Cene in sefmska poročila. CENE TUJEMU DENARJU. Zadnje dni se je dobilo na zagrebški borzi v valutah: 1 ameriški dolar za 56.50 Din. Dne 14. junija 1928 pa v devizah: 100 avstrijskih šilingov za 7.98—8.01. 100 italijanskih lir za 298.28—300.28. 100 madžarskih pengov za 9.9215. 1 ameriški dolar za 56.72—56.92. 100 francoskih frankov za 223.60. 100 nemških mark za 13.565—13.595. 100 čehoslovaških kron za 168.05—168.85. SEJMI. 15. junija: Mozirje, Dravograd, Kostrivni- ca, Oplotnica, 16. « Prosenjakovci (Prekmurje), 18. « Dokležovje (Prekmurje), 21. « Gornja Lendava. Marenberg, Sv. Tomaž, Šmarje pri Jelšah. 22. « Šoštanj, Sv. Jurij ob juž. žel. 24. « Ljubno, Konjice, Sv. Lenart v Slov. gor., Murska Sobota, Guštanj, Ribnca na Pohorju in Podsreda, 27. « Sv. Lovrenc na Dra^vskem polju, Ponikva, Beltinci (Prekmurje), 29. « (30. junija) Sv. Peter pri Rad- goni, 30. « Spodnja Polskava, Sv. Bolfank. Mariborsko sejmsko poročilo z dne 12. ju- nija 1928. Prignanih je bilo: 27 konj, 13 bikov, 175 volov, 303 krave in 18 telet, skupaj 536 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže od 8.25 do 9 Din, poldebeli voli od 7.50 do 8 Din, plemenski voli od 5.50 do 7 nin, biki za kjanje od J.25 do $ Pin, kla- vne krave debele od 66.50 do 7.50 Din, plemenske krave od 5.75 do 6 Din, krave za klobasarje od 4.50 do 5 Din, molzne krave od 5.50 do 6.0 Din, breje krave od 5.50 do 6.50, mlada živina od 7.75 do 8.50 Din. Prodalo se je 262 komadov, od teh za izvoz v Italijo 11, v Avstrijo pa 45 komadov. Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 8. junija 1928 je bilo pripeljanih 400 svinj in 3 koze.cene so bile sledeče: prašiči 5—6 tednov stari 115 do 125 Din, 7 do 9 tednov stari 175 do 225 Din, 3—4 mesece 350 do 440 Din, 5—7 mescev 460 do 500 Din? 8— 10 mescev stari 550 do 650 Din, 1 leto 1000 do 1200 Din, 1 kg žive teže 10 do 12.50 Din, 1 kg mrtve teže 15—16 Din, koza 175 do 200 Din. Prodalo se je 274 svinj in 1 koza. Dunajski goveji sejem dne 11. junija 1928. Dogon 3171 komadov, od tega 280 iz Jugoslavije. Pri slabem prometu so cene izvzem ši prvovrstnemu blagu popustile za 5 do 10 grošev. Za 1 kg žive teže notirajo: voli I 1.10 do 1.70, II 1.25 do 1.45, III 90 do 1.20, biki 1.10 do 1.40, krave 0.80 do 1.30 in slaba živina 0.65 do 0.85. Mesne cene. Volovsko meso in meso od bikov, krav in telic od 10 do 18 Din; telečje meso od 17.50 do 22.50 Din; svinjsko meso od 15 do 22.50 Din. Ljubljanska blagovna borza. Tendenca čvrsta. Zaključeni so bili trije vagoni hrastovih neobrobljenih plohov, od 2.5 m naprej, od 60 do 110 mm, od 20 cm širine naprej, franko vagon meja po 950 Din. — Deželni pridelki: Tendenca mlačna. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenica: baška, prompt na po 507.5—410; slavonska promptna po 395—397; turščica (slo. postaja, navadna tarifa, plač. 30 dni): baška, promptna po 337 —340; činkvantin po 350—355; oves: baški, zdrav, rešetan po 310—315; raoka: Og, franko Ljubljana, plačljiva po prejemu, po 540 —545. Novosadska blagovna borza (11. junija). Tendenca mirna. Promet 16 vagonov pšenice, 1 vagon ovsa, 31 vagonov turščice, 3 vagone moke in 5 vagonov otrobov. Pšenica baška 77-78 kg 347.5 — 350; baška 78-79 kg 350 — 352.5; gornjebanaška 345 do 347.5. Oves baški in sremski 260 do 265. Turščica: baška in sremska 287.5 do 292.5; banaška 285 — 287.5. Moka baška Og in Ogg 470 — 480, 2 457.5 do 467.5, 5 440 — 450, 6 420 — 430; 7 350 — 360. Otrobi baški in sremski v jutastih vrečah 215 — 220. Poročilo o stanju hmeljskih nasadov. Žalec v Savinjski dolini, dne 11. junija 1928. Vreme se je zadnje 14 dni zboljšalo, vendar še ne tako, kakor si to želijo hmeljarji. S toplejšim vremenom so. se prikazovale v starib. nasadih na droge hmeljske stenice v precejšnjem številu in to največ v nasadih blizu gozdov in vod. Prizadeti hmeljarji so takoj pričeli z obrambenimi sredstvi. V nasadih poznega hmelja, ki ga je pa le še nekaj hektarjev, se zopet pojavlja peronospora. Poročati se pa tudi mora, da se prikazujejo v golding-nasadih in sicer na spodnjem delu rastline poganjki s kratkimi kolenci (internodij), kar kaže na lahko okuženost te vrste hmelja. Tukajšnji hmeljarji so se pozivali potom občinskih uradov in potom časopisov, da naj stopijo takoj v boj zoper hmeljske škod ljivcc s priznanimi sredstvi. V dobro oskrbovanih nasadih je rastlina že čez tri metre visoka in je vobče zdra- Iva videti. Žalibog, da naši hmeljarji ne morejo opustiti slabe navade ter prodajajo svoj pridelek že vnaprej, kar se je tudi že zopet letos zgodilo.