156
Politične stvari.
Govor  poslanca Kluna
v državnozborski seji dne 21. niarea t. L
(Dalje).
Kar se tiče apostolov, bili so pač židovskega rodu toda v trenotku, ko so se pridružili Kristusu in sprejeli njegov nauk,   prenehali so biti  židje,  (klici   na   levici:
157
O joj!) ker se pod zidom razumeva le oni, Ki živi po židovskih postavah, in te se bistveno razločujejo od katoliškega nauka. Katoliški nauk, katoliška cerkev mej svojimi otroci ne razločuje mej Grkom in zidom, mej Nemcem in Slovanom in mej članom drugih  narodnosti.
Ravno tako se moram čuditi zmešanim pojmom, ki «o se tukaj navedli glede svete maše in židovskega velikonočnega jagnjeta. Po razpravah častitega gospoda doktorja ni maša katolikova nič druzega, kakor velikonočno jagnje, katero o Veliki noči zavživajo židje. Toda gospod poslanec mora vedeti, kaj je sv. maša katoliku in da je z velikonočnim jagnjetom le v tej zvezi, ker je bila postavljena, ko so praznovalt velikonočno jagnje. Bistveno pa je vse kaj druzega. Sv. maša je daritev nove zaveze, ponavljanje smrti na križu našega Gospoda Jezusa Kristusa.
Ako ima mož take pojme o katoliški veri, nauku in sv. maši, potem gospoda, se ne bodete čudili, ako mu odrečemo vsako sodbo o krščanski veri, cerkvenih napravah in namenih; taka sodba je sodba slepčeva o barvah.
Ravno tako je rekel gospod poslanec, da vsak poduk vzgoja in vsaka vzgoja podučuje. Tudi to ni vedno res, ker večkrat poduk ne vzgojuje, ampak po-kvarja, ne blaži, ampak popačuje, in navesti bi mogel vzgledov, da mnogi stariši, ki v javnem življenji odločno drže z nasprotno stranko v zbornici, s tako imenovano nemško-liberalno, vendar žele, da se njihovi otroci ne poprimejo takih načel, katera Vi gospodje na nasprotni strani zagovarjate. Naštel bi Vam lahko, da ravno taki liberalni stariši svoje otroke pošiljajo v šole jezuitov in mnihov, in na vprašanje, zakaj to store, odgovarjajo: Mi vemo, da so tukaj najbolje preskrbljeni. (Prav res ! na desnici.)
Vzgledi o šolstvu na Ogerskem ne dokazujejo tega, kar je dvorni svetovalec dr. Beer govoril, ampak predlog gospoda predlagatelja o verski šoli, ker namenoma ali ne podtikajo predlogu krivični pomen, kakor da bi hotel vse druge vere izključiti, in bi morala biti šola le za katoliške   otroke in bi želeli nazaj   staro  konkordatsko
šolo.
Dovolite mi sedaj, da se nekoliko pečam tudi z govoroma, ki sta se včeraj govorila v tej visoki zbornici.
Gospod poslanec Lippert dvoji, da katoliška Cerkev boljša svet in da ima skrivnostno sredstvo, s katerim bi mogla ustvariti zdrave gospodarske odnošaje; kajti po njegovih besedah dokazala še ni nikdar, da ima takov pripomoček. Skrivnostno sredstvo, katero ima katoliška Cerkev, so nauki Kristusovi in pripomočki Cerkve. Kar je pa krščanstvo ustvarilo v osemnajstih stoletjih svojega obstanka, na to se menda ni treba še posebej sklicevati, kajti očito leži pred nami, in oni ki prezira učinke krščanstva, navlašč zapira oči in noče videti. Vzvišenje žene, varstvo otrok, odpravljeno suženjstvo, red v družini in človeški družbi, to so neovr-gljivi dokazi za odreševalni vpliv, kateri je razvijala katoliška Cerkev izza svojega obstanka.
Kar se tiče družbinskega reda, navajam mu za njegovo vravnavo po krščanskih načelih, in sicer ravno v dobi, ki se opisuje kot najtemnejša, moža, ki bo morda tudi v njegovih očeh našel milost, ko je vendar včeraj tako proslavljal opatijskega prosta Dollingerja. Dr. Jurij Razinger, učenec in zasebni tajnik Dollingerjev poznavalec narodnega gospodarstva, kakor redko kdo, in posebno naprav za uboge, spisatelj odlikovanega dela rCerkveno preskrbovalništvo ubogih", izdal je narodno gospodarstvo v krščanskem duhu, in tu piše na strani 161 (čita):
„Splošnje blagostanje, in sicer ne samo kmetov in meščanov, marveč tudi kmetskih in obrtnih delavcev, bilo je znak narodnega gospodarstva v drugi polovici srednjega veka. Kmet je bil bogat ter je zadostno jedel; hlapci njegovi so imeli visoke plače in dobro hrano. Rokodelec je bil imovit, delal je pridno, a ne pretirano; življenje njegovo je bilo ugodno. Pomočniki njegovi so imeli visoke plače in so bili dobro preskrbljeni, kakor nikdar prej in nikdar slej. Življenje je bilo veselo, a pošteno; radost in zadovoljnost sta vladali v vseh vrstah prebivalstva in proletarijata ni bilo. To je obrtno življenje po krščanskih načelih: Delo po božji volji in na korist skupnosti."
Primerjajte sedaj to opisovanje in odnošaje, katere najdete danes mej delavskim prebivalstvom, potem pa sami sodite, katera doba je bila v narodno-gospodarskem oziru boljša. Dokaze temu najdete za Nemčijo V zgodovini Jansenovi, in sicer v prvi knjigi, str. 305—315, za Anglijo v Fortescue-ju in Cobbetu, za Francijo v Dureau de Malle-ju in za Italijo v Sismondiju.
Gospod poslanec je nadalje trdil, da je prepovedala cerkev jemati obresti. Ravnokar napominani pisatelj pravi v istem delu na str. 279 (čita): „Jedna kratkovidnih zatožb je ta, ako se očita Cerkvi, da je preprečila posojevanje, kajti Cerkvi moramo biti marveč hvaležni, ker je znala ljubezen do dela, spoštovanje produktivnega dela in zaničevanje dobičkarije in oderuštva tako globoko vtisniti v nravno zavest narodovo v pravnem življenji"; kajti cerkvena načela so kristjanom veljala v kurolinškem zakonodajalstvu.
V njem se namreč oderuško izsesavanje zemljiškega dela najstrožje prepoveduje in kot kaznjiv proglaša vsak samopašni pridobitek.
(Dalje nasled.)