Cena posamezni številki Din 1*50
XIII. leto.
V Ljubljani, dne 23. januarja 1931.
„NAŠ GLAS" Izide vsakega prvega, desetega Ib dvajsetega v mesecu. Naročnina za celo leto Din 40*—, za pol leta Din 20"—, za četrt leta Din 10*—. — Za inozemstvo je dodati poätnino. ms Oglasi po ceniku. =
NAS GLAS
Uredntttro s Ljubljana,
Frančiškanska ulica 6/L Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Upravaiitvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica SL 6. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 11.467.
Osrednje glasilo državnih nameščencev in upokojencev.
—...—.fmr.■	[MBuuiWMinn«TrjUiusim Mi i i ii' urili iTTTri imiT—mmwmnrri rrrr~r«Tnji n i iwia n- ,ir
Rr. K. D.:
Pokojninska preskrba dnevelearjev.
Pred Novim letom.
Poleg redmih. stalnih državnih uslužbencev poznamo v vseh državah že od nekdaj vrsto oseb, ki so oprav« Ijale 'le začasno tlela v korist državic. To so uslužbenci, ki vrše običajno manj važne, ročne pisarniške in slične posle, večinoma netrajnega značaja. Države nastavljajo take dnevmičarje zato, da se določeni posli v državni upravi izvrše, ne da bi se s tem držav* ni proračun stalno in trajno premočno obremenil.
V naši državi je bilo vprašanje dnevničarjev spočetka kolikor toliko pravno urejeno z različnimi predpisi posameznih pokrajin. Šele z uredbo od 29. julija 1927.; št. 51 545, (»Uradni list« 397/94 od 7. .septembra 1927.) je bilo na podlagi določb člena 130. urad* niškega zakona* vprašanje dnevničar* jev zakonodajno fiksirano.
Po ti uredbi sme država poleg red* nih pragmatičnih uslužbencev za opravljanje razniih p osi o v najemati tu* dj dnevničar j e. Nagiada se določi dnevničarjem z odlokom oblastva, ki j lih sprejme v služboi države. Ta na* grada sme znašati od 1200 do največ 1500 Din na mesec in mora biti ugo* tovljena v eni, nedeljivi vsoti. Obi* čajno seveda znaša nagrada manj (pri nas ponekod komaj po 900 Din me* sečno), ravna se pa višina po razpo* ločljivih proračunskih sredstvih. Dnevničarji se prav tako kakor pra* gmatski uslužbenci premeščajo z od* lokom oblastva, ki jih je nastavilo. V nadaljujem določa uredba, da se more dovoliti dnevničarjem plačano odbot* stvo do največ 15 dni na leto s pravico do nagrade. Dovoljuje se ta dopust (odmor), do katerega dnevničar nima zakonski zajamčene pravice, po služ* beni dopustnosti in po izprevidnosti starešine.
Če dnevničar zboli, dobi hranari* no in druge dajatve od pristojnega okrožnega urada za zavarovanje de* lavcev, pri katerem mora biti prijav* Ijen. Če ni prijavljen ima pravico še naprej prejemati od države svojo na* grado največ, za dobo šestdesetih dni. Z uredbo je tudi urejeno kaznovanje dnevničarjev cb prestopkih in je v ta namen določen ukor, zmanjšba nagra* de do 25% in odpust brez odpovedi. Običajno mora po uredbi znašati od* povedni rok 15 dni.
Kakor smo opisali, je pravno raz* merje dnevničarjev do državne upra* ve s to uredbo docela določen o . ven* dar je socialni položaj državnih dnev* ničarjev, ki po veliki večini opravljajo docela duševno delo izrazito uradni* škega značaja, napram zasebnim na* meščencem enakih kategorij znatno slabši. Glede bolniškega zavarovanja so sicer dnevničarji res zenačeni z za* sebnimi nameščenci in ročnimi delavci, ne more se pa to trditi glede pokojnin* ske preskrbe. Nagrada državnih dnev* ničarjev je vkljub vsaj enakemu,če ne še važnejšemu in napornejšemu poslu, nižja nego je običajna nagrada zaseb* nih uslužbencev v sličnih službah. Da* si so sicer po ogromni večini dnevni* čarji — kar se dolžnosti tiče — pri dr* žavnih oblastvih docela enaki z zaseb* nim uradništvom in opravljajo pretež* no samostojna duševna dela, vendar ni za njihovo starost prav nič preskrb* Ijeno.
Vzrok, zakaj državne uprave fa= vorizirajo nastavljenje dnevničarjev, le čisto fiskalnega značaja in je docela ’azumljiv. Posebno lahko umljiva je težnja državne uprave, zmanjšati do najnižjega zneska stalne in ponavlja* joče se državne redne izdatke. Zato skušajo države namesto pragmatskih Uradnikov, ki so kolikor toliko stalni
in neodpustljivi ter imajo pravico ,d'o pokojnine, nameščati nestalne usiuž* bence, ki nimajo niti stalnosti, niti pra* vice do starostne preskrbe, vrše pa v bistvu popolnoma enaka dela in z ena* kim uspehom, kakor jih opravljajo stalni državni uslužbenci, na primer pisarniški uradniki ali pa pisarniški pomočniki, pa naj se zovejo že kakor* koli.
Dasi se sicer redkeje dogaja, ven* dar so teoretski možni in dejanski tudi precej! pogosti slučaji da dnevni* čarji služijo dolgo vrsto let, ne da bi se jim iz kakršnihkoli vzrokov že po* srečilo, priti v skupino rednih držav* nih uslužbencev (pri nas m, pr. arhiv* skih uradnikov III. kategorije ali zva* ničnikov). Taki dnevničarji ostanejo po vsem svojem dolgoletnem in vest* nem službovanju na starost tako rekoč na cesti brez sleherne preskrbe in so izpostavljeni največji bedi. Pri svojih skromnih dohodkih, ki le v redkih slu* čajih znašajo vsaj čistih 1000 Din na mesec, niti skromno živeti ne morejo. Da bi pri takem životarenju mogli kaj prihraniti za starost, je čisto izključe* no. To velja seveda le za samce. Če so pa oženjeni, je pa velika revščina nuj* na posledica.
Na vsak način zahteva socialna pravičnost, da se tudi za starostno preskrbo dnevničarjev nekaj stori. Ni* kakor pa ni mogoče, da bi bili državni dnevničarji trajno zapostavljeni za pri* vatnimi uslužbenci, katerim je skrb za starost odvzeta s prisilnim pokoj* ninskim zavarovanjem. Vprašanje po* ko j ninske preskrbe državnih dnevni* carjev jc sociale.ni problem velikega pomena.
Temu nedostatku bi bilo mogoče odpomoči na več načinov. Potrebno je 1. samo, da raztegne vlada obveznost prisilnega pokojninskega zavarovanja tudi na tiste kategorije svojih dnevni* carjev, ki opravljajo take duševne uradniške posle, ki so v privatnih služ* bah podvrženi pokojninskemu zavaro* vanju. Moglo bi se pa 2. izvesti to za* varovanje tudi tako, da bi država sa* ma ustanovila lasten neodvisen pokoj* ninski zavod za svoje dnevničarje. morda v okrilju splošnega Pokoj.niin* skega zavoda ali pa čisto ločeno in po lastnih pravilih in načelih. Seveda bi bilo pri dosedanjih višinah dnevničar* skih nagrad treba! da država nosi večji del stroškov zavarovalnih premij, kar pa ne bi zelo obtoževalo državnega proračuna. Saj so dnevničarji v sploš* nem prav malo stalni in jih večina iz* stopi, preden zadobe pravico do po* kojnine. Posebno velja to za ženske, od katerih sc jih mnogo izloči vsled omožitve. Če bi država sprva ta po* kojninski sklad podprla še s posebni* mi prispevki, ne bi bilo spočetka, do* kler se ne zvišajo nagrade treba od dnevničarjev zahtevati nobenih ali pa le prav nizke zavarovalne prispevke. S prihranki, ki bi se nabirali od zapad* lih vplačanih prispevkov dnevničarjev, ki zapuste .službo, preden jim pritičo pravica do pokojnine in od neizrablji* vib državnih dotacij, bi se sklad stalno zviševal, obenem pa bi se mogli zniža* vati prispevki ostalih. Sicer bi pa tudi v tem slučaju, če bi bili državni dnev* ničarji zavarovani pri splošnem Pokoj* n inskem zavodu, ne bi bilo težko rešiti ta problem brez prevelikih bremen za državo.
Z novo ureditvijo položaja prag* matskih državnih uslužbencev bi bilo želeti, da naša država prav tako v srni* slu socialnih zahtev pravično uredi tu* di položaj najslabše situiranih svojih uslužbencev, dnevničarjev.
Ta članek je objavil sarajevski »Glasnik Umirovljenika« v zadnji šte* vilki lanskega letnika od 29. decembra 1930. Prinašamo ga v dobesednem pre* vodu:
»Ob Novem letu je običaj, da si ljudje drug drugemu čestitajo in si žele srečo in uspeh pri svojih prizade* vanjih.
Mi si nimamo kaj čestitati. Mar naj si čestitamo k temu, da smo spet prebili dolgo težko leto pričakovanj, katera se niso izpolnila in nad, ki so nas prevarile?
Ne bomo ponavljali spet vsega, česar smo se nadejali, da nam izpolni minulo leto. Naše glavno pričakova* nje je bilo, da bo s pravično ureditvijo pokojnin naše v dosilovnem smislu be* sede nevzdržlljivo stanje kolikor toli* ko popravljeno. Opravičenost te naše zahteve in nujna potreba, da se ji ugo* di, je bila ne enkrat, temveč ponovno in tudi s strani najvišjih i.m najbolj merodajnih činitcljev državne uprave priznana. Že v minulem letu nam je bilo rečeno, da bo novi pokojninski zakon storil konec bedi upokojencev in da je načrt pokojninskega zakona že dovršen ter da bo do konca leta 1929. tudi vzakonjen.
Leto je minulo, novega zakona o pokojninah pa nismo pričakali.
Ob pričetku tega leta (1930., op. ured.) se nam je iz zanesljive strani sporočijo, naj samo še malce potrpimo, ker bodo naše težave skoro znatno
Beograjska »Zadruga državnih in samoupravnih uslužbencev za gradnjo stanovanj« bo prihodnjo pomlad pri* čela graditi v beograjskem predmestju Voždovcu uradniško naselbino.
Imenovana zadruga je bila uteme* Ijena leta 1926. in ima nekaj manj od 700 članov. Za gradnjo te kolonije je zadruga kupila veliko zemljišče od beograjske občine, katero meri 141.669 m2. Zemljišče bo plačala zadruga te* kom 20 let po obrokih.
Denar, potreben za nakup tega zemljišča, je dobila zadruga pri Na* rodni banki, katera ji je po Državni hipotekarni banki dovolila posojilo v znesku 15 milijonov dinarjev. Ta kre* dit bo Državna hipotekarna banka še povečala s tem da bo poedinim za* družnikom dovoljevala osebna posojila na stavbišče in dozidana poslopja, in sicer do polovice skupne vrednosti. V opisani namen bo Državna hipotekar* na banka dovolila še posameznikom posojila do največ 10 milijonov di* nar j e v.
Odkupljenega zemljišča je 119.589 m2 razdeljeno na 299 stavbišč. Od ostalega prostora je določenih 740 m2 za zadružni dom, 1922 m5 za trg in 1688 m2 za otroško igrišče. Za ulice in ceste bo treba 17.730 m2. Mestni stavb* ni urad v Beogradu je načrt v celoti, kakor tudi posamezne tipe stavb odo* bril. Prav tako je tudi že potrjena re* gulacija vsega zemljišča.
Posamezna stavbišča merijo od 350 do 500 m2. Zadruga, oziroma za* družniki plačajo občini samo svoja stavbišča, in sicer kvadratni meter po 80 Din. Vse ostalo zemljišče, potrebno za regulacijo in prometne zveze, je ob* čina zadrugi prepustila brezplačno.
Stavbna akcija je že v teku in se izvršujejo prva pripravlijalna dela. Predvsem se izvaja zemljiškoknjižni prenos posameznih stavbišč na poedine zadrugarje. Za dovoljena posojila bo Državna hipotekarna banka dobila kot jamstvo zemljiškoknjižno zavarovanje.
olajšane. Ker pa tega olajšanja ni bilo, smo ob vsaki priliki, ki se nam je nu* dila, ponovno spominjali činitelje, ki so določeni za to, da odločajo o naši usodi, da pravičnost in pravo zahteva, da se naše vprašanje uredi in da se nam končno nudi možnost človeka do* stojne eksistence. Res je, ob vsaki taki priliki se nam je priznalo, da smo iz* vršili svojo dolžnost, in da bo tudi dr* žava napram nam izvršila svojo. In ta priznanja so nam vlivala upanje, da bo končno prišla vrsta tudi za nas.
Čakali smo in upali od dne do dne.
Pa glejte, tudi to leto se končuje, mi smo pa še vedno tam, kjer smo bili ob začetku leta. In ob tem koncu smo skoro že začeli izgubljati upanje, da bomo še kdaj dočakali boljše in svet* lejše dni. Obup pričenja polniti naše duše! Ne zaradi nas samih, saj za naS je vse že itak končano, pa naj pride konec nekaj mesecev prej ali kesneje, bodisi od bolezni, lakote ali od osla* belosti, za nas to ne pomeni nič več. Toda obup se nas polašča, kadar gle* damo na tiste, katere zapuščamo, ka* ko in v kakšnem položaju jih zapu* ščamo!
Pravijo: Trkajte in odprlo se vam bo. Mi trkamo že leta in leta, toda po težkih in trdih vratih, ki se pred nami ne odpro. Pred temi vrati propadamo in poginjamo!
In tako spet trkamo, ker upamo in verujemo, da bomo priklicali gospo* darja in da nam bo odprl vrata, da si bomo mogli tudi mi čestitati «
Da bi se stavbni stroški čim iz* datneje zmanjšali, je zadruga izdelala osem tipov stanovanjskih poslopij, in sicer pet za pritlične in tri za enonad* stropne hiše. Zadružniki si morejo iz* brati zase katerekoli od obeh tipov, vendar pa mora biti projektirana hiša v sorazmerju z njihovimi gmotnimi sredstvi. Mesečno odplačevanje poso* jil se bo vršilo tekom 20 let. Najmanj* ša letna amortizacijska vsota znaša 1090 Din, največja pa 2479 Din. Posa* mezna hiša bo vredna od 100.000 do 250.000 dinarjev.
V zadružnem domu, ki bo sredi* šče te nove uradniške stanovanjske kolonije, bo zadružna pisarna, nabav* Ijalna zadruga, knjižnica, kavarna in družabni prostori. Poslopje doma se bo amortiziralo v 20 letih z .najemninami za oddane poslovne prostore, tako da zadružnikov to poslopje ne bo prav nič obremenilo.
Zadruga je dobila od države mno* ge olajšave jn popuste, kateri so ob* enem z dovoljenim posojilom sploh omogočili to velikopotezno stanovanj* sko akcijo. Predvsem so zadružniki oproščeni vseh kupnih taks kakor tudi taks za prenos zemljišča, potem opro* stitev zemljiškoknjižnih pristojbin in taks za dovolitev zidanja in za poso* jila. Zadruga je oproščena tudi vseh taks, davkov in doklad na svoje po* štovanje ter je deležna popusta na vseh pristojbinah za prevoz stavbnega materij'ala po državnih železnicah in ladjah. Ta popust znaša 50 odstotkov normalnih postavk.
Da se abnormalno visoke stano* vanjske najemnine v Beogradu zniža* jo, je ta akcija najuspešnejše sredstvo. Z zidanjem te največje uradniške ko* Ioni j e, kolikor jih je bilo doslej po enotnem načrtu zgrajenih v vsi Jugo* slaviji, bo velikemu številu državnih nameščencev v Beogradu odvzeta tež* ka skrb. Želeti bi bilo, da posnemajo hvalevredni vzgled beograjske zadru* ge za zidanje stanovanjskih hiš tudi naše sfavbne zadruge, prav tako pa že*
Uradniška naselbina v Beogradu.
limo, da bi bile iste tudi deležne iz* datne podpore s strani države in j a v* nih korporacij. Edinole z izdatno dr*
žavno podporo je mogoče izvesti tako velikopotezni načrt, kakor je beo* graj siki.
Prejemanje dveh pokojnin.
Glavna kontrola je razposlala krajevnim kontrolam razpis št. 110.155 od1 2. decembra, ki se glasi:
Ministrstvo za notranje posle je pod štev. III.*56 462 od 26. novembra 1930. dostavilo naslednjo odločbo go* spoda predsednika ministrskega .sveta: Množe se slučaji, da državni usluž* benci stopajo v banovinsko, mestno ali občinsko službo ter poleg tega, da se jim vračunava državna služba v sa* moupravno službo in za napredovanje uživajo še pokojnino od državne bla* gajne. Prav tako je bilo stavljeno vpra* šanje, dadi ima samoupravni upokoje* nec, kadar stopi v idlržavno službo, ob priznanju dotedanje službe za pokoj* nino in napredovanje, pravico tudi na pokojnino iz samoupravnih pokojnin* skih skladov.
Gospod pravosodni minister je iz* dal pod št. 93.005 od 17. oktobra 1930. naslednje mišljenje:
»Državni uradnik, ki se postavi za banovinskega uslužbenca, in kateremu se državna služba (t. j. prav za prav: čas, prebit v državni službi) prizna v banovinsko službo ne more na podlagi te, v državni službi prebite dobe pre* jemati pokojnine in razen tega še pla = čo in prejemke .aktivnega banovinske* ga uslužbenca, če se je uslužbencu priznala doba državne službe za bano* vinsko, znači to, da se mu ta čas ra* čuna za napredovanje v banovinski službi in da se mu bo tudi ta čas vra* čunal v pokojnino, če bo nekoč .stopil v pokoj iz banovinske službe. Na te* melju te prej prebite državne službe katera kesneje v banovinski službi da* je uradniku vse ugodnosti in pravice enako, kakor da je vso dobo prebil v banovinski službi, ne more uradnik prejemati pokojnine od države in ob* enem plačo od banovine.
Ista oseba nikakor ne more preje* mati dveh pokojnin na podlagi istega službenega časa. To bi bilo nasprotno osnovnim načelom, na katerih temelje predpisi o pokojninah.«
To mišljenje gospoda pravosodne* ga ministra povsem sprejemam.
Iz povedanega in po predpisih iz čl. 136. in sl. iz IX. poglavja uradni*
škega zakona ter iz postoječih posebnih predpisov, ki urejajo službene pre* jemke in pokojnine, izhaja:
Državni upokojenec, kateri se postavlja za banovinskega ali občinskega uslužbenca, ne more hkrati prejemati državne pokojnine in svoje plače, a če si pridobi od banovine ali občine pra* vico do pokojnine s pravom, da se mu vračunajo leta, katera je odslužil v dr* žavni službi inč more prejemati tudi državne pokojnine.
Banovinski ali občinski upokoje* nec, ki bi bil sprejet za državnega uslužbneca (ne kot kontraktualni usluž* bcnec!), ne more prejemati pokojnine od banovine ali občine poleg svoje pla* če. Če si pa pridobi pravico do pokoj* nine od države s pravico do vračuna* nja let, katere je prebil, v službi bano* vine ali občine, v dobo za odmero po* ko j nine, ne more prejemati še pokoj* ninc od. banovine ali občine.
Uslužbenec ali upokojenec bano* vine ali občine ne more prejemati pokojnine od druge banovine ali občine kjer je prej služil, če se mu leta, pre* bita v ti novi, vračunajo za pokojnino od tistega samoupravnega telesa v či* gar službo je prešel.
Ista oseba ne more prejemati dveh pokojnin, kateri bi bili izračunani na podlagi istega službenega časa.
V slučaju, če bi bili poedini bano* vinski ali občinski predpisi ali statuti posameznih pokojninskih skladov na* sprotni pravkar povedanemu, bodo bani, oziroma občine na področju uprave mesta Beograda Storile vse kar treba, da se po rednem potu ti pred piši izmenjajo ter da sc pravice usluž* bencev in upokojencev urede, kakor je spredaj razloženo.
Na temelju točke 5., čl. 3. zakona o ureditvi vrhovne drižavne uprave na* ročam ti upravi naj prednje v svojem področju razglasi zaradi nadaljnjega postopanja in da stori vse, kar je še treba za izvršitev spredaj povedanega, ter da me o izvršitvi tega naloga ob-vesti.«
Prednje se dostavlja ti kontroli zaradi znanja in ravnanja.
Predsednik glavne kontrole.
Josip Skalar, viš rac. svetnik v pok., Ljubljana.
,10“ fflpMi - Mili Oipitiia) in MmiM.
Glasilo Zveze nabavljalnih zadrug državnih ■ uslužbencev v Beogradu »Zadrugarstvo«, je v svoji 11. številki za mesec november 1930. objavilo čla* nek, v katerem očita ljubljanskemu »Našemu Glasu«, da daje državnim
Paul Keboux:
Biser.
»Da, moj dragi, kradel sem. — En* krat samkrat v življenju, večkrat ne. — Ampak kradel sem. Lagal bi, če bi trdil kaj drugega .. .«
Osuplo sem pogledal Martensa, slovitega draguljarja z avenije des Chaimps Ellysee.s, strokovnjaka pri tr* govskem sodišču in člana vseh razstav* Ijalhih odborov, trgovca spoštovanega od vseh tovarišev, njega mojega pri* jatelja žc nad dvarbet let.
»Ta zgodba« je nadaljeval, »ni od zdaj. Bilo je pred vojno. Tiste čase so nosile ženske velike klobuke, ki so bili podobni kavarniškim mizicam, in so bili okrašeni s cveticami, NosTe so dolge obleke, zelo dolge in polite z okraski, ki bi bili še danes moderni
Nekega dne me je zjutraj posetil moj nekdanji sošolec Lucien Sailbois, ki je med tem postlal profesor na ne* kem pariškem liceju.
Lucien Sarlbois je bil vrl dečko, nekoliko pozabljiv, brezbarven in vsakdanji, eden tistih vseučiliških di* jakov, ki težko in zelo revno žive, in ki jim je življenje še otežkočeno z dolžnostjo, da morajo zavzemati v družbi dostojen položaj in biti skrb* no oblečeni, da ne izzovejo zasmeha ali studa pri svojih učencih.
Lucien Sarbois mi je dejal:
uslužbencem glede kreditov napačne nasvete, ker priporoča novo kreditno organizacijo »OKO« v svoji 27. Ište* vtiki iz 1. ,1930. kot »najcenejši in naj* primernejši način kredita«.
Kot organizator »OKO« odgovar* |
»Ljubi moj, prišel ,sem, da te po* prosim za uslugo, za prav veliko uslugo. — Potrebujem nakit in mi si! sem si da bi ga mogel dobiti pri tebi po zmerni ceni. Povabljena sva z ženo k očetu nekega mojega učenca na slav* nost, k Forgetu, saj veš k znanemu For.getu iz rodbine Forgetov, ki izde* bijejo pecivo. Vpliven mož je, zelo bogat, in pozna ves Pariz. Mogel bi me priporočiti, da najdem priliko za zasebni pouk, kar bi mi bilo močno v prid. Moja žena pa nima prav nobe* nega nakita, s katerim bi mogla iti na to slavlje in ubožica je vsa obupana zaradi tega. Zato bi ji seveda rad ku p ' kaj prav preprostega kar bi pa vseeno tako učinkovalo da ne bi iz* gledala prerevno. Mlada je, čedna je, lepe obleke ima rada. Pri njenih letih je to njena pravica — no in tako sem se torej odločil, da se vržem v velike izdatke. — Poglej nia primer tade obesek — koliko neki velja?«
Ker ni poznal draguljev, je poka* zal prijatelj baš enega izmed naj draž* jih. Ko je izvedel za ceno, se je ža* lo.stno nasmehnil. Dolgo se je pomiš* Ijal in se igral z dijamanti, 'smaragdi in biseri, in jih vitil med prsti, poru* javelimi od neštetih cigaret katere je bil pokadil ponoči, !ko je ob svetiljki popravljal naloge svojih učencev.
Ko mi je zaupal, s kakšno vsoto razpolaga — petsto frankov — sem mu moral nasvetovati:
jam na ta izvajanja ter smelo tirdim, da člankarju kreditna organizacija »OKO« ni znana, odnosno, da mu je njen ustroj le predobro znan in da namenoma iznaša trditve, ki ne odgo* varjajo resnici. Sicer ne bi mogel tr* diti, da je ta organizacija »le nov člen v posredniški verigi, ki naravno blaga ne pocenjuje, nego podražuje.« Iz na* šib tozadevnih pojasnilnih člankov v strokovnih glasilih (»Naš Glas«, »Uči* teljski Tovariš«), kakor tudi iz fokrož* nie na posamezne državne nameščen* ce, s katerimi smo jih vabili, da pri* stopijo k naši kreditni organizaciji, je jasno razviden način nakupa. Tam stoji:
»Ko ste v trgovini, ki je udružena v »OKO«, izbrali blago, se sporazumeli za ceno in bi bilo treba plačati račun, pokažete svojo člansko legitimacijo »OKO«. Na kakšen način ,se blago ,s tem podražuje, kakor trdi čiankar, saj trgovec prod predložitvijo naše član* ske izkaznice niti ne ve, da je kupec pri nas udružen? Pogodita se za ceno poprej, tako da kupec pri tem sigurno ni oškodovan.
Ke-r pa kupec blaga nc plača takoj, temveč v 6. mesečnih obrokih, je na* ravno, da mu priračuna trgovec po na* šib navodilih 5% za manipulacijske stroške. Naj nam pove čiankar, kje dobi kupec — državni nameščenec —■ tako poceni kredit? Pri raznih denar* nih (izposoj c valnih) zavodih mora ,sa* mo na obrestih plačati 8 do 10%, po* leg tega mora tudi prispevati k. mani* puiacijskim stroškom zavoda, tako da ga stane posojilo (kredit) 14 do 16%. Razven tega mora'plačati 50 do 100 Din za delež in pristopnino ter jamčiti omejeno ali neomejeno ne le za svoj dolg, temveč tudi za obveznosti osta* lih zadrugarjev. Pri nas pa ne jamči za nikogar drugega kakor le za svoj lastni dolg.
Naravnost zlobna pa je trditev, da »OKO« ni potrebna v dravski ba* novini, kjer že deluje lepo število na* bavljalnih zadrug državnih uslužben* cev ;z najlepšim uspehom. Čiankar ve prav dobro da se pri »OKO« ne 'dobi kredit za nakup živil, 'in ravno s'prö* dajo živil se pečajo pretežno naše na* bavljalne zadruge, izvzemši maribor* sko. V Mariboru r»OKO« dozdaj niti ne posluje, v Celju je sicer že organi* ziranu, vendar zaradi lokalnih razmer ni odziva, pride tedaj le v poštev ljub* Ijanska »Nahavljalna zadruga državnih nameščencev«. Povejte mi g. čiankar, ali prodaja ta zadruga radio*potreb* ščine, radio*apara'te, gramofone in gramofonske plošče, moško in žensko konfekcijo, krzneno in galanterijsko robo, platno, svilo perilo, blago za mo* ške in ženske obleke, preproge, obu* tev, klobuke, 'glasovirje in muzikalije, knjige, šivalne in pisalne stroje, mo* torna kolesa in bicikle, fotografske po* trebščine in fotografske aparate, zlat*
»Nikar ne išči pristnih kamnov za tako ceno, prav nič ne dobiš za ta denar. ' Vzemi posnetek, imitacijo. Dandanes lahko dobiš take, ki so ta* ko dobro ponarejene, da prevarijo vsakogar.«
In ponudil' sem mu biser, precej velik biser, ki je bil res prav dobro pogojen v barvi in v blesku, in ki ;.e bi obešen na tenko zlato verižico.
- Za dvesto frankov je prijatelj vzel nakit ki je pa razen tega zelo lepo izgledah tako da bi samo stro* kovnjak mogel spoznati njegovo skromno vrednost.
V zahvalo za ljubeznivost me je Sarbois povabil na večerjo.
Mislil sem. da sem se 'zmotil v naslovil, ko sem zagledal stanovanje stopnišče, prednjo sobo. Vse to se mi je zazdelo zelo elegantno za srednje* šolskega profesorja. No, vseeno je bilo to njegovo stanovanje.
Sarbois mi je prišel naproti, me pozdravil in peljal v .sprejemnico, ki je bila urejena zelo okusno, in me je predstavil svoji ženi stasiti, nežni elegantni Parižanki, ki je bila prav dražestno oblečena.
Jed je bila izvrstna. Pili smo vina izbornih kakovosti, in vsakokrat, če sem napravil poklon zaradi slastno pripravljene jedi in okusne opreme, mi je Sarbois brez obotavljanja odvrnil:
»To so priložnostni nakupi, ki jih je izsledila moja žena. Dosti časa ima.
nino srebrnino in ure, pohištvo, otro* ške vozičke itd ?! 'In dalje! Ali si mo* rete s pomočjo te zadruge popraviti zobe in napraviti umetno zobovje pri zobozdravnikih? Ali dobite poseben kredit, da lahko greste na letovišče ali v zdravilišče?!
Naše nabavi jalne zadruge pa niti ne morejo prodajati zgoraj navedenih predmetov, saj so v to poklicane le dotične detajlne trgovine, ki imajo — naravno — tudi veliko izbero, da za* dostijo vsem zahtevam. Naše zadruge pa ne morejo imeti takih zalog in tudi ne vseh navedenih predmetov!
Zlobno je tedaj spravljati »OKO« v zvezo z nabavljalnimi zadrugami in očitati »Našemu Glasu« da ne pripo* roča lastnih stanovskih trgovskih or* ganizacij! Sicer je pa ravno »Naš Glas« že pojasnjeval, da »OKO« ne more biti nobena konkurenca obstoje* čim nabavljalnim zadrugam državnih nameščencev iz enostavnega razloga, ker te ne prodajajo predmetov, kojih nakup posreduje »OKO«. S tem so glede »OKO« odveč tudi vsa ostala izvajanja čiankar ja, tičoča se prospeha nabaivljalnih zadrug, dolžnosti član* stva itd,, saj je po zgornjih izvajanjih dokazano da »OKO« ni konkurenca tem zadrugam!
Omenil bi še trditev, da je naša organizacija samo agent za trgovca, od katerega prej-ema za svoje delo pri* merno nagrado. Povsem naravno je, da ne moremo vršitii svojega dela za* stonj, saj imamo vendar mnogo režij* skih stroškov. Poleg tega vršimo za trgoivca informacijski in inkasni posel, ter mu [garantiramo za plačilo. Kateri agent pa vrš« vse te posle?! Mi vendar ne ponujamo blaga v nakup, mi samo organiziramo pri nas one trgovce, ki pristanejo na naše poslovne pogoje za izvrševanje informacij, inkaso in ga* rancijo! Označba našega poslovanja kot »agent« je tedaj zelo neokusna in jo odločno odklanjamo!
Iz navedenega sledi, da je urednik »Zadrugarst va« očividno nasedel ano* nimnemu članakarju, katerega pri na* padu na »Naš Glas« odnosno na krc* elitno organizacijo »OKO« sigurno ni* so vodili r.ajplemenitejši nagibi! Ali ne tiči v tem napadu morda nekaj za* visti, ker iščejo kupci f— državni in privatni nameščenci — pri n a s kredit, ker je »najcenejši in najprimernejši«? Kakšna bo ta zavist šele, ko bo začela v dravski banovini poslovati nam so* rodna kreditna organizacija, pni kateri kupec ne bo plačeval niti onih 5% za manipulacijske stroške, temveč le skromen prispevek v ta namen?! Ako je že naša organizacija »OKO« našla veliko razumevanje pri merodajnih faktor jih, ki jo smatrajo za najboljše nadomestilo za prejšnje predujme na plačo, bo nova organizacija — ki se po mojih informacijah že snuje — še boljše nadomestilo in bo služila tako
Za dobre naslove ve. Trgovci ji dajo po izjemnih cenah.«
Dobil bi bil prav visoko mnenje o trgovskih sposobnostih gospe Sar* boisove če ne bi bil tisti večer z nami za mizo še drugi gost, eleganten in zelo uglajen mož, ki mi je bil pred* stavljen kot prijatelj, zakoncev. Pre* dobro poznaš pariško življenje, da ne bi ugenil kakšne miselne zveze so se mi takoj pojavile v glavi. .,
Več let nisem videl Sarboisa- in njegove žene. Nekega večera je pa prišel moj nekdanji .sošolec spet k meni in bil je očividno zelo nemiren. Imel je rdeč nos in oli so mu '.lažno bleščale za naočniki.
»Moja uboga ženica je hudo bol* na« mi je zaupal, »obojestranska pljučnica ... Zdravnik ni prav pre* pričan, da jo more rešiti ... To je •strašno ... Šel sem baš tod mimo. Ni* sem se mogel upreti želji, da bi stopil gori in ti stisnil roko ... v takih tre; notških, saj veš, se spomni človek pri* jateljev. Začutiš potrebo po pomoči, če te zadenejo tako težke preizkus* nje.«
Teden pozneje mi je mrtvaški list naznanil, da je bila skrb ubogega mo* ža upravičena.
Bilo mi je hudo, ko me je kesneje obiskal. Zdel se mi je kakor človek čisto brez poguma, ki je od obupa iz* gubil sleherno oporo. Njegova žena. dasi je izgledala, tako čudovito nežno,
kot naša »OKO« vsem onim name» ščencem, ki niso zmožni, iz svojih skromnih službenih prejemkov kriti večje nabave. Ako bo »Naš G'as« ta» ko kot doslej opozarjal na take in ena» ke kreditne organizacije, bo s tem svo» jim bralcem sigurno koristil, nikakor pa ne škodoval, kakor se to boji ano» nimni elankar v »Zadrugarstvu«.
P. S. V zgornjem članku sem pre» zrl »Nabav,Ijalno zadrugo uslužbencev državnih železnic«, ki ima, kakor zna^ ho v svoji trgovini raznovrstno blago. Naj tedaj še pojasnim, da železničar» jev dozdaj sploh še nismo organizirah pri nas in jih tudi ne nameravamo.
Oisiači9iiicazafi££¥emjo
Ljubljana,	tasta £teo 6
pri p iroča svojo b g ito zalogo v*eli vrst mali ifakturn-ga olaga Državni uradn ki dobijo bia^o na obroke samo s predložitvijo uradne legitimacije.

Vestnik.
Združitev vseh poštarskih organi» zacij. V dneh 9. do 11. januarja t. 1 so se vršila v Zagrebu posvetovanja p. t. t. uslužbencev iz vse države in se je raz» pravljalo o združitvi vseh dosedanjih mnogoštevilnih organizacij v skupno edinstveno udruženje. Vsi zastopniki so bili složni v tem. da je. nujno potrebno, da se ustanovi enotna organi» zacija, ki bo edina zmožna uspešno delovati za prospeh vseh p. t. t. name» ščencev. Sprejet je bil v tem smislu soglasen sklep, da se združitev čimprej izvede.
Profesorski dom v Beogradu.
Glavna uprava jugoslovanskega profe» sorskega društva je nedavno sklenila da se bo sezidal s prispevki društvenih članov v Beogradu profesorski dom, čim se nabere zadostna vsota denarja. Pri tem se je sklenilo, da se določijo prispevki tako»le: supleriti naj plačujejo po 3 Din mesečno profesorji 8. in 7. skupine in predmetni učitelji po 6 Din. profesorji 6., 5 in 4. skupine po 10 Din, gimnazijski direktorji, inšpektorji in načelniki 3. in 3. a skupine pa po 16 Din na mesec. Plačevanje pri» spevkov naj se začne s 1. januarjem 1931. Doslej je nabranih za zgradbo doma pol milijona dinarjev.
Koncertna turneja učiteljskega pevskega zbora. Pevski zbor Udruže» n ja jugosilovenskega učitelj sitiva, pover» jeništva v Ljubljani, priredi po Rumu» niji koncertno turnejo. Odposlanec pevskega zbora UJU je že odpotoval v Rumunijo, da uredi vse potrebno, da se bo turneja v redu mogla izvr» siti Prepričani smo, da bodo naši uči» teljbpevci tudi na Rumunskem dosegli tisto priznanje in pohvalo, katero za» služijo in da bo uspeh te turneje enak v e* i k emu uspehu katerega je učitelj» ski pevski zbor dosegel lani na češko» slovaškem.
Državnim nameščenčam v Kama niku! Prvi letošnji društveni sestanek »Okrožne 'skupine državnih nameščen» cev za okrožje Kamnik« se vrši v soa boto dne 31. januarja 1931. v gostilni »Grajski dvor« (g. Žirovnik) ob 20. uri zvečer. V,si člani in po le teh vpe» Ijani gostje vljudno vabljeni.
Tako ni prav. V »Slovenskem Na» rodu od 13. januarja, v »Jutru«, »Ju» goslovanu« itd. od 14. januarja t. 1. smo brali obvestilo, da se bo dne 17. t. m. vršil občni zbor Društva kon» ceptnih uradnikov politične uprave. Isto objavo so priobčili tudi drugi ljubljanski dnevniki — našemu glasilu pa ta objava ni bila poslana. — Takih slučajev, da včlanjena društva svojih prireditev v lastnem glasilu ne objav» ijajo smo morali na žalost v zadnjem času že več ugotoviti.
Zahvala. Prejeli smo v objavo: Podpisana Ana Gregorc vdova po davkarju Jos. Gregorcu, ki je umrl v Murski Soboti dne 6. januarja 1931., sem prejela danes od Združenega po» grebnega sklada društev finančnih pravnikov, davčnih uradnikov in dru» štva državnih nameščencev in upoko» jencev dravske banovine v Ljubljani posmrtnino v znesku 7400 Din. Čutim se dolžno, da se za takojšnjo in tako obilno tovariško pomoč v tem težkem trenotku temu skladu javno zahvalim v svojem in v imenu svoje rodbine. — Murska Sobota, d,ne 10. januarja 1931. — Gregorc Ana, s, r.
Draginja stanovanj v Ljubljani. Nedavno je objavil »Jugoslovan« na» slednji glas iz ljubljanskega občinstva: »Nikjer na svetu niso stanovanja tako draga kakor so pri nas in v prvi vrsti v Ljubljani. Po izjavi »Trgovskega li» sta« (katera je točna) plačuje dravska banovina nekaj nad 772 milijonov hiš» nega davka in od tega plačajo samo Ljubljančani nekaj nad 32 milijonov. Mnogo je strank, katere morajo dati ves mesečni dohodek za stanovanje, nekaterim tudi še ta ne zadostuje in morajo njihovi otroci prispevati za njihovo preživljanje To pa tudi ves svoj zaslužek! Vrhunec stanovanjske draginje je pri nas to ne gre več! Pre» napeta struna vedno- poči.« — Istega mnenja je naša Zveza in vse organizi» rano državno uslužbenstvo. Potrebne so čimprej radikalne zakonske mere, da se neznosna stanovanjska draginja ublaži.
Vročitev delnic Agrarne banke, Nekateri državni uslužbenci, ki so leta 1929. podpisa1! delnice Priviligira» ne agrarne banke s p-ogojem odplače» vanja delnic v 24 mesečnih obrokih, so prosili finančno ministrstvo, naj jim vroči pripadajoče delnice, ker so že prostovoljno vplačali celotno vsoto za podpisane delnice. Po navodliu D. R. št. 106.400/29 dobe državni uslužbenci, ki so na ta način podpisali delnice Agrarne banke le»-te šele čim vplačajo vse obroke, t. j. meseca julija 1931.
Okolnost, da so prostovoljno že prej vplačali celotni znesek za podpisane delnice, je brez pomena. Zato so teke prošnje brezpredmetne.
Značaj spričeval glasbenih zavo» dov. Glavni prosvetni svet je sklenil, da so letna spričevala državne glasbe» ne akademije v Zagrebu enakosuedna spričevalom državnega konservatorija v Ljubljani in da so diplome o umet» niški zrelosti iste akademije enako» vredne diplomam ljubljanskega kon» servatorija in da veljajo za nastavitev kot listine v smislu členov 74. in 76. zakona o srednjih šolah.
Neprostovoljen humor. Že zadnjič smo omenili, kako je neka uradniška skupina med svojimi člani organizi» rala kolektivno odpoved našega glasi» la. Med nekdanjimi naročniki, ki so na skupnem seznamu izjavili svojo odpoved lista, se nahaja tudi ime ne» kega gospoda, kateremu pa pri naj» boljši volji uprave ni bilo mogoče Ib sta s koncem leta 1930. ustaviti. Zakaj neki? Zato, ker ta odpovednik sploh v letu 1930. — kakor že tudi prej ni» koli — ni bil naročen na »Naš Glas«.
Obleke kemično čisti, barva, pllsira In iika tovarna I O S. REICK.
■f* Josip Gregorc.
Dne 6. t. m. zjutraj je preminul 'Josip Gregorc, davkar v Murski Soboti. Dolgo časa je že bolehal na Sladkorni bolezni in hiral, vendar ga je držalo pokoncu upanje, da se izleči. Dne 4. januarja zvečer pa je izčrpan po ti zavratni bolezni pal v nezavest iz katere se ni več zbudil v zemeljsko življenje.
Naš dobri kolega je bil rojen dne 18. februarja 1881. v Zbelovi na Štajer» skem. Po daljši vojaški službi je vsto» pil dne 30. julija 1921. v davčno sluz» bo, kjer je vzorno služboval do pre» rane smrti. —- Udeležil se je kot vojak tudi bojev na Koroškem.
Udejstvoval se je dosti v javnosti, posebno še v društvenem življenju. »Prekmurska posojilnica«, ki jo je upravljal, dokler so mu to dovoljevali službeni odnosi, se ima največ njemu zahvaliti za svoj vsestransko uspešni razvoj. Ob ustanovitvi »Nabavljaln-e zadruge državnih nameščencev v Mur» ski Soboti« je z veseljem in požrtvo» Valno vnemo priskočil ter neumorno in inesebično deloval pri nji, dokler ni bil prisiljen vsied bolezni umakniti se. Tudi pri narodnih društvih, zlasti pri Sokolu je zastavil vse svoje nemale moči, kolikor mu je le čas dopuščal, za kar g>a je Sokolsko društvo v Murski Soboti počastilo s častno stražo ob njegovi krsti ter s številno udeležbo na zadnji poti. Za zgraditev lepega So» kolskega doma si je pokojni Gregorc pridobil izrednih zaslug.
Za njim žaluje poleg brata in se» ster njegova mati in žena ter dvoje nepreskrbljenih otrok, ki jim je bil dober sin in zelo skrben mož in oče.
Vsem tovarišem in vsakomur, kdor ga je poznal, ostane pokojni Jo» sip Gregorc kot vrl tovariš in dober človek v najlepšem spominu. Bodi mu zemljica lahka!
Organizacijske vesti.
Okrožna skupina drž. nameščencev in upokojencev v Mariboru j avl ja svo» jiim članom, da se vrši redni občni zbor dme 8. februarja 1931. ob 9. uri v pro» 'štorih Zadruge drž. nameščencev r. z. z o. z. v Mariboru, Rotovški trg, z naslednjim dnevnim redom: 1. Odbo» rovo poročilo glede delovanja v pre» teklem leltu; 2. Poročilo glede denarne uprave in pregledovanja računov; 3. Višina članarine; 41 Stavljeni predlogi (čil 8., točka 2 in čl. 12.); 5. Priziv po čl. 10.; 6. Izpnemembai pravili; 7. Raz» družitev O. S.
Samopomoč drž. nameščencev in upokojencev v Mariboru javlja svo» jim čllanom, da !se vrši redni občni zbor dne 8. februarja t. L, takoj po občnem izboru Okrožne skupine drž. nam. im updkj v istih prostorih z na» slednjim dnevnim redom: 1. Sklepa» nje o odborovem poročilu in razreši» tvi odbora 2. Razpravljanje o pritož» bab onih drušitvenikov, katerim je od» bor odklon i! spr-ej'em. 3. Volitve od» bormikov in namestnikov, dveh račun» s-kih preglednikov in članov društve» nega razsodišča. 4. Sprememba pravil. 5; R a z p u s tl d r u š t v a. 6. Odobritev letnega obračuna. 7. Slučajnosti. —-Ob enem javlja da je bilo v letu 1930. umrlih članov 18 (osemnajst); iz sku» pine A 12 članov, iz skupine B 6 čla» nov. Na posmrtnini je bilo izplačanih 23 286 Din. Posmrtnima za prvo četrt» letje 1931. se zviša v skupini A ha 1300 Din, v Iskupini B na 1900 Din.
Tajnik.
Okrožna skupina državnih name» ščencev v Kamniku. Dne 5. januarja t. 1. se je vršil 9. redni občni zbor Okrožne skupine državnih nameščen» cev za okrožje Kamnik. Ugotovilo se je, da je društvo v minulem letu ži» vahno delovalo in med drugim doseg» lo, da je bil delni popoldanski osnov» nosolski pouk v Kamniku ukinjen, kar je za učence, ki se vozijo od zunaj v šole, velikega pomena. Na društveno pobudo so se stalno nadzorovale tržne cene živilom. Prav tako je društvo do» seglo,, da se je prodajalcem sala in ma» sti iz Trzina dovolilo še nadalje pro» dajati v Kamniku svoje blago na stoj» nicah ob tržnih dneh. Sej je imel od» bor 9, društvo je pa priredilo tudi tro» je družabnih večerov, kjer so se kam» niški državni uslužbenci sestali v to» variški družabnosti. Stanje blagajne je
je bila brez dvoma sijajna gospodinja, j Po vsem, kar mi je pripovedoval, sem videl, da je njegova zmeda, ne da bi se b;l sam tega zavedal, izvirala pred» vsem iz tega, ker je bil nesposoben da bi si sam uredil življenje, zdaj ko se je moral zanašati samo na lastna sredstva. Z glasom, ki mi je segal prav do srca. mi je zaupal' svojo bo» jazen in bolečine. Od vseh strani so prihajali računi. K silni žalosti so se pridružile še denarne skrbi.
Na vse zadnje je potegnil iz žepa obesek katerega sem mu bil prodal in me ponižno naprosil:
»Kaj mi ne bi mogel storiti uslu» ge in vzeti tole nazaj? Kaj naj zdaj počnem s tem? Zagotavljam ite, da bi mi danes celo sto frankov zelo ptev prišlo,«
Storil sem takoj, kar je želel in mu izročil vsoto.
Toda tisti hip, ko sem hotel biser že položiti k ponarejenim draguljem, me je njegova teža in njegov blesk Presenetil. Biser, katerega mi je izro» žil, je bil pristen. Pogledat sem prija» Ulja. Ves je zardel1 in mi rekel:
»Morda se je malo ogulil ta čas. '7 Ti je morda žal, da si bil tako ve» hkodušen? Mar hočeš, da ...«
In hotel je potegniti iz žepa list» nico, v katero je zagrebel bankovec za st0 frankov, kakor zaklad.
Trenotek, ki sem ga tedaj preživ» | Ijal, je bil eden izmed najmučnejših, najtežjih trenotkov vsega mojega trgovskega poslovanja. Ta biser, ki je bil namesto onega drugega vdelan v skromen zlat okov ta biser je bil vreden pettisoč frankov, morebiti ce» lo še več. Toda to razkritje bi bilo su» rovo uničilo vse spomine, kar jih je imel ubogi mož ;na pokojnico. Sem imel pravico, raztrgati mu srče s tem. da mu povem resnico? Mar sem smel in mogel uničiti, kar mu je toliko let skupnega srečnega in nežnega življe» nja pustilo lepega v duši da bi mu bilo v tolažbo?
Moral sem se brez odlašanja od» ločiti. Že se je zdelo, da ga moj molk vznemirja.
»Ne, vse je v redu,« sem mu de» jal in obdržal biser. »Vesel sem, da sem ti mogel izkazati uslugo.«
Obdnžal sem nakit. Vnovič sem ga prodal in znesek, katerega sem prejel zanj, izročil dobrim namenom
Nalagal1 sem Luciena Sarboisa, okradel sem ga.
Pa sem mogel -storiti drugače?«
O maniri.
V današnjih časih se imajo menda vsi uredniki pri nas boriti s precej enakimi težavami. O eni teh, namreč
o anonimnih zaplotnikih, ki s svojimi dopisi ne puste prav nobe» nega uredništva pri miru, in ki so menda tako stari, kakor časopisje samo, je napisal zadnjič v leposlovni družinski reviji »Mladiki« njen ured» 'lik F. S. Finžgar nekaj besed, ki zaslužijo, da jih objavimo tudi mi
Pod gornjim naslovom beremo na platnicah »Mladike« naslednje:
»Tisti, ki jim to zlasti velja, bodo umeli, ki jim ne velja bodo dobre voljo. Še drži trditev učenjaka Grimma ki je rekel o Slovencih: »Um imajo, um, pa manir nimajo « Vsak urednik to posebno skuša in okuša. Prihajajo pisma, ki hvalijo, priznavajo delo. — So pisma, 'ki ti svetujejo nove smeri, nove načine urejanja. Res so isilno .redka, pa urednikom naj večje veselje. — Pa so pisma nezapopadljive sirovo» sti. Ta sirovost izvira iz votle ošabno» sti, iz nadutega prepričanja o vseved» nosti in vseznalbsti tistih, ki jih pišejo. Vsa ta ošabnost, ves ta poulični rom» pompom ima pa le z malimi izjemami to prežalostno lastnost, da grmi za plotom brezimne modrosti. Ob vsej svoji bahavi ošabnosti je strahopeten, kar se da. Vedno tiči v zasedi, pestuje svoj prazni nič in čaka. na koga bi vrgel pest blata. To so vedeži, ki vse vedo, a najbolje tisto, česar se niso nikoli učili, s čimer se niso nikoli
I ukvarjali. Sto in stokrat so jim razni uredniki že povedali, da pisem brez podpisa nihče ne uvažuje, navadno jih nihče -ne bere, marveč zlete takoj v koš. Pa jih ne zmodri. Kot paglavec počepnejo za plot in čakajo z nape» timi ušesi, ali se bo popotnik, ki so mu zalučali kamen v hibet jezil. Ta» kim zaplotnikom noben urednik ne odgovarja Nasprotno pa je vsak ve» sel še tako ostre kritike, samo da ni krivična in da ni še sirova povrhu. Uredništvo »Mladike«' ni tisto, na ka= tero prileti največ -takih blatnih strel. So druga uredništva, ki so bolj obla» godarjena s takimi manirami. Nič ne de, če se »Mladika« potegne tudi za druge. Vsa glasila bi morala večkrat o tem pisati in tako vzgojno vplivati na občinstvo. Bržkone je to povsod enako. Da pa o nas še vedno velja Prešernova sodba: »Le čevlje sodi naj kopitar« — o tem ni dvoma. Zato po» sten slovenski Janez ne bo grdo sodil in obsojal stvari, ki so njegovemu umu in umevanju tuje « —
To objavljamo namesto odgovora vsem tistim številnim žalostnim brez» imnim zaplotnikom, ki so tekom let pomagali polniti tudi naš — uredniški koš.
povoljno. Akcija za preskrbo članstva & premogom je v letu 1930. brezhibno poslovala. Končno je bil izvoljen na« slednji odbor:	gg. Franc l^pkalič,
Lovro Horvat, Vinko Eržen, Janko Stare, Franc Strmole in Alojzij Šegula. Za namestnike so bili izvoljeni gg.: Julij Čenčič, Josip Juvanec in P. Jamšek, za pregledovalce ras č u n o v pa gg : Franc Kratnar, Anton Grzinčič in namestnik Fran Jerovšek. Na koncu je občni zbor določil za tis skovni skladi »Našega Glasa« znesek 100 Din — O konstituiranju odbora bomo ki poročali. — Kamniška okrožs \a skupina prav živahno deluje in bi mögja biti mnogim drugim društvom v vzgled.
Organizacija železniških uradnis kov. Začetkom meseca decembra se je vršil izredni občni zbor Udruženja žes lezniških uradlnikov v Ljubljani. Na tem zboru se je osnovala nova oblasts na uprava za Ljubljano v smislu novih društvenih pravil. Izvoljeni so bili a predsednika g. V. Černigoj, za pod» predsednika pa g. F. Žemlja in g. F. Vargazon ter ostali odborniki. Cen' trala imenovanega društva železniških uradnikov .se nahaja po novih pravilih v Zagrebu, kamor se preseli, kakor so poročali listi, tudi uredništvo »Glass nika železniških činovnika«, ki je izs bajal doslej v Ljubljani.
Tovariši učitelji - upokojenci!
Na osnovi likvidacijskih listov pri računovodstvu finančne direkcije v
Ljubljani sestavljeni seznam staroupo» kojencev in njihovih vdov j,e odposlan izvršnemu odboru UJU v Beogradu, ki ga bo predložil g. prosvetnemu mi» nistru s predlogom za popravo njiho» vib prejemkov.
Pri izdelovanju omenjenega ime» nika je bilo ugotovljeno, da je vseh upokojenih učiteljev(ic) in učiteljskih vdov v dravski banovini nad 1200. Od teh je dobra polovica upokojencev in vdov upokojenih po starem zakonu.
Statistika našega članstva pa nam nudi porazno sliko stanovske nezaved* n osti, oziroma nezadostne ljubezni do svojcev.
V	našem društvu je včlanjenih samo 368 tovarišev(ic), torej niti tretji' na ne. Pripomniti treba, da je dobra tretjina članov staroupokojencev, ki so gmotno vse preje kot dobro situ; irani.
Nad 800 tovarišev pa ne čuti po' trebe, da bi zagotovili svojim sorodni» kom posmrtnino, koje znesek je ven» dar odvisen od števila včlanjenega učiteljstva.
Ker vlada sodeč po mnogoštevil» nih tozadevnih vprašanjih velika ne» izvestnost glede pogojev pristopa, na* vajam glasom društvenih pravil lest»: vico pristopnine.
V	1 letu po upokojitvi plača član, ki vstopi v društvo, 25 Din pristop» nine in drugih pristojbin.
Do 1. januarja 1930. upokojeni, plačajo 25 Din, do 1. decembra 1929. 30 Din, 1. julija 1929. 75 Din, 1. jami».
arj;a 1929. 105 Din, 1. julija 1928., 145 Din, 1. januarja 1928. 200 Din, 1. julija 1927. 220 Din, 1. januarja 1927. 225 Din, 1. julija 1926. 230 Din, 1. ja» nuarja 1926. 240 Din, 1. julija 1925. 250 Din, 1. januarja 1925, 255 Din, 1. julija 1924. 260 Din, 1, januarja 1924. 270 Dim, 1. septembra 1923. 300 Din.
Staroupokojenci, oziroma njihove vdove plačajo od 280 do največ 300 Din upokojeni pred 1. septembrom 1923. do 1. januarja 1912. Dovoljeno je tudi odplačevanje v obrokih. Seve» da je vsakdo kot član sprejet šele po vplačilu zadnjega obroka.
Želeč v novem letu posebno staro» upokojencem in učiteljskim vdovam iz» boljšanje njihovih prejemkov vabim vnovič še vse nevčlanjene tovariše, da prijavijo pod zgoraj označenimi po» goji svoj vpis v Društva upokojenega učiteljstva za Slovenijo v Ljubljani.
M. Kosec, s. r., t. č. preds.
Nove knjige.
»Mladika«. Družinski 'list s podo» batni. Letnik XII. Leto 1931. Prejeli smo 1. številko te najlepše slovenske družinske revije, katero urejuje piša» telj F. S. Finžgar in ki ima naslednjo vsebino: B. Magajna, Gornje me» sto. Povest iz zagrebškega življenja. J. L e m a i t r e , Lilit. S. R. Mine F o v . Ko so hrasti šumeli. Zgodovinski ro» man, katerega je prevel' iz ruščine B. Vdovič. Poleg pesmi vsebuje list še zanimivo zgodovinsko razpravo prof. S. Krajnca: »Pred 400 leti iz Ljub»
Ijane v Carigrad«. Univ. profesor dr. J. Plečnik nadaljuje svoja globoko» umna poljudna kramljanja »Iz anato» mije«. V ti številki: piše »O Idihanju«.. Zanimanje bo vzbudil tudi niz člankov »Lofoti«, kaitere piše dr. A. Š e r k o.. V pregledu »Pisano polje« so poročila o pokojnem slikarju Fr. Stertetu (s štU rimi podobami), o znamenitem zname» nju pri Stični (dr. Fr. Stele), poročila o .novih knjigah, o slikah, ki jih list pri» občuje in drobiž »Po okrogli zemlji«. Oddelek »Družina« priobčuje branja vredno razpravico Naša hiša, nadalju» je se skupina člankov Milice Grafen» a u e r j e v e »Iz duhovnega življenja družine«. Tudi za gospodinje je koti» ček »Kuharica«. Zaključuje list zbirka smešnic in ugank. — Kakor vsaka šte» vilfca »Mladike«, je tudi ta prav boga» to ilustrirana in prinaša vrsto izbranih reprodukcij po domačih in tujih umet» ninah. Ti številki je priložena tudi večbarvna reprodukcija »Svete druži» ne« izvrstnega dela Ivana Groharja. — »Mladika« se naroča pri upravi v Celju, Mohorjevia tiskarna, in velja s poštnino za celo leto 84 Din, s krojno prilogo pa 100 Din. — Vzorno ureje» Vani mesečnik vsem družinam držav» nih uslužbencev toplo priporočamo.
Priporoča se
f. ČERNE
ljubijsns, Duna ska cesta 28
Zaloga pohištva in tapetništvo.
Modno blago, perilo in potrebščine za šivilje in krojače pripon ča tvrdka
A. PERSCHE
LJUBLJANA, Pred škofijo 21.
Priporoča se cenj. občinstvu
špecerijska trgovina
El
Ljubljana, Jurčičev trg 1
Veletrgovina
A. ŠARABON
V LJUBLJANI
priporoča špecerijsko blago, raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke. - Raznovrstno rudninsko vodo.
Krojaški atelje
FRAN IGLIČ, LJUBLJANA
Pražakova ussca.
Izdeluje se za dame in gospode po najnovejših krojih. — Lastna zaloga modnega blaga. — Uradnikom znaten popust ali na obroke.
Telefonska štev 2412	Štev. pošt. hran. 11.165
Vzajemna posojilnica v Ljubljani
r. z. z o. z.
Miklošičeva cesta 7
v lastni palači, dovoljuje pod ugodnimi pogoji vsakovrstne kredite in posojila državnim uslužbencem proti poroštvu, zaznambi na prejemke, zastavi življen-skih polic in vrednostnih listin ter vknjižbi na posestva. Odplačilo v mesečnih obrokih. Uradne ure od 8.—2.
Prepričajte se sami, da je
strojno vezenja perila, oblek 'n pregrinjal najtr« pežnejše, najlepše in naj> cenejše, ako je izdelano pri tvrdki
M LEITGEB
LJUBLJANA, Jurčičev trg 3.
L. Mlkuš
A
Ljubljana, Mestni trg 1ü
vv-:-,;;	■.
^priporoča svojo zalogo
teitatesmeliaialiiili palic
Poprsvila se izvršujejo točno in solidno
■ ••

Telefon štev. 2312 Račun pošt. hran. 10.761
UČITELJSKA TISKARNA
LJUBLJANA, FRANČIŠKANSKA ULICA
JE NAJMODERNEJE UREJENA IN IZVRŠUJE VSA TISKARSKA DELA OD NAJPREPROS1EJŠIH DO NAJMODERNEJŠIH
Tiska šolske, mladinske, leposlovne In znanstvene knj ge; ilustrirane knjige v enobarvnem ali večbarvnem tisku; brošure in knjige v vseh nakladah, časopise, revije in mladinske liste. Ukusna oprema ilustriranih katalogov,'cenikov in reklamnih listov
LASTNA TVORNICA ŠOLSKIH ZVEZKOV
Nogavice, žepne robce, dišeča mila, kravate, rokavice, vezenine, čipke, razni trakovi, sukanec, gumbi, potrebščine za šivilje, tapetnike in krojače v največji izberi samo pri
JOSIP PETELINC, Ljubljana
(blizu Prešernovega spomenika) ob vodi
RADIOVAL, LJUBLJANA
Dalmatinova ulica 13 (poleg hotela Štrukelj)
Pri nakupu radio aparatov in potrebščin se poslužujte specialne radio tvrdke

Pisalni stioj „B" modula I
najmodernejše konstrukcije
THE REX Co.
Ljnhljana, Gradišče 1<>


MANUFAKTURNA TRGOVINA
FABIANI & JURJ9WEC
LJUBLJANA — STRITARJEVA ULICA 5
Priporoča svojo veliko izbiro volnenega blaga za gospode in dame. Belo blago za različno perilo v po'jubni širini. Krasna zaloga zastorov in preprog. (Pliš, tapestri itd.) — Puh, perje, kapok. volna, žima vedno v zalogi. Blago je iz prvovrstnih angleških in čeških tovarn. Gg. uradnikom proti takojšnjemu plačilu 10% popusta.
PLESI	KONCERT!
Kavarna in restavracija ZVEZDA
LJUBLJANA — KONGRESNI TRG.
ZBIRALIŠČE VSEGA NARODNEGA OBČINSTVA!
V kavarni in restavraciji svira dnevno prvovrstni orkester. «- Poleti krasen vrt, pozimi moderna vinska klet. ■* DNEVNO PRIREDITEV PLESA. * Izborna pijača, dobra gorka in mrzla jedila, a-» Prvovrstna postrežba.)
Se priporočata FRAN lil ROZI KRAPES.
DVORANA!	IGRALNE SOBE!
U C. J. HAMANN
Sil	Ljubljana
Vam nudi najsolidnejžl vir nakupa perila, lil opreme nevest In novorojenčkovi perja* modnih | potrebščin - Predtiskarija modernih ročnih dei. 113
Izdaja Zveza drž. nameščencev in upokojencev v Ljubljani. Zanjo odgovarja M. Lilieg. Odgovorni urednik dr. Karl Dobida. - Tiska Učiteljska tiskarna (predstavnik France Štrukelj). Vsi v Ljubljani.