom prehranjevanja temelj zdravega razvoja vsakega otroka. Protagonist Galebovega dnevnika je Škrobek, ki ga večina otrok že pozna po receptih iz revije Galeb. Chiara Se-pin je vanj prispevala hudomušne ilustracije, ki s svojo barvitostjo vzbujajo pozornost pa tudi željo po »drugačni« hrani. Dnevnik bo svoje nadaljevanje našel ravno v Galebu, kjer bo Škrobek poskrbel za nove, izvirne, ustvarjalne, predvsem pa zdrave recepte. Uredila ga je Alina Carli, oblikoval Peter Ferluga, njegovo izdajo pa so omogočile Zadružna kraška banka, Zadružna banka Doberdob in Sovodnje ter družba KB1909. Knjižnica pod krošnjami se bo od Gorice poslovila danes med 10. in 12. uro z Majo Pahor, ki bo spremljala branje z igranjem kitare. 1 6 Sobota, 3. septembra 2011 GORIŠKI PROSTOR / NOVA GORICA Kulturni dom napoveduje tudi novosti Kulturni dom Nova Gorica vstopa v 31. abonmajsko sezono. Iz predvsem koncertne hiše je v tem obdobju zrasel kulturni center, ki pod svojim okriljem združuje glasbeno, likovno in filmsko umetnost. Dogajanje bo popestril tudi z dvema festivaloma, to sta Pixxelpoint in Dnevi saksofonistov. Glasbeni abonma ponuja osem vrhunskih koncertov tako orkestrske kot komorne in solistične glasbe ter večer samospeva domačih in tujih umetnikov. »Poleg naše redne ponudbe bo v prihajajoči sezoni zaživelo nekaj novega - glasbeni cikel Grajske harmonije, ki bo potekal v sodelovanju z Goriškim muzejem. V dvorani gradu Kromberk se bodo v pomladnih mesecih odvili trije večeri komorne in solistične glasbe,« napoveduje direktorica Kulturnega doma, Pavla Jarc. S koncerti se bodo poklonili različnim obletnicam pomembnih skladateljev - goriški skladatelj Štefan Mauri letos praznuje 80. jubilej, v letu 2011 mineva 200-letnica rojstva klavirskega genija Franza Liszta, v letu 2012 pa bo minilo 150 let od rojstva skladatelja Claudea Debussyja. Ljubiteljem umetnosti bo ponovno na voljo tudi cikel Art sredica, ki bo ponudil dogodke, obarvane z različnimi zvrstmi umetnosti. Kulturni dom napoveduje še nekaj izvena-bonmajskih koncertov, cikel Jesenski glasbeni tris, ki bo ponovno razveselil ljubitelje jazza, cikel Glasba z vrtov svetega Frančiška ter 16. mednarodno srečanje saksofonistov. Mestna galerija bo v 14. sezoni ponovno predstavljala mlade vzhajajoče zvezde sodobne umetnosti in raziskovala aktualne teme na področju vizualne umetnosti. Mala dvorana Kulturnega doma bo tudi to sezono prizorišče umetniškega filma; glavno težo nosita abonma Filmsko gledališče in Filmski vrtiljak za mladino. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2 PRI SV. ANI, Ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V KOPRIVNEM CORAZZA, Ul. Buonarroti 10, tel. 0481-808074. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ALL'ANGELO, Ul. Roma 18, tel. 0481777019. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405. Hfl Osmice OSMICO je odprl Ferfolja Marko (Be-lota) v Doberdobu pri Dolincah v Ul. Bratuž 12; tel. 329-64839I0. B Kam po bencin Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA AGIP - Ul. Duca dAosta 74 ESSO - Ul. Brass 7/b ERG - Ul. San Michele 57 TAMOIL - Ul. Lungo Isonzo Argentina TRŽIČ ESSO - Ul. Boito 76 API - Ul. Grado RONKE SHELL - Ul. Redipuglia 25/a ERG - Ul. Aquileia 35 FOLJAN-REDIPULJA TOTAL - Ul. Pietro Micca 15 ŠLOVRENC AGIP - Ul. Nazionale, na državni cesti 56 VILEŠ ERG - Državna cesta 351 km 16+250 KRMIN SHELL - Drevored Venezia Giulia 23 PEVMA, ŠTMAVER - »Note v mestu« in »Rajoni pojejo« Sredi avgustovskega mrtvila množično obiskana koncerta Zadnja avgustovska večera sta v Štmavru in Pevmi ponudila koncerta, ki sta bila sredi splošnega mrtvila zelo dobro obiskana. V štmavrski cerkvi je v ponedeljek nastopila kitaristka Maria Francesca Arci-diacono na večeru, ki sodi v glasbeni niz Note v mestu. Uvodoma je ljudi nagovoril predsednik domačega Krajevnega sveta Lovrenc Persoglia. Izrekel je dobrodošlico glasbenici in publiki, ki je napolnila štma-vrsko cerkev, nakar je v imenu glasbenega inštituta mesta Gorica spregovoril še Claudio Liviero. Pohvalil je odlično akustiko cerkve in se zahvalil Krajevnemu svetu za gostoljubje. Sledil je skoraj poldrugo uro dolg nastop kitaristke, ki je postregla z zahtevnim programom klasičnih, pa tudi novejših skladb. Arcidiaconova je začela s Suito BWV 996 Johanna Sebastiana Bacha, nadaljevala s Sonato Maura Giulianija in Ka-vatino Aleksandra Tansmana. Koncert, ki so ga pravilno cenili predvsem sladokusci, je zaključila s skladbo Dva giba, ki jo je za V Štmavru je nastopila kitaristka Maria Francesca Arcidiacono FOTO VIP kitaro napisal lani umrli slovenski skladatelj Alojz Srebotnjak. Naslednjega dne je športno-kultur-ni center v Pevmi gostil množično glasbeno prireditev z naslovom »Rajoni pojejo«. Nastopilo je preko dvajset mladih pevcev, ki pridobivajo znanje in pilijo pevsko tehniko na goriški šoli Roland, katere duša je profesor glasbe in dirigent Giorgio Ma-gnarin. Na prizorišču se je zbralo veliko ljudi, ki so prišli bodrit mlade pevske upe. Koncert sta gostila Krajevni svet za Pevmo, Štmaver in Oslavje ter domače društvo Naš prapor ob sodelovanju Krajevnih svetov iz Podgore in Ločnika. Šlo je za predzadnji koncert v okviru niza štirih, ki jih je mestu ponudila šola Roland. Navzoče sta pozdravila Lovrenc Persoglia in občinski odbornik Guido Germano Pettarin. Prvi je izpostavil, da je pevmski večnamenski center velika pridobitev, saj omogoča prirejanje vsakovrstnih prireditev. Občinski odbornik pa je o vlogi rajonskih svetov dejal, "Z3 Obvestila U Kino DRUŽBA se dobi v nedeljo, 4. septembra, ob 12.30. GORIŠKI MUZEJ NOVA GORICA vabi na predstavitev knjige »Od Soče do Mure - pot istrskih in primorskih beguncev« Stanka Bense na gradu Kromberk v torek, 6. septembra in v torek, 13. septembra, ob 20. uri. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bo anagrafski urad zaprt zaradi tečaja uslužbencev v četrtek, 8. septembra in v petek, 9. septembra. OBČINSKA KNJIŽNICA v Sovodnjah bo zaprta do 12. septembra. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v KB centru na Korzu Verdi 51 v Gorici (tel. 0481531733) bo odprta od ponedeljka do petka od 10. do 18. ure. AŠZ DOM sporoča poletni program treningov košarke za nove košarkarje in za otroke, ki so že trenirali v lanski sezoni: U12 (letniki 2000, 2001, 2002) že potekajo vsak dan od 17. do 18.15; minibasket (letniki 2003, 2004, 2005) od 29. avgusta dalje, ob ponedeljekih, sredah in petkih od 16. do 17. ure. Treningi potekajo v Kulturnem domu v Gorici; vodil bo državni vaditelj minibasketa Andrej Vremec. Informacije po tel. 338-5889958 (Andrej Vremec), marinandrej@alice.it in po tel. 0481-33288 (David Ambrosi), domgorica@tiscali.it. KRUT obvešča, da je na razpolago še nekaj mest za skupinsko počitnikovanje, z možnostjo koriščenja ciklusa terapij, v Montegrotto Terme od 25. septembra do 4. oktobra; informacije na sedežu krožka v Ul. Cicerone 8/b, od 9. do 13. ure in od 15. do 18.ure ali po tel. 040-360072. S Mali oglasi PRODAJAMO grozdje vrste merlot; tel. 0481-78066. PRODAM KNJIGE za vse razrede znanstvenega liceja Simona Gregorčiča v Gorici; tel. 347-7629984. V PODGORI prodam hišo z vrtom; tel. 320-1817913. SOLKAN Danes krajevni praznik Na Trgu Jožeta Srebrniča (na placu pri fontani) se bo danes ob 19. uri začela osrednja proslava ob krajevnem prazniku Solkana. Po nagovorih bodo podelili priznanja Krajevne skupnosti, sledil bo nastop Slovenskega okteta in zmagovalke letošnje Bitke talentov Julije Kramar. Program se bo ob 20. uri nadaljeval z družabnim srečanjem z ansamblom Kingston. Cesta in trg bosta zaradi prireditve zaprta za ves promet; organizatorji še sporočajo, da bo v primeru slabega vremena prireditev odpadla. Program letošnjih pobud ob krajevnem prazniku se je že začel z odprtjem razstave »Solkan ...« v domu Krajevne skupnosti, nadaljeval pa se bo v nedeljo, 11. septembra, in v soboto, 17. septembra, o čemer bomo naknadno poročali. (nn) DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 18.45 -20.30 »Kung fu Panda 2«. Dvorana 2: 17.30 - 20.00 - 22.10 »Lan-terna verde« (digital 3D). Dvorana 3: 18.00 - 20.00 - 22.00 »Le regole della truffa«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 18.45 -20.30 - 22.15 »Kung fu Panda 2«. Dvorana 2: 17.15 - 20.00 - 22.15 »Lan-terna verde« (digital 3D). Dvorana 3: 17.45 - 19.45 - 21.30 »Kung fu Panda 2« (digital 3D). Dvorana 4: 18.00 - 20.10 - 22.00 »Bad teacher: una cattiva maestra«. Dvorana 5: 17.50 - 20.00 - 22.00 »Co-se dell'altro mondo«. H Šolske vesti DIJAŠKI DOM V GORICI sprejema prijave za novo šolsko leto za učence osnovnih šol ter srednje šole Ivan Trinko. Program predvideva prevoz v dom, kosilo in malico, popoldansko učenje in pisanje domačih nalog, bogat program dodatnih dejavnosti (angleščina, ples, glasba, ustvarjalne dejavnosti...), varstvo do 19. ure. Informacije in prijave po tel. 0481-533495, do zasedbe razpoložljivih mest. ZA DIJAKE 1. IN 2. LETNIKOV SLOVENSKIH VIŠJIH ŠOL bo v Dijaškem domu organiziran vsakodnevni program, ki vključuje prevoz iz šole v dom, kosilo in malico, učenje in opravljanje šolskih obveznosti, dodatne izobraževalne dejavnosti. Za skupino bo odgovoren vzg. Robert Makuc, za posamezne predmete bodo na razpolago strokovni sodelavci. Informacije in prijave po tel. 0481-533495, do zasedbe razpoložljivih mest. GLASBENA MATICA GORICA organizira poletno komorno delavnico, za učence od 9. do 16. leta starosti, v prostorih društva Jezero v Doberdobu, od 5. do 9. septembra od 9. do 13. ure. Na da so na krajevni ravni pravo bogastvo. Velika škoda bo, če jih bodo ukinili, je svoj poseg sklenil član mestne uprave. Naj še dodamo, da je Persoglia govoril v slovenščini in italijanščini, Pettarin pa v italijanščini in furlanščini s kratkim pozdravom tudi v slovenščini. Več kot dvourni koncert - po oceni marsikoga je bil predolg - je vodil Giulia-no Almerigogna. Nastopajoči so peli na vnaprej pripravljenih glasbenih osnovah, kar seveda ni isto kot nastopanje ob spremljavi ansambla v živo, vsekakor pa so se izkazali kot dobri interpreti različnih glasbenih žanrov. Zanimivo je tudi to, da so bili ves čas na odru vsi nastopajoči, ki so glasovno spremljali solista, poskrbeli pa so tudi za primerno koreografijo. Pevmski večer je imel naslov »Bandiera gialla«, ki je povzet po uspešni radijski glasbeni oddaji iz 60. let minulega stoletja. Zadnjim pevcem je žal ponagajal rahel dež, ki pa ni prekinil prijetnega avgustovskega večera. (vip) programu so skupinske in individualne lekcije, ritmične vaje, sestavljanje inštrumentalnih skupin. Informacije na sedežu Glasbene matice na Korzu Verdi 51, od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro ali po tel. 0481-531508. GORIŠKI VIŠJI SREDNJI ŠOLI Cankar-Zois-Vega in Gregorčič-Trubar obveščata, da se bo pouk začel v četrtek, 8. septembra ob 9.05. Trajal bo do 12.05. Pred poukom se bodo dijaki lahko udeležili šolske maše, ki bo ob 8.30 v večnamenski sobi na zavodu Cankar. @ Izleti DRUŠTVO SOŠKA FRONTA NOVA GORICA vabi na pohod po poteh 1. svetovne vojne po Skalnici danes, 3. septembra. Zbirališče bo ob 10. uri na Prevalu, takoj za razcepom Grgar - Trnovo. Priporoča se trpežno obutev in baterijsko svetilko. Na vrhu bo sledila brezplačna pogostitev s hrano ter po-vratek do zbirališča. Informacije na spletni strani www.drustvo-soskafronta.si. KRUT prireja izlet v Piemont, Langhe, sabavske rezidence in Turin od 15. do 19. septembra. Na razpolago so zadnja dodatna mesta. Informacije in prijave na sedežu Kruta v Ul. Cicerone 8/b v Trstu ali po tel. 040-360072. SPDG sporoča, da izlet na Hafner, predviden ta konec tedna, odpade. Pogrebi DANES V GORICI: 9.00, Bruno La-vrenčič v kapeli na glavnem pokopališču in na pokopališču; 10.00, Do-menica Brigante vd. Sirol iz goriške splošne bolnišnice v cerkev v Pod-turnu in na pokopališču. DANES V MEDEJI: 11.00, Silvano Me-non iz goriške splošne bolnišnice v cerkev Sv. Marije in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 9.50, Erminio Monti iz tržiške bolnišnice na pokopališ- Umetniki in vino Na domačiji Uroša in Nejke Klinec na Ple-šivem v Goriških Brdih bo z današnjim dnem in do petka, 9. septembra, potekalo mednarodno srečanje likovnih ustvarjalcev z naslovom »Symposium Cerami-cum«. Dogodek bo povezal briške vinarje in likovno umetnost. Prva iz niza umetniških ambasad - vsaka bo promovirala tako lastno državo kot tudi Brda in slovenska vrhunska vina v svetu - bo zastopala Poljsko. Na Plešivem bodo slovenski in poljski umetniki skupaj poslikali lončene posode, ki jih bodo vinarji napolnili z vinom. Te polnitve bodo ti nato uporabili pri promociji svojih vin, na Plešivem pa bo nastala nova zbirka umetnin, ki bo s časom pripomogla k večji prepoznavnosti kraja. (km) Abonmaji gledališča Verdi V Gorici se danes začenja abonmajska kampanja gledališča Verdi. Do torka, 13. septembra, bodo abonenti lahko potrdili lanski abonma ali zahtevali spremembe: danes in v ponedeljek med 10. in 13. uro ter 16. in 19. uro, od 6. do 13. septembra pa med 17. in 19. uro. Dne 17. novembra bodo na vrsti novi abonenti, od 15. oktobra pa bodo na prodaj posamezne vstop- V spomin na Silvana Furlana Na velikem odru novogoriškega Slovenskega narodnega gledališča bo danes ob 19. uri predstava »Kastor in Poluks ali pot do ravnotežja«. Gre za delo Mirande Brata-ševec, sestre Silvana Furlana, filmskega kritika, publicista in scenarista, ustanovitelja Slovenske kinoteke, ki ga posveča v spomin na brata. Delo bo uprizorjeno na predvečer Furlanovega rojstnega dne. (km) Siddharta v Novi Gorici Drevi od 21. ure dalje na travniku pred mestno hišo v Novi Gorici bo Goriško poletje sklenil koncert skupine Siddharta s predskupino Corvus; vstopnine ni. Še pred tem bodo od 16. ure dalje potekale otroške karaoke. (km) Praznik pritrkovalcev Na Kostanjevici bo danes z začetkom ob 14. uri praznik pritrkovalcev iz Goriške. Sledila bo maša, ki jo bo daroval koprski škof Metod Pirih. Pahor razstavlja v Fiumicellu V razstavnih prostorih v Ulici Gramsci 6 v Fiumicellu bo svoje avtorske portrete razstavljal goriški fotograf in član Skupine 75, Igor Pahor. Odprtje bo danes ob 18. uri, razstava bo na ogled do 18. septembra. Voden obisk Jeremitišča Na pobudo Inštituta za socialno in versko zgodovino bo danes ob 17. uri voden obisk Jeremitišča. Vodil ga bo Giorgio Ciani, poznavalec krajevne zgodovine. Zbirališče bo ob 17. uri na Jeremitišču, pod tamkajšnjim nadvozom. Novosti v sprejemnem centru V naravnem rezervatu Isola della Cona bodo danes ob 17. uri predstavili novo ureditev, didaktično opremo in vsebino sprejemnega centra. a Prireditve V ATELJEJU NEGOVANA NEMCA V BILJAH pri Novi Gorici bo danes, 3. septembra, ob 21. uri glasbeni večer in pogovor s Svetlano Makarovič ob spremljavi violine maestra madžarskega orkestra Ferenca Santeja. Pogovor bo vodil Mirt Komel. Sledila bo otvoritev razstave del udeležencev Likovne kolonije Negovana Nemca. KAJAK KLUB ŠILEC IN KAJAK KLUB SOŠKE ELEKTRARNE prirejata »26. Soško regato 2011«: v nedeljo, 4. septembra, ob 11. uri pri čolnarni Kajak kluba Soške elektrarne v Solkanu (pod elektrarno) start regate. V primeru slabega vremena bo start preložen za 1 uro. Prijave so možne do dneva prireditve pred startom od 9. ure dalje; informacije po tel. 0481-33029 (ZSŠDI - Kajak klub Šilec) in na kksilec@libe-ro.it. / MNENJA, RUBRIKE Sobota, 3. septembra 2011 17 SLOVENIJA TA TEDEN Ko vlada noče odnehati Vojko Flegar Predsednik slovenske vlade Borut Pahor je javnosti ta teden ponovno odločno zagotovil, da ne bo »vrgel puške v koruzo«, ampak da si bo na vse kriplje prizadeval, da država ostane v »zdravem jedru evroskupine«: »Do volitev, rednih ali predčasnih, ne bom niti ene minute okleval, da ne bi storil, kar je v moji pristojnosti in v korist blaginje državljanov.« Premier očitno načeloma ne izključuje dogovora strank o predčasnih volitvah, vendar bi do njih rad prišel le z ustavnim zakonom, ker je prepričan, da bo v drugačnem primeru izbruhnila politična kriza. Resnici na ljubo je ustavni zakon nepotreben, ker ustava možnost predčasnih volitev že sedaj predvideva. A vsaj za zdaj je zgodba dokončno prestavljena na čas po glasovanju o zaupnici vlade čez dobra dva tedna. Zaupnico se je Pahor, ki ima na papirju le še podporo dobre tretjine poslancev, odločil vezati na ministrsko listo za pet izpraznjenih resorjev (gospodarskega, visokošolskega, kulturnega, notranjega in za javno upravo). A čeprav je na videz v izgubljenem položaju, se kaj lahko zgodi, da bo vlada zaupnico dobila. Morda celo bolj kot od enega ali dveh »absolutnih« glasov več je to odvisno od tega, koliko poslancev bo v resnici glasovalo. Z drugimi besedami, če bo v opozicijskih klopeh, od koder že mesece glasno zahtevajo predčasne volitve, »po naključju« manjkalo nekaj poslancev, lahko premier Pahor zaupnico dobi tudi s precej manj kot 46 glasovi absolutne večine. Poleg tega, da večini poslan- cev, tudi opozicijskih, predčasni konec mandata nikakor ne diši, saj jih vse preveč ne more računati na gotovo ponovno izvolitev, je zanesljivo tudi, da bi predvsem največji opozicijski stranki SDS pod vodstvom nekdanjega premierja Janeza Janše ustrezalo, če bi se le-vosredinska manjšinska vlada še nekaj mesecev »dušila v lastnem soku« neizpolnjenih obljub o premagovanju gospodarske krize. Dobro obveščeni krogi resda vedo povedati, da je nemška kanclerka Angela Merkel to sredo med obiskom v Ljubljani, katerega sestavni del je bil tudi dobre pol ure trajajoči pogovor z Janšo, slednjemu dokaj jasno dala vedeti, da referendumsko miniranje reformnih projektov vlade, kakršna je bila pokojninska reforma, že s stališča prizadevanj se-demnajsterice za stabilizacijo evr-skega območja ni zaželeno, a za vodjo opozicije je to bržkone zgolj »taktična ovira«. Zaradi negodovanja politično sorodnih evropskih strank, četudi verjetno najbolj vplivne med njimi, bo metode kvečjemu malce spremenil, bistvo pa bo ostalo enako. Janšev cilj brez dvoma ostaja »50 plus«, torej absolutna zmaga, za to pa - podobno kot Pahor za zaupnico v parlamentu - potrebuje predvsem še nekaj več volivne abstinence, kakor je že sedaj napovedujejo javnomnenjske raziskave. V tem kontekstu je zanj s stališča volitev dobrodošel sleherni novi stečaj (in teh v zadnjih dneh avgusta ni manjkalo), sleherna nova strašljiva novica iz državnih bank (kakršne so, denimo, tiste o vedno novih rezervacijah zaradi slabih posojil) in na- vsezadnje skoraj ničelna gospodarska rast v drugem letošnjem četrtletju, ki ob podobnih novicah iz Nemčije in pretežnega dela evr-skih držav grozi s ponovnim zdrsom v recesijo. Zato morda ni presenetljivo, da vlada še vedno ni predstavila dokončne podobe rebalansa letošnjega proračuna, čeprav je vsaj že trikrat obravnavala različne osnutke. In čeprav je finančni minister Franci Križanič tudi po seji vlade ta teden natančno napovedal odstotke primanjkljaja za naslednje in leto 2013 (ko naj bi bila Slovenija po njegovih besedah spet znotraj maastrichtskih meril), je dejstvo, da mu gre sestavljanje letošnjih številk tako težko od rok, razumljivo. Kot je pred pol leta zagotavljal, denimo, da jo bo največja državna banka NLB zvozila s če-trtmilijardno dokapitalizacijo (iz davkoplačevalskega denarja), pred poletjem, da banka potrebuje »samo« še eno dokapitalizacijo v enakem znesku, je zdaj - resda (še) ne uradno - že slišati, da bo zanjo potrebnih najmanj 400 milijonov evrov. Pri tem pa pogajanja o sodelovanju pri dokapitalizaciji z belgijsko manjšinsko solastnico KBC stojijo, prav tako pa ni zanimanja med nekaterimi tujimi institucionalnimi portfeljskimi vlagatelji, kakršna sta EBRD ali IFC. Zagotovilo Pahorja, ki bo listo ministrskih kandidatov predvidoma objavil prihodnji teden, da ne bo obupal in vrgel puške v koruzo, je tako - tudi glede na to, da vlado podpira le še okroglo desetina volivcev (po anketah) - težko razumeti kot obet. Prej kot grožnjo. SEŽANA Deset filozofskih srečanj SEŽANA - V torek, 6. septembra, se v Kosovelovi knjižnici v Sežani pričenja niz desetih filozofsko-so-cioloških srečanj z magistrom filozofije in sociologije kulture Markom Ogrisom. Srečanja bodo potekala ob torkih vse do 15. novembra s pričet-kom ob 18.15 in bodo trajala do 19.45. Gre za predavanja ob literaturi in računalniški projekciji ter pogovor z avtorjem srečanj. Namenjena so gospodarstvenikom, zaposlenim v vzgoji in izobraževanju ter kulturi, brez omejitve glede starosti, poklica in izobrazbe. Udeležba je brezplačna. Srečanja sodijo v sklop projekta Zaznamovan sem - berem več, ki ga podpirajo poleg Kosovelove knjižnice še Občina Sežana in Javna agencija RS za knjigo. Z njimi želijo spodbuditi radovednost ljudi za različno kulturno in zgodovinsko dediščino posameznih delov sveta. Udeleženci bodo prejeli seznam priporočljivega branja humanistike in družboslovja domačih avtorjev in prevodov. Pred vsakim srečanjem bo gradivo razstavljeno v čitalnici, po predavanju ga bo mogoče tudi izposoditi. Tako bo gost Marko Ogris, ki je sežanskim bralcem že poznan, spregovoril med drugim o vsebinah kot so človekov značaj in vrednote, zgodovina lepote, od duše do duha, o ljubezni in strasti, ustvarjalni strasti inovatorjev, pozabljeni polovici- vlogi in strategiji nadarjenih žensk v preteklosti, verstev sveta- s poudarkom na Evropi in islamu, nastanjanju Evrope in Evropejcev in vprašanjih jutrišnjega sveta in novih razmerij med civilizacijami. Olga Knez PISMA UREDNIŠTVU Kraška ohcet 2011 Odločil sem se, da napišem to pismo potem, ko sem slišal in tudi bral polemike napisane v Primorskem dnevniku. Dobro se zavedam, da ta poročni obred po starih običajih ima zelo globok pomen, da je ta največji in najpomembnejši praznik za nas Slovence. Vsakdo vidi stvari iz svojega zornega kota. Smešna se mi zdi polemika o ukinitvi žvaceta in požirek žlahtne kapljice iz majolike. Nekateri so se pritoževali, češ, da so na Tabru v pričakovanju na Martino in Aleša v prvih vrstah stali ljudje v »civilnih oblekah«. Začel bi prav s to točko. Martina in Aleš sta nas osebno prišla nekega dne povabit na poroko. Sporočila sta nam, da se poročita na kraški ohceti. Odgovoril sem jima, da se bomo poroke udeležili a na žalost nimamo narodnih noš. Odgovorila sta nam, da ne bo hudega, glavno da v cerkvi in v sprevodu ne stojimo ravno v prvi vrsti. Kot zmenjeno smo tistega dne dospeli do pred cerkve na Tabru. V cerkev sta vstopila Martina in Aleš, starši novoporo-čencev, priče, fotografi, kamerameni in še nekaj svojcev v narodni noši. Pred vhodom sta stala dva fanta v narodni noši, ki sta skušala temu ali onemu v »civilnih oblekah« preprečiti vstop v cerkev. Ne poznam župnika, da ne bi dovolil niti najmanj verni osebi vstopa v božji hram. Marsikdo je fantoma rekel, da je bil povabljen na ta obred. Aleševi babici, teti in soprogu ter še par sorodnikom je uspelo priti v cerkev šele potem, ko je vikar Bedenčič že poročil Martino in Aleša. Gospod iz Sardinije, ki je bil svojčas priča na poroki Aleševega očeta, je bil s soprogo povabljen na poroko, pa jima sploh ni uspelo vstopiti v cerkev. Res je, da je božji hram odprt vsem. V cerkvi so med povabljenimi bi- li ljudje v gorskih oblekah ter starejša gospa iz Koreje. Upam, da bo ta gospa, ko se bo vrnila v Korejo s svojimi fotografijami in besedami povedala, da je bila priča lepemu slovenskemu poročnemu obredu v lepih narodnih nošah. Vsem svojcem, ki pa so ostali prisilno pred vrati pa bo ostal le ta grenak spomin. Zgodilo se je, in to ne samo nam ampak še marsikomu, da so nas med sprevodom odganjali, češ, da kvarimo sprevod narodnih noš, čeprav smo bili smo nekje na polovici sprevoda in ne v prvih vrstah. Osebno pa sem doživel nasilje ko sem stopil iz cerkve. Mlad fant v narodni noši me je pahnil in z ostrim ukazom velel naj se poberem od tu. Upam, da se vprihodnje take stvari ne bodo več zgodile, da bodo organizatorji pravočasno poskrbeli, da bo ta prelep slovenski praznik najlepše potekel. Vsekakor izkoristim priliko, da še enkrat čestitam in voščim Martini in Alešu. (Podpis hranimo v uredništvu) SPOROČILO UREDNIŠTVA Bralce obveščamo, da pisma objavljamo v obliki in besedilu, kot so dostavljena uredništvu, in jih ne spreminjamo oziroma popravljamo. Poleg tega sporočamo, da je dolžina pisem omejena na največ 60 vrstic po 70 znakov (vključno s presledki). Daljših pisem ne bomo objavljali. Sporočamo tudi, da nepodpisanih pisem ne objavljamo. SKLAD MITJA CUK SVETUJE Samostojnost Kako naj človek, ki ga bremeni motnja v duševnem razvoju, sodeluje v družbenem življenju? Glede na stopnjo prizadetosti je tudi stopnja možne preudarnosti pri osebah z motnjami v duševnem razvoju različna. Nekateri so sposobni javno izražati svoje mnenje, drugi pa ne. Zakonodaja naj bi po smernicah resolucije v svetu Evrope upoštevala pravice oseb z motnjami v duševnem razvoju in omogočala v največji meri njihovo sodelovanje v družbenem življenju. To pa pomeni: omogočala naj bi izvajanje volilne pravice, sklepanja pogodb, sestavljanje oporok in drugih uradnih dokumentov. Država naj bi tudi tistim osebam z motnjami v duševnem razvoju, katerim ni dovoljeno opravljati vseh državljanskih pravic, pomagala do ustrezne pomoči in izobraževanja, ki bi jim omogočilo čim boljšo integracijo v družbeno življenje. Čeprav je znano, da se prizadeti ljudje starajo hitreje od tistih, ki to niso, je vendarle tudi res, da take osebe doživijo danes višjo starost kakor v preteklosti. Njihove posebne potrebe pa se s staranjem še povečajo: povečajo se občutljivost, utrujenost, odvisnost od drugih ljudi in podobno. Tako je tudi prilagajanje starejših oseb z motnjami v duševnem razvoju težje in bolj problematično. Take osebe so na primer le v omejeni obliki sposobne nadomeščati telesne in čutne funkcije, ki se zmanjšujejo zaradi procesa staranja, zato se lahko pojavljajo pri njih večje težave pri konfrontaciji z vsakdanjimi življenjskimi zahtevami. Tudi če jih je prej mlajša oseba z motnjami v duševnem razvoju bila sposobna premagovati, jim v starejšem obdobju ni več kos. Tako se zgodi, da se na neki stopnji staranja pokaže potreba, naj bi osebo z motnjami v duševnem razvoju premestili iz ene (dejav-nejše) ustanove v drugo (namenjeno starim). Pri tem je treba delovati skrajno previdno, saj bo v novi ustanovi ta oseba izgubila svojo samostojnost. Zato je nadvse pomembno analizirati, do katere mere je sedaj taka oseba samostojna in ali jo bo zmanjšana samostojnost prizadela še dodatno in negativno vplivala na njene odnose v družbenem okolju, zlasti če nastanitev ni primerna in v njej ni prave pomoči. Ni rečeno, da ima oseba z motnjami v duševnem razvoju samo eno vrsto motnje. Navadno so navzoče še druge motnje, ki lahko vplivajo vzajemno. Zapletenost vseh motenj vpliva na rehabilitacijo oziroma na možnost uspeha. Glede na to, da imajo osebe z motnjami v duševnem razvoju same po sebi zelo omejene možnosti, da bi same omilile posledice drugih svojih težav, je potrebno, da okolje in strokovni delavci storijo vse, da bi posledice drugih motenj omilili. Za to pa je treba osebam z motnjami zagotoviti ustrezno tehnično pomoč in osebno oskrbo. Še zlasti takrat, kadar je pri taki osebi omejena govorna komunikacija in se lahko sporazumeva le preko znakov. Če je oseba z motnjami v vsakodnevni oskrbi osebja v skupini drugih oseb z motnjami v duševnem razvoju, mora to osebje prejemati ustrezne napotke, nasvete in navodila od izvedencev z različnih področij. Samo tako bo zagotovljena ustrezna pomoč tudi za obravnavanje drugih motenj (govornega, čutnega, vidnega, slušnega značaja in drugih) in bodo izvedene vaje ter uporabljeni pripomočki, ki bi bili osebam z motnjami v pomoč v vsakdanjem življenju. Samo če osebje dobro pozna simptome drugih motenj lahko v primeru, da te nastopijo, ustrezno postopa. Na motnje v duševnem razvoju lahko vplivajo tudi psihiatrične motnje. Nestrokovnjaki velikokrat zamenjujejo pojem motnje v duševnem razvoju s pojmom du- ševna bolezen. Med obema obstajajo pomembne razlike. Osnovna je ta: duševna bolezen sodi med bolezni - torej se lahko zdravi, pri motnjah v duševnem razvoju pa gre za stanje, ki traja vse življenje. V Zvezi Sožitje javnost seznanjajo z dejstvom, da ljudje, ki so duševno bolni, potrebujejo zdravstveno nego ter medicinsko in psihično terapijo. Na splošno pri teh osebah ne gre za okvaro intelekta, kar pomeni, da lahko zaživijo neodvisno, ko je njihova duševna težava odpravljena oziroma pod nadzorom. Ljudje z motnjami v duševnem razvoju niso bolni, razen če ne zbolijo za ostalimi skupnimi boleznimi. Da bi bili zmožni živeti v družbi, potrebujejo lahko razumljive informacije, izobraževanje in usposabljanja. Zato teh dveh skupin ne smemo obravnavati kot eno, da bi ne prišli do napačnih sklepov, in napačnega načrtovanja raznih oblik pomoči. Vsekakor pa je treba pozorno obravnavati morebitni vpliv psihiatričnih motenj na motnjo v duševnem razvoju, saj bi te dodatne motnje lahko negativno vplivale na delovanje mentalnih funkcij in prilagajanje osebe z motnjo v duševnem razvoju. Lahko bi psihiatrične težave ostale neopažene, če bi jih ne znali razločiti in bi jih pripisali motnji v duševnem razvoju. Pri avtisti-čnih osebah so take vrste težav še večje. Lahko pride do psihosocialnih težav pri osebah z motnjami v duševnem razvoju npr., ko te želijo skleniti prijateljstvo, zaživeti »samostojno« ali se poročiti. To je lahko vzrok za vedenjske ali čustvene težave, saj pride do stresne situacije. Lahko se jim izognemo s preventivo, da bi začetne težave ne prerasle v bolezen. Varovancu dodeljeno osebje pa mora tudi paziti, da od njega ne zahteva preveč, da ga torej ne obremenjuje z zahtevami, ki presegajo njegove sposobnosti. V preteklosti je bil pri nas še poseben problem obravnava slovenskih otrok v jeziku (italijanščini), ki ga niso poznali. Od zgodnjih osemdesetih let se je položaj spremenil, saj je zagotovljena strokovna služba tudi v slovenščini. Ostaja pa ta problem živ za otroke z motnjami v duševnem razvoju, ki so pripadniki drugih narodnosti ali etičnih manjšin. Pri njih je potrebna posebna pomoč pri komunikaciji in informiranju. Ustrezno pomoč lahko nudijo socialni delavci in strokovnjaki, ki poznajo njihovo narodno okolje in jezik. Pomembno vlogo pa ima tudi informacijsko gradivo v različnih jezikih. Tudi če je človek po srcu blizu problematiki oseb z motnjami v duševnem razvoju, to še ni dovolj, da bi jim nudil ustrezno pomoč in podporo. Osebje, ki se ukvarja s takimi ljudmi, mora niti ustrezno usposobljeno. Tudi težnja, da so osebe z motnjo v duševnem razvoju raje vključene v manjše krajevne stvarnosti kot pa v velike institucije, narekuje posebno skrbno usposobljenost osebja za varstvo in nego. Nikoli naj ne bo spregledan cilj, da bi z njihovo pomočjo osebe z motnjami v duševnem razvoju zaživele kar najbolj normalno. Razvoj oseb z motnjami v duševnem razvoju lahko podpiramo z usposabljanjem (ki naj se začne v najzgodnejši dobi in nadaljuje čim več časa), saj to lahko v veliki meri izboljšuje njihove sposobnosti in s tem tudi možnosti za samostojno življenje. Nujno pa je, da imajo tudi osebe z motnjami v duševnem razvoju dostop do prijaznih in primernih informacij, ki jim bodo omogočile, da bi v celoti zaživeli v družbi, v kateri bivajo. (jec) 1 18 Sobota, 3. septembra 2011 KULTURA TA TEDEN EDINOST PRED 100 LETI V javnost je prišla vest o stavki tramvajskih usluž-becev, ki je ohromila tržaški promet: „Za marsikoga res nepričakovano, je izbruhnil štrajk tramvajskih uslužbencev. Marsikdo, ki je imel oditi z vlakom, je zamudil, ker je mislil: „Saj se tako popeljem s tramvajem do kolodvora" - a tramvaja ni bilo; marsikdo je zamudil službo, kajti onim, ki stanujejo v ulicah, po katerih vozi tramvaj, jim ta poslednji - ki začenja voziti zjutraj kmalu po šesti uri - služi mesto ure budilke ... a ga ni bilo! O gospodi, ki je hotela, kako vsaki dan, s tramvajem v morske kopeli, a se je morala vrniti domov, o tej gospodi niti ne govorimo. Čulo smo pa - in to jemljemo z obžalovanjem na znanje - da je ta štrajk oškodoval tudi mnogo delavcev, ki stanujejo na Vrdeli, v Ro-janu, v Barkovljah, itd., a delajo nekateri v svobodni luki, drugi v Lloydovem arzenalu ali kje drugje pri sv. Andreju. Ti delavci gredo zjutraj običajno kakih petnajst, dvajset minut kasneje od doma, ker se zanašajo na tramvaj, a ker niso dobili tramvaja, so zamudili delo in tako zgubili vsaj četrtdnevno mezdo. Vsega tega pa mi ne stavimo na rovaš štrajkujo-čih tramvajskih uslužbencev. Oni so že po svojem shodu v restavraciji Finding povedali, da bodo čakali od direkcije tramvaja odgovora na svoje zahteve le nekaj dni. Ker jim pa tramvajska direkcija ni dala nikakega odgovora, so tramvajski uslužbenci sklenili štrajkati. Povedati moramo, da se sedaj ne gre toliko za interese takozvanega obratnega osobja (sprevodnikov in zaviračev), ampak na zahteve, ki jih je v spomenici direkciji stavilo takozvano notranje osobje (osobje, ki posluje v remisah, kovači, monteurji, polirji in dr.) V tej spomenici so na primer zahtevali, da bodi provizori-čna doba v službo vsprejetega notranjega uslužbenca določena skupno na šest mesecev. Zahtevali so deve-turni delavnik z enim dnevom svobode na teden, ne da bi se jim za ta dan svobode vtrgalo na plači. Na to spomenico je pa tramvajska direkcija odgovorila na način, ki ni zadovoljil delavcev"' ta teden primorski dnevnik pred 50 leti PRIMORSKI DNEVNIK V Trstu je v teh dneh nastopil sloviti kvintet Platters: „Obširno dvorišče gradu Sv. Justa prav gotovo že dolgo ni bilo tako polno kot za zaključno prireditev letošnje sezone, ki jo je oskrbela Avtonomna turistična in letoviš-čarska ustanova. In razlog za tako res edinstveno zanimanje je na dlani: gostovali so sloviti „Plattersi", pevski kvintet ameriških črncev, znan s svojo umetnostjo po vsem svetu, veliki večini pa seveda samo preko televizije in predvsem plošč. Čeprav so „Plattersi" izpolnili samo del celovečernega, več kot dve in pol ure trajajočega programa, je treba vendarle na prvem mestu spregovoriti o njih. Izvajali so v glavnem že znane pesmi iz njihovega repertoarja, vendar so nekatere med njimi, kot na primer „Only You", „Še hočem živeti" ter „September in the Rain" še posebno navdušile. Pri vsej njihovi umetnosti človek res ne ve, kaj naj bi bolj občudoval: vsakega posameznika med njimi ali vse skupaj kot celoto. Njihova uglajenost je perfektna, glaso- vna skladnost kljub modernistični struji, ki jo zastopajo, izredna, melodičnost pa posebno v njihovih črnskih pesmih naravnost čudovita. In potem še povsem svojstvena interpretacija, ki se zdi sicer narejena, ki pa je vendarle kot svojstven izraz notranjega podoživljanja, tudi simpatična. Nič manj edinstveni niso kot solisti, med katerimi izstopa predvsem basist. Ob njih je ostali program nekoliko obledel, vendar znanemu kvartetu „Cetra" nikakor ne gre odrekati glasovnih in interpretacijskih odlik, po katerih slovi kot najboljši tovrstni italijanski ansambel. Tudi kvartet „Cetra" je izvajal v glavnem že znan program z izjemo ene - črnske duhovne pesmi - ki jo je podal kot absolutno novost" Od ostalih so ugajale predvsem „Srednji napadalec", „Musetto" in seveda „Disco dei Platters", ki so jo posvetili istoimenskemu kvintetu. Dokaj duhoviti so bili tudi njihovi dovtipi in pa predvsem zaključna ideja s prižganimi vžigalicami ob zatemnjeni areni." FILMI PO TV Sobota, 3. septembra, Rai 1, ob 21.10 Sister Act - Una svitata in abito da suora Režija: Emilie Ardolino Igra: Woopy Gooldberg Deloris je pevka v lasvegaški igralnici. Nehote prisostvuje umoru, ki ga zakrivi njen ljubimec, mafijski boss Vince La Rocca. Od tistega trenutka je temopolta umetnica v življenjski nevarnosti. Krajevnim oblastem ne preostane drugega, kot da jo zaprejo v samostan. Nedelja, 4. septembra, Rai 3, ob 15. uri Nuovo cinema Paradiso Režija: Giuseppe Tornatore Igrata: Philippe Noiret in Salvatore Lo Ca- scio Tornatorejev film, ki mu je uspelo predvsem to, da je poleg italijanskih gledalcev znal pritegniti tudi tuje občinstvo, bo čez par mesecev star že dvajset let. Ganljiva zgodba o prijateljstvu med starejšim upraviteljem siciljske podeželjske ki-nodvorane in dečkom, očaranim od sveta gibljivih sličic, si je leto kasneje prislužila tudi oscarjevo nagrado za najboljši tuji film. Dober celovečerec, ki je za krajsi čas oživel uspešnost italijanske filmske tradicije in za nekatere pomenil tudi njen ponovni preporod. Je pa res, da je film odkril igralski talent: Luigija Lo Cascia, danes enega najboljših italijanskih mladih igralcev, ki je takrat nastopil v vlogi malega dečka. Nedelja, 4. septembra, Joy tv, ob 23.20 Ocean's twelve Režija: Steven Soderbergh Igrajo: George Clooney, Brad Pitt in Julia Roberts Po uspehu Ocean's eleven si Soderbergh in Clooney nista mogla kaj, da bi ne preizkusila sreče še enkrat. Odločila sta se za nadaljevanje. Danny in njegova supina se tako ponovno zbere, da bi ponovila uspeh izpred treh let, ko ji je z eni ropom uspelo nabrati 160 milijonov dolarjev. Tokrat so tarče dvanajsterice (pridružila se jim je še Dan-nyjeva nekdanja žena) trije ^//iiluV^ predmeti neprecenljivih vednostih v treh evropskih prestolnicah: Rimu, Londonu in Amsterdamu. Sreda, 7. septembra, Sky cinema, ob 17.45 Come te nessuno mai Režija: Gabriele Muccino Igrajo: Silvio Muccino, Anna Galiena in Lui-gi De Filippo (Italija, 1997) Prvenec režiserja Gabrieleja Muccina, ki je kasneje zaslovel s celovečercem »L'ultimo ba-cio«, je skupinski film, ki pripoveduje o sanjah, idealih in željah skupine rimskih najstnikov. Mladi režiser je v svojo kamero hotel ujeti tudi konfliktualne odnose, ki jih imajo mladi višješolci s svojimi starši. Pod drobnogled so tako postavljeni nekdanji mladeniči, ki so se razpoznali v študentskem gibanju ob koncu šestdesetih let in pa njihovi otroci, ki imajo skoraj štirideset let kasneje povsem različen pogled na svet. Sreda, 7. septembra, Rete 4, ob 21.10 L.A. Confidential Režija: Curtis Hanson Igrajo: Kevin Spacey, Kim Basinger, Russell Crowe in David Startharim Režiser Curtis Hanson je filmsko dogajanje svoje filmske uspešnice postavil na los-an-geleška tla. Protagonist dvourne zgodbe je iznajdljivi Jack, ki si zamisli in vodi svoje-vrsni televizijski program o uspelih policijskih akcijah. Neposredni prenosi slikovitih aretacij pa se naenkrat sprevržejo v tragedijo. Celovečerec, ki ga je režiser povzel po istoimenski knjižni uspešnici Jamesa Ellroya, je prepričljivi, delno žensko obarvani noir, ki si je leta 1998 prislužil tudi dve oscarje-vi nagradi. (Iga) NASA SLIKOVNA in MALA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV ; OR F v; i NAVAL, NASKOK, NAPAD BERI PRIMORSKI DNEVNIK KRŠČANSKA DOBRODELNA USTANOVA REKA V VENEZUELI EVROPSKI VELETOK VELIKO FINSKO JEZERO ČAŠČENJE HUDIČA TOMAŽ SIMČIČ NAŠE MESTNO ŠPORTNO DRUŠTVO REDKOST, POSEBNOST JADRANSKI OTOK JUVENTUSOV MEST. TEKMEC DELOVNA VNEMA KEM. ZNAK ZA IRIDIJ VASE ZAPRTA DRUŽBENA PLAST EDEN IZMED PREROKOV UMETNIŠKO VREZOVANJE GAMSU PODOBNA STEPSKA ŽIVAL PRIMORSKI DNEVNIK, TVOJ DNEVNIK KLAVDIJ PALČIČ NORDIJSKI IZRAZ ZA SMUČI REKA V RUSIJI BOREC V NOB LETOVIŠČE PRI OPATIJI MEDNARODNA ORGANIZACIJA ZA STANDARDIZACIJO ANGLEŠKI IGRALEC (TERENCE) ITALIJANSKI KNJIŽEVNIK (UMBERTO) ČRTA MED PARCELAMA ANG. REŽISER RUSSELL NEKDANJI HRVAŠKI PREMIER (IVO) RJAVOLASKA, TEMNOLASKA MADŽARSKI PLEMIČ, KI JE IZZVAL KMEČKI UPOR NEMŠKI FILOZOF (GEORG) JAMES IVORY JAJČNIK BAJESLOVNA PRIPOVED, BAJKA PROSV. DELAVKA ŠVAB SILVAN BEVČAR LETOVIŠČE IN ZDRAVILIŠČE V ŠVICI JEZERO V ZDA IN ANGLIJI BIBLIJSKI OČAK REDKO ŽENSKO IME MESTECE V IRANU UMETNIŠKA LITERATURA PERGAMON-SKI KRALJ ITAL. NAFTNI KONCERN ŠPANSKI INŠTITUT ZA STATISTIKO DOLGOREPA PAPIGA KEM. ZNAK ZA TANTAL OČE LETOVIŠČE PRI KOPRU ZADNJA AVSTRIJSKA CESARICA GALINA ULJANOVA ARTEMIDINE PLESALKE STROKOVNJAK V NAUKU O DEJAVNI MOČI ŠVICARSKO-FRANCOSKI PISATELJ (CLAUDE) NEKDANJA PORTUGALSKA POSEST NA KITAJSKEM ALAN JONES NEMŠKA PRITRDILNICA LJUBEZEN DR. ŽIVAGA SLOVARČEK - ANAR = mestece v Iranu • ILEK = reka v Rusiji • INE = španski inštitut za statistiko • TAHI = madžarski plemič, ki je izzval hrvaško - slovenski kmečki upor 1 2 3 4 S 6 7 m 8 9 10 11 ■ 12 13 14 ■ ■ ■ 15 16 17 18 19 VODORAVNO: 1. naš književnik Košuta; 6. hunski vladar, "šiba božja"; 7. skupina ptic iste vrste v letu; 8. italijansko žensko ime; 10. občina v videmski pokrajini; 11. začetnici nemškega igralca in režiserja Jurgensa; 12. začetnici srbskega izumitelja Tesle; 13. reka v Nemčiji, desni pritok reke Lahn; 15. ameriška filmska igralka (Patricia); 18. večja kamnita gmota ali glasbena, tonovska lestvica; 19. slovenski pisatelj, avtor romana Bobri (Janez). NAVPIČNO: 1. osrednja dolinska "fešta"; 2. prebivalka Apeninskega polotoka; 3. periodično gibanje, menjava poudarjenih in nepo-udarjenih enot; 4. aminokislina v beljakovinah; 5. kemijski znak za natrij; 9. nemški filozofski pisatelj (Georg); 14. madridski športni klub; 16. angleško svetlo pivo; 17. industrijska rastlina; 18. začetnici slovenskega pesnika Jenka. (lako) w Sobota, B. septembra 2011 19 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu KOŠARKARSKO EP - Po zmagi proti Latviji Italija lahko še upa Rekordni Bargnani Dosegel je 36 točk, največ med »azzurri« v zgodovini EP - Danes Slovenija - Gruzija IZIDI SKUPINA A Izidi 3. kroga: Španija - Velika Britanija 86:69; Portugalska - Poljska 73:81; Turčija - Litva 6875. Vrstni red: Španija in Litva 6, Turčija 4, Poljska 2, Portugalska in V. Britanija 0. Jutri: 14.15 V. Britanija - Portugalska, 16.45 Poljska - Turčija, 20.00 Litva - Španija. SKUPINA B Izidi 3. kroga: 14.15 Srbija - Izrael 89:80; 16.45 Latvija - Italija 62:71; 20.00 Francija - Nemčija 76:65. Vrstni red: Srbija in Francija 6, Nemčija 4, Italija 2, Latvija in Izrael 0. Jutri:14.15 Izrael - Latvija, 16.45 Italija - Francija, 20.00 Nemčija - Srbija. SKUPINA C Vrstni red: Grčija 4, BiH, Črna gora, Hrvaška in Makedonija 2, Finska 0. Danes: 14.30 Finska -Bosna; 17.00 Grčija - Makedonija; 20.00 Hrvaška - Črna gora. SKUPINA D Vrstni red: Rusija in Slovenija 4, Gruzija in Bolgarija 2, Belgija in Ukrajina 0. Danes: 14.30 Ukrajina - Bolgarija; 17.00 Slovenija - Gruzija; 20.00 Rusija - Belgija. VILNIUS - Litva je v skupini A po hudem boju premagala Turčijo s 75:68, Francija pa je dokaj gladko opravila z Nemčijo in slavila s 76:65. Pri gostiteljih evropskega prvenstva je bil v obračunu proti svetovnih podprvakih najbolj razpoložen Darius Son-gaila z 12 točkami in petimi skoki, pri Turkih pa je Ersan Ilyasova dosegel 20 točk. Osrednji junak francosko-nemškega obračuna je bil 29-letni francoski organizator igre Tony Parker, ki je zbral 32 točk in šest podaj, pri poražencih pa je bil po dobri stari navadi najboljši Dirk Nowitzki z 20 točkami in šestimi skoki. Italija - Latvija 71:62 (18:21,31:33, 57:51) Italija: Maestranzi (-, -, 0:1), Carraretto (-, 1:2, -) 2, Mancinelli 8 (2:2, 3:8, 0:1), Bargnani (12:15, 9:21, 2:4) 36, Gallinari (5:5, 1:6, 0:3) 7, Mordente (-, -, 1:1) 3, Cinciarini, Be-linelli (6:6, 1:4, 1:8) 11, Cusin, De Tome (-, 1:1, 0:1) 2, Renzi, Hackett (-, 1:3, -) 2. Latvija: Meiers 5, Bertans 8, Freima-nis 4, Blums 4, Jurevičus, Jeromanovs, Kuk-siks 19, Mejeris, D. Bertans 5, Strelnieks 2, Berzins 5, Selakovs 10. ŠIAULIAI - Po prvi zmagi na EP proti Latviji je Italija obdržala kanček upanja po uvrstitvi v naslednjo fazo, vse pa bo jasno že jutri, ko se bodo »azzurri« srečali s favorizirano Španijo, ki je sinoči premagala Nemčijo. Morajo jo premagati, sicer bo ves Andrej Vremec NAŠ POGOVOR - Andrej Vremec »Slovenija sodi med šest najboljših« Zvest navijač Slovenije je od vedno tudi košarkarski strokovnjak Andrej Vremec, ki bo letos pri Domu vodil celotno košarkarsko dejavnost (v vlogi športnega direktorja) ter ekipo minibasketa in začetkov. Slovenija je začela z dvema zmagama. Kateri so prvi vtisi o Maljkovice-vi vrsti? Prva tekma je vedno zelo zahtevna, ker je treba prebiti led. Mislim pa, da za Slovenijo ni imela takega pomena, kot mogoče prva tekma v skupini, kjer igra Italija. Druga tekma pa je bila dvolična: začeli so dobro, saj so bili Ukrajinci na začetku povsem zbegani. V tretji četrtini, ko se v prvih minutah pokaže, kateri so odnosi na igrišču, pa Slovenci niso bili dovolj suvereni. Visoka prednost 21 točk jih je uspavala in so se sprostili. To je tipična značilnost slovenske košarke že dvajset let. Na obeh tekmah so prav na koncu popustili. Je lahko to zaskrbljujoče pred nadaljnjimi nastopi, ko bodo ekipe vedno boljše? Rana Slovencev je pač že več let ta, da popustijo na koncu. Tako je bilo pred desetletjem, a tudi pred dvema letoma na EP, ko so v četrtfinalu 4 minute pred koncem vodili za 14 točk proti Grčiji in nato izgubili. Upam, da z novimi generacijami tega ne bo več. Obakrat pa so tokrat na koncu le reagirali. Res, vendar to še ni dokaz, da se je pri tem kaj spremenilo, saj nivo prvih dveh tekmecev ni bil visok. Vas je sestava ekipe prepričala? Mislim, da je sklicevanje na pomanjkanje igralcev samo alibi. Vsem reprezentancam nekdo manjka. Prepričan sem, da je Maljkovič dobro izbral. Kdo vas je presenetil? Murič, Zoran Dragič in Begič: igralci, ki bi morali v ključnih trenutkih sedeti, ampak so igrali. To kaže, da jim je Maljkovič dal gotovost in jim zaupa. Vsi trije so prišli na igrišče, igrali in zadevali. Vas preseneča, da so oni dobili toliko priložnosti? Mislim, da nasploh vsi trenerji pola- KROMA gajo največ pozornosti in torej najagresiv-nejšo obrambo štirim nosilcem igre - Go-ranu Dragiču, Lakoviču, Smodišu in Lorb-ku. Vsi štirje istočasno lahko igrajo sicer bolj malo, predvsem zaradi centimetrov pod košem. Prav zato imajo ostali več priložnosti, obramba pa jim zaenkrat ne polaga večje pozornosti. Ko pa bodo trenerji ostalih ekip ugotovili, da morajo biti pozorni tudi na ostale, bodo asi imeli več priložnosti, da se izkažejo. Je kdo, ki ni še upravičil vaših pričakovanj? Dragič še ne igra tako, kot bi lahko. Mislim, da ima gotovo večji psihološki pritisk, saj se zaveda, da se ne more več skrivati. Ker pa nasprotniki vedo, česa je sposoben, ga močno pokrivajo. Kaj mora izboljšati Slovenija pred naslednjimi nastopi? Met in pa kohezijo med igralci.Če bodo izboljšali odstotke meta, se Slovenija lahko uvrsti med prvih šest reprezentanc, ki se uvrstijo tudi na predolimpijski turnir. Kdo pa so glavni favoriti? Španci so atletsko in tehnično supe-riorni, lahko samo izgubijo prvenstvo; če bodo zmagali, bodo samo izpolnili svojo dolžnost. Litovci nihajo, ampak igrajo doma; čakam še Lavrinoviča, da zaigra kot pri Sieni, saj on lahko prevesi tehnico v pravo smer. Srbi pa so vsega zmožni. To so tri reprezentance za vrh. Grki, Rusi - ki jim sicer manjka dober organizator igre, Nemci z Nowitzkijem in Francozi - ki pa so sicer doslej kot Slovenci vedno pogoreli - lahko pripravijo presenečenje. (V.S.) včerajšnji trud zaman. Proti mladim Lat-vijcem, ki povrhu nastopajo na celinskem prvenstvu brez več svojih najboljših igralcev, so Italijani pokazali zvrhano mero požrtvovalnosti, do zmage pa jim je pomagal predvsem razpoloženi Andrea Bargnani. Boril se je kot lev, nad njim so nasprotniki storili veliko osebnih napak, in je dosegel 36 točk, kar predstavlja rekord za italijanskega igralca na EP. Sicer je bilo to tudi vse. Italijani so namreč še vedno obupno igrali v napadu, Belinelli in Gallinari sta sredi druge četrtine obtičala na klopi s skupnim izkupičkom 0:7 v metu in zdelo se je, da jim grozi polom. Ob polčasu so imeli »azzurri« izid 1:9 v metih za tri točke in skupno 9:51, če tej statistiki dodamo še statistiko »trojk« iz prvih dveh tekem! Iz zagate so se igralci selektorja Pia-nigianija rešili šele v zadnji četrtini, ko so v pičlih 51 sekundah dosegli prednost 61:53 in jo obdržali do konca tekme. Slovenija je bila včeraj prosta, danes pa jo ob 17. uri čaka tekma proti Gruziji. TENIS Favoriti naprej NEW YORK - Prva nosilca teniškega odprtega prvenstva ZDA Novak Dokovič in Caroline Woz-niacki sta se brez težav prebila v tretji krog zadnjega turnirja za veliki slam v sezoni. Tudi nekdanja številka 1 Roger Federer si je brez težav prislužil napredovanje. Zato pa se je moral posloviti 7. nosilec Francoz Gael Mon-fils. Izidi, moški: Berdych (Češ/9) -Fognini (Ita) 7:5, 6:0, 6:0; Federer (Švi/3) - Sela (Izr) 6:3, 6:2, 6:2; Dokovič (Srb/1) - Berlocq (Arg) 6:0, 6:0, 6:2; Davidenko (Rus) - Starace (Ita) 6:2, 6:4, 7:5; Dolgopolov (Ukr/22) - Cipolla (Ita) 6:0, 7:5, 2:6, 5:7, 6:4; ženske, Vinci (Ita/18) - Cornet (Fra) 6:2, 6:3; Schiavone (Ita/7) - Lučič (Hrv) 6:1, 6:1. Andrea Bargnani, proti Latviji B6 točk in 8 skokov ANSA APrimorski ~ dnevnik VESLANJE - SP Čop in Špik na Bledu brez medalje BLED - Slovenska veslača Iztok Čop in Luka Špik sta v izredno hitrem finalu dvojnih dvojcev na svetovnem prvenstvu na Bledu osvojila peto mesto. Zmagala sta svetovna prvaka Nathan Cohen in Joseph Sullivan iz Nove Zelandije pred Nemcema Hansom Gruhnejem in Stephanom Kru-gerjem ter Francozoma Cedericom Berrestom in Julienom Bahainom. Slovenca je do tretjega mesta ločilo sedem desetink sekunde, nista pa imela pravih možnosti, da bi posegla po medaljah. SP na Bledu se bo končalo jutri. Berruto izbral igralce za EP RIM - Selektor italijanske odbojkarske reprezentance Mauro Berruto je izbral igralce za evropsko prvenstvo, ki bo od 10. so 18. septembra v Avstriji in na Češkem. Igrali bodo podajalca Boninfan-te in Travica; korektorja Lasko e Sab-bi; tolkači Maruotti, Parodi, Savani in Zaytsev; centri Barone, Birarelli, Buti in Mastrangelo; libera Bari in Giovi. Šest kandidatov za OI 2020 LOZANA - Mednarodni olimpijski komite je končal prvi del postopka za izbor države gostiteljice poletnih olimpijskih iger, ki bodo na sporedu leta 2020. Do izteka roka je kandidature uradno vložilo šest držav. Za organizacijo iger se bodo potegovali Rim, Madrid, Tokio, Carigrad, Doha in Baku.Krovna olimpijska organizacija bo zmagovalca, torej novega gostitelja olimpijskih iger, razglasila 7. septembra 2013 v Buenos Airesu. FJK bo preplavilo 8.000 športnikov TRST - Serija mednarodnih tekmovanj bo septembra privabila v deželo FJK kar 8.000 športnikov iz celega sveta. V Lignano bo od danes do 9. septembra evropsko prvenstvo v kick-boxingu, v istem kraju bodo od 10. tudi evropske veteranske igre, na katerih bodo nastopali tudi nekdanji olim-pijci, na sporedu pa bo tudi svetovno veteransko prvenstvo v gorskem teku (17. v Paluzzi). Tržaški bazen Bianchi bo od 11. do 17. septembra gostil svetovno mladinsko prvenstvo v ženskem vaterpolu. KOLESARSTVO - Na Vuelti Nibali zdaj drugi Brajkovič izgubil eno mesto - Razgibano 13. etapo v šprintu ubežnikov osvojil Švicar Albasini PONTEVEDRA - Švicar Michael Albasini je zmagovalec 13. etape kolesarske dirke po Španiji. Kolesar ekipe HTC Highroad je imel v zaključku 158 kilometrov dolge preizkušnje od Sarrie do Ponferrade v sprintu 20 kolesarjev več moči od Italijana Erosa Ca-pecchija in Španca Daniela Morena. Etapa po krajih, kjer je Brajkovič leta 2006 nosil takrat še zlato majico vodilnega v skupnem seštevku, je bil kot nalašč za pobeg. Pet kategoriziranih vzponov in dobrih 40 kilometrov kolesarjenja po zadnjem gorskem cilju so ponujali možnost ubežnikom, ki so jo znali izkoristiti. Čeprav je Moreno gotovo koga prestrašil, saj je bil najnevarnejši v ube-žni skupini 28 kolesarjev, ki je pobegnila že zelo zgodaj, so favoriti pazili predvsem drug na drugega. Niso se gnali za ubežniki, njihovi pomočniki pa so prepozno začeli z lovom, tako da so ubežniki med seboj obračunali za zmago. »Naša predvidevanja so se uresničila. Računali smo, da se bo etapa tako razpletla, zato smo morali biti prisotni pri napadih. Sam sem izbral najboljši trenutek, da se pridružim ubežnikom, o zmagi pa sem začel razmišljati, po zadnjem vzponu, ko smo imeli kar lepo prednost, okrog sebe pa nisem videl veliko takih, ki so zmo- Michael Albasini žni dobro sprintati. Kljub naporom sem ohranil močne noge in z (Slo/RadioShack) +2:00. dolgim sprintom prišel do zmage, ki mi je vzela veliko energije. Naša ekipa je dokazala, da ni samo Mark Cavendish,« je po uspehu dejal 30-letni Švicar, za katerega je bila to prva zmaga na največjih dirkah. Izredno aktiven je bil tokrat lanski zmagovalec Vincenzo Nibali. Napadel je praktično na začetku, si za zmago na letečem cilju nabral šest bonifikacijskih sekund, a pravih možnosti za kaj več s tem napadom ni imel. Podobno kot ne, ko je skupaj z Jakobom Fuglsangom na spustu poskušal uiti konkurentom. Slovenski kolesar Jani Brajkovič je v skupnem seštevku izgubil eno mesto. Potem ko ga je prehitel Moreno, je zdaj na 11. mestu. Skupni vrstni red: 1. Bradley Wiggins (VBr/Sky) 51.14:59; 2. Vincenzo Nibali (Ita/Liquigas) 0:10; 3. Chris Froome (VBr/Sky) + 0:07; 4. Fre-drik Kessiakoff (Šve/Astana) 0:09; 5. Jakob Fuglsang (Dan/Leopard Trek) 0:19; 6. Bauke Mollema (Niz/Rabobank) 0:36; 7. Maxime Monfort (Bel/Leopard Trek) 1:06; 8. Juan Jose Cobo (Špa/Geox) 1:27; 9. Daniel Moreno (Špa/Katjuša) 1:52; 10. Haimar Zubeldia (Špa/RadioShack) 1:53; 11. Janez Brajkovič ANSA 20 Sobota, B. septembra 2011 ŠPORT / SP V ATLETIKI - Kvalifikacije v teku na 200 m Bolt vendarle v finalu, najhitrejši pa Francoz Lemaitre V metu kopja Slovenka Martina Ratej sedma, Abakumovi pa drugi najboljši izid vseh časov DAEGU - Drugi slovenski finalni nastop na svetovnem prvenstvu v Južni Koreji ni prinesel kolajne, a je bil kljub temu soliden. Martina Ratej je v metu kopja osvojila sedmo mesto in s tem izboljšala najboljšo slovensko uvrstitev v metu kopja na dosedanjih SP. V Berlinu 2009, ko je prvič nastopila v finalu, je bila 11., deveto mesto pa je osvojila Renata Strašek leta 1995 v Goteborgu. »Zadovoljna sem s sedmim mestom, pričakovala pa sem, da bom dosegla nekaj boljše daljave. Mogoče je bila želja prevelika, zato se nisem mogla zbrati, kot je bilo potrebno za tako tekmo,« je dejala Ratejeva, ki je včeraj najdlje metala kopje 61,65 m. Bremena zmagovalnih stop- IZIDI Moški, daljina: 1. Dwight Phillips (ZDA) 8,45; 2. Mitchell Watt (Avs) 8,33; 3. Ngonidzashe Makusha (Zim) 8,29; 4. Yahya Berrabah (Mar) 8,23; 5. Luvo Manyonya (JAR) 8,21; 6. Aleksander Menkov (Rus) 8,19; 7. Christian Reif (Nem) 8,19; 8. Sebastian Bayer (Nem) 8,17. Krogla: 1. David Storl (Nem) 21,78; 2. Dylan Armstrong (Kan) 21,64; 3. Andrej Miknevič (Blr) 21,40; 4. Christian Cantwell (ZDA) 21,36; 5. Reese Hoffa (ZDA) 20,99; 6. Marco Fortes (Por) 20,83; 7. Ryan Whiting (ZDA) 20,75; 8. Adam Nelson (ZDA) 20,29. 4 X 400 m: 1. ZDA 2:59,31; 2. Južnoafriška republika 2:59,87; 3. Jamajka 3:00,10; 4. Rusija 3:00,22; 5. Belgija 3:00,41; 6. Kenija 3:01,15; 7. Velika Britanija 3:01,16; 8. Nemčija 3:01,37. Ženske, 200 m: 1. Veronica Campbell-Brown (Jam)22,22; 2. Carmelita Jeter (ZDA) 22,37; 3. Allyson Felix (ZDA) 22,42; 4. Shalonda Solomon (ZDA) 22,61; 5. Kerron Stewart (Jam) 22,70; 6. Debbie Ferguson-McKenzie (Bah) 22,96; 7. Kristina Stuj (Ukr) 23,02; 8. Sherone Simpson (Jam) 23,17. 5000 m: 1. Vivian Cheruiyot (Ken) 14:55,36; 2. Sylvia Kibet (Ken) 14:56,21; 3. Meseret Defar (Eti) 14:56,94; 4. Sentayehu Ejigu (Eti) 14:59,99; 5. Mercy Cherono (Ken) 15:00,23; 6. Linet Masai (Ken) 15:01,01; 7. Lauren Fleshman (ZDA) 15:09,25; 8. Genzebe Dibaba (Eti) 15:09,35. Kopje: 1. Marija Abakumova (Rus) 71,99; 2. Barbora Špotakova (Češ) 71,58; 3. Sunette Viljoen (JAR) 68,38; 4. Christina Obergföll (Nem) 65,24; 5. Katharina Molitor (Nem) 64,32; 6. Kim Mickle (Avs) 61,96; 7. Martina Ratej (Slo) 61,65; 8. Jarmila Klimešova (Češ) 59,27. Današnji finali: 01.00 50 km hitra hoja; 12.00 višina, ženske; 12.10 kopje, moški; 13.15 1500 m, moški; 13.40 4 x 400 m, ženske; 14.00 100 m ovire, ženske; 14.20 200 m, moški. ničk si letos sicer ni naložila, čeprav je na prvenstvo prišla kot peta najboljša na svetu v tej sezoni (65,89 m). Tekma je bila zelo napeta: za najvišjo stopničko sta se vse do predzadnje serije borili Čehinja Špotakova in Rusinja Abakumova, ki je naposled z metom 71,99 m slavila zmago. Dosegla je rekord prvenstev in letošnji najboljši izid sezone na svetu, ki je drugi vseh časov. Tokrat Čehinj ni uspel preboj na najvišjo stopničko kot na OI v Pekingu, kjer je v zadnji seriji odvzela naslov ravno Aba-kumovi. DRUGIČ ZLATA - Kenjika Vivian Cheruiyot je postala šele druga v zgodovini, ki je na enem SP osvojila obe zlati medalji na najdaljših stadionskih tekih. Po zlatu na 10.000 metrov je včeraj ubranila naslov tudi na 5000 m (14:55,36). Dvojna zmaga je uspela le še Etiopijki Ti-runesh Dibabi leta 2005. AMERIČANKI NA NASLOVNICI -Tekmovalki iz ZDA - tekačici Carmeli-to Jeter in Allyson Felix - sta bili na naslovnici dnevnega biltena prvenstva in sta - tako kot doslej večina favoritov - ostali brez najvišje nagrade. V teku na 200 m se je z najžlahtnejšo kolajno okitila olimpijska zmagovalka Jamajčanka Veronica Campbell-Brown (22,22). ČETRTIČ ZMAGOVALEC - Skakalec v daljino Američan Dwight Phillips je še četrtič zapored ubranil naslov svetovnega prvaka. Zmagal je s skokom 8,45 m. PISTORIUS SREBRN BREZ NASTOPA- Čeprav je tudi Oscar Pistorius priboril južnoafriški štafeti nastop v finalu, na njem ni nastopil. Kljub temu pa se je okitil s prvo kolajno na SP, saj so v finalu štafete 4x400 m Južnoafričani zasedli drugo mesto. Zmagala je ameriška štafeta, ki so jo sestavljali Greg Nixon, Bershawn Jackson, Angelo Taylor in LaS-hawn Merritt. Tretji so bili v finalu Ja-majčani (3:00,10), četrti pa Rusi kot najboljši Evropejci. ZLAT PRI 21-LETIH - V suvanju krogle je zlato medaljo presenetljivo osvojil komaj 21-letni Nemec David Storl. V četrti seriji ga je prehitel prvi favorit Kanadčan Dylan Armstrong (21,64), a 21-letni Nemec David Storl priboril Nemčiji drugo zlato kolajno ANSA Prekletstvo naslovnice se je včeraj držalo ameriških tekačic Carmelite Jeter in Allyson Felix, ki sta bili na včerajšnji glavni fotografiji biltena. V teku na 200 m je zmagala Jamajčanka Veronica Campbell-Brown ANSA mladi Nemec se je zbral in v zadnji seriji spet popravil osebni mejnik (21,78). BOLT ZANESLJIVO - Usain Bolt se je uvrstil v finale teka na 200 m s časom 20,31. Najhitrejši je bil sicer Francoz Christophe Lemaitre, najhitrejši belec na svetu, s časom 20,17. KOLAJNE - Po 33. od 47 končnih odločitev so Američani zbrali 16 medalj, od tega devet zlatih, druga je Kenija z 12 medaljami, petimi zlatimi, kolikor imajo najžlahtnejših odličij tudi Rusi, vendar so zbrali eno srebro manj od najboljše afriške vrste. Po pet medalj, od tega po dve zlati, imata Nemčija in Jamajka na četrtem mestu. Slovenija z bronom Primoža Kozmusa deli 30. mesto. JADRANJE - Razred 420 KOMENTAR Kopja kot izstrelki V Koreji vsako jutro nestrpno pričakujejo izdajo dnevnega programa. Kdo bo na naslovnici? Torej koga se bo držala smola? Včeraj je bila »covergirl« Carmelita Jeter. Namesto ponovitve zmagovitih 100, se je morala zadovoljiti s srebrom na 200. To pa ni tako slabo in mit naslovnice je izgubil nekaj zagona. Med pretirano poveličevanimi tekači, posebno mišičastimi sprinterji, so včeraj zabelžili eksplozijo v precej zanemarjenih metih, ki jih po televiziji videvamo pretežno v posnetkih med pogledoma na tribuno, masiranjem Bolta ali pripravo sedmerobork za tek na 800 metrov. Začelo se je v suvanju 1