GEOGRAFSKI OBZORNIK ZEMLJIŠKE PARCELE - TEMELJ GEODETSKIH EVIDENC Božena Lipej UDK 528.44 ZEMLJIŠKE PARCELE - TEMELJ GEODETSKIM EVIDENC Božena Lipej, mag., Republiška geodetska uprava, Kris- tanova 1, 61000 Ljubljana, Slovenija Prispevek obravnava osnovne značilnosti temeljne geo- detske evidence zemljiškega katastra v povezavi z eviden- co zemljiške knjige. UDC 528.44 LAND PARCELS - THE BASIS FOR SURVEYING RECORDS Božena Lipej, mag., Republiška geodetska uprava, Kris- tanova 1, 61000 Ljubljana, Slovenia The article describes basic characteristics of the basic surveying record Real property register in connection with Land register record. V geodeziji srečamo kar nekaj katastrov. Iz latinskega prevoda terminov dobimo za kataster sestavljanko iz caput-glava in registrum-register, popis, spisek, imenik. Sledil je capitum registrum, capitastrum, catastrum in končno današnji izraz kataster. Geodeti vodijo evidence o komunalnih napra- vah v katastrih komunalnih naprav in zbirnih katas- trih komunalnih naprav, evidence o zemljiščih v zemljiškem katastru, zgradbe pa naj bi se podrobne- je opisovale v bodočem katastru zgradb. Zemljiški kataster, ki je v preteklosti nastal zaradi odmerjanja davkov od kmetijske proizvodnje, je uradna evidenca o zemljiščih (parcelah) s podatki o legi, obliki, površini, vrsti rabe zemljišč, katastr- skem razredu in katastrskem dohodku. Povezan je z zemljiško knjigo, ki daje vpogled v nekatere stvarne pravice na zemljiščih. Zgodovinski razvoj teh evi- denc in njihovih pojavnih oblik je pomemben za proučevanje rasti urbanih celot, pozidanosti, razdrob- ljenosti in posestnih stanj, zapis v prispevku pa bo v grobem predstavil kompleksnost sedanjega evidenč- nega sistema. Podatke zemljiškega katastra vodijo občinski upravni organi, pristojni za geodetske zadeve. So osnova za urejanje lastniških odnosov na zemljiščih, premoženjsko-pravnih razmerij, odmero davka od kmetijstva, pridobivanje in oddajanje stavbnih zem- ljišč, določanje zemljiškega maximuma, določitev statusa kmeta, pripravo prostorskih izvedbenih načr- tov, izračun nadomestil za uporabo stavbnih zem- ljišč, evidentiranje prostorskih pojavov, uveljavljanje pravic, izdajo dovoljenj in drugo. Podatki v lastnin- sko-davčnem operatu se vodijo pisno in grafično. Med pisnimi so različni podatki, vezani na parcelo (npr.: status lastništva, vrsta rabe, površina, za novej- še načrte tudi koordinate posestnih mejnih točk). Vodijo se računalniško z enkrat letnim vzdrževa- njem oziroma v vedno več občinah z interaktivnim tekočim vzdrževanjem. Grafični podatki so prikaza- ni na zemljiškokatastrskih načrtih (staro ime: katas- trske mape). Na podlagi grafične izmere iz prej- šnjega stoletja so bili ti načrti izdelani za celotno območje Slovenije večinoma v merilih 1 : 2 880 (slika 1), 1 : 1 440, 1 : 720, 1 : 5 760, na območ- jih intenzivne pozidave in intenzivne izrabe kmetij- skih zemljišč pa kasneje na podlagi numerične izme- re v merilih 1 : 500, 1 : 1 000 (slika 2), 1 : 2 000 in 1 : 2 500 (zemljiškokatastrski načrti numerične izmere pokrivajo slabih 11 % ozemlja Republike Slovenije). Za nekatera intenzivna območja pozi- dave so bili izdelani topografskokatastrski načrti v merilih 1 : 500 do 1 : 2 500 (za okoli 6 % ozemlja R Slovenije). Za cclotno Slovenijo so bili izdelani tudi pregledni zemljiškokatastrski načrti (PKN) v merilu 1 : 5 000 v formatu in razdelitvi na liste temeljnih topografskih načrtov v merilu 1 : 5 000. Uporaba le-teh je na ravni pregleda lastniških par- celnih razmejitev za namene evidentiranja in plani- ranja različnih potreb in prostorskih opredelitev. Načrti grafične izmere ne ustrezajo današnjim standardom sodobnih in popolnih evidenc, zato se je začela izvajati načrt ne jša obnova teh načrtov, kar zagotavlja skladnost s stanjem v naravi in s tem raznovrstnejšo uporabo. Za izdajanje podatkov je pristojna občinska oz. 2 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 1: Zemljiškokatastrski načrt grafične izmcrc v merilu 1 : 2 880. Vir podatkov: OGU Kočevje, 1990. medobčinska geodetska uprava, ki na zahtevo stran- ke, izražene z vlogo, izdaja različne kopije, prerise in izpise podatkov, ki imajo stopnjo tajnosti uradna tajnost - interno. Za podatke se zaračunavajo mate- rialni stroški, ki nastanejo pri kopiranju in ustrezne geodetske takse po Zakonu o upravnih taksah. Za različna proučevanja, tudi geografska, in nekatere praktične potrebe so na voljo tudi površine parcel po katastrskih kulturah, razredih in sektorjih lastništva. Najpogosteje pridobivajo podatke lastniki zemljišč, ki dobijo s kopijo posestnega lista in katastrskega načrta vse podatke o zemljiščih, ki sestavljajo njiho- vo posestvo. Podatki so uporabni in potrebni pri prometu z zemljišči, pridobivanju zemljišč za grad- nje, upravljanju z zemljišči, cenitvi vrednosti zem- ljišč, prostorskem planiranju in drugje. Evidenca zemljiškega katastra je tesno pove- zana z evidenco zemljiške knjige, kjer sc v pravnem smislu evidentirajo določena pravna razmerja na Slika 2: Zemljiškokatastrski načrt numerične izmere v merilu 1 : 1 000. Vir podatkov: OGU Kočevje. Izdelal: Inštitut Geodetskega zavoda RS, 1991. nepremičninah, zemljiščih in stavbah (knjižne pravi- ce). Knjižne pravice se delijo na stvarne (npr. last- ninska, služnostna pravica), pravico uporabe stvar- nega bremena (npr. določene storitve ob prevzemu posestva v užitek) in nekatere pravice obligacijskega značaja (npr. predkupna, odkupna pravica). Zemlji- ška knjiga se vodi pri enotah temeljnih sodišč, ki so organizirane za posamezne ali več občin skupaj. Evidenca, ki jo vodi zemljiška knjiga (glavna knjiga, zbirka listin) je ročno nastavljena, z rokopisom se vanje vnašajo tudi vse spremembe. Izdajanje podat- kov se opravlja s prepisovanjem. Zaradi tesnih povezav zemljiškega katastra z zemljiško knjigo so v drugih republikah organizirali vodenje podatkov v enotni evidenci nepremičnin, v Sloveniji pa smo se na podlagi strokovne presoje odločili za ločeno vodenje. Razvoj se odvija na vsakem od obeh področjih neodvisno ob dogovor- jenem načinu medsebojne izmenjave podatkov. Za 3 GEOGRAFSKI OBZORNIK geodezijo je v tem trenutku življenjskega pomena, da se čimprej vključi v izgrajevanje geodetske osno- ve v GIS-u (geografski informacijski sistem), oziro- ma LIS-u. Pomemben podatkovni sloj bodo pred- stavljali podatki zemljiškega katastra, kjer bo zajet grafični in atributni del, poudarek pa bo na definiciji lastništva. Samo nova orientacija v izgrajevanju baz podatkov in podatkovnih modelov bo zadostila vse- stranskemu povpraševanju po geodetskih bazičnih podatkih. 1. Katalog podatkov geodetske službe, 1985, 1990. Republiška geodetska uprava. Ljubljana. 2. Mlakar, G. 1986: Kataster 1, zemljiški kataster in zemljiška knjiga. Tehniška založba Slovenije. Ljubljana. Slika 2: Občine s porastom deleža gozda med le- Slika 4: Občine z deležem gozda nad povprečjem toma 1971 in 1981. Slovenije leta 1981. Slika 5: Občine z deležem gozda pod 45 %(1), med 45 in 55 % (2) in nad 55 % (3). K članku: Drago Perko - Slovenske občine - gozdne površine Slika 1: Občine s padcem gozdnih površin letoma 1971 in 1981. med Slika 3: Občine z deležem gozda nad 50% leta 1981. 4