Leto LXTVm št. 107
Ljubljana, sreda lj. maja 19)1
Cena Din 1.—
Ezhaja vsak dan popoldne, Izvzemal nedelje In praznike. — Inseratl do 80 petit k Din 2.—, do 100 vrat Din 2.50, od 100 do 300 vrat & Din 3.—, večji tnseraU petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inse ratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO EN UPBAVN1STVO LJUBLJANA, Knafl jeva ulica it. 5
Telefon St. 3122, 3123, 8124, 3125 to 3128.
PODRUŽNICE:
MARIBOR, Grajski trg St. 8.   — —--CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 190.
NOVO MESTO. Ljubljanska c, tel. st. 26.      JESENICE, Ob kolodvoru 101.--.
Račun pri poštnem Čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.351.
PREDSEDNIŠKE VOLITVE V FRANCIJI
Popoldne se sestane v versailleskem gradu Velika narodna skupščina, da izvoli novega predsednika republike — Po splošni sodbi
bo izvoljen Briand
Pariz, 13. maja. Popoldne se se staneta v s ta ros lavni dvorani versaille-skega gradu senat m zbornica, da kot Velika narodna skupščina izvolita novega predsednika republike. Ogromno dvorano so zadnje dni temeljito pripravili za to veliko svečanost. Volitve se bodo pričele ob 14. uri. Vodil jih bo po določbah ustave predsednik senata Doumer.
Kljub mnogoštevilnim strankam, ki tvorijo parlament in senat, so postavljeni samo tride kandidati in sicer zunanji minister Briand, predsednik senata Doumer in bivši minister za kmetijstvo, sedaj poslanik v Bernra Hen-nessv.
Po splošni sodbi bo izvoljen za predsednika republike Briand. Ni izključeno, da bo že pri prvih volitvah dobil absolutno večino, to je nad 450 glasov; vsekakor pa sodijo, da bo zmagal pri ožaih volitvah. Proti njegovi kandidaturi se vrši ljuta kampanja nacijonalističnih krogov. V zadnjih dneh so priredili nacionalisti bučne demonstracije proti Briandu. Zatrjuje-io tudi, da je celo papeška nuncijatura v Parizu intervenirala pri katoliških senatorjih in poslancih, naj ne glasujejo za Brianda. Se snoči so nacionalisti priredili cek) vrsto shodov proti Briandu- Pa tudi Baiandovi prijatelji niso držali križem rok ter so sklicali manifestacijske shode za Brianda. V ostalem pa je vsa ta kampanja več ali manj brez smisla. Predsednika republike ne voli narod potom splošnih volitev, marveč samo senatorji in poslan-
^0 :
Briand — Doumer
ci, ki pa so se skoro gotovo že vsi odločili, za koga bodo glasovali. Glavni protikandidat Brianda je predsednik senata Doumer. Kandidatura Hennes-sya je bila postavljena očividno zgolj zato, da bi se že pri prvih volitvah pokazalo, kdo bo izvoljen, Briand ali Doumer.
Tako Briand kakor Doumer uživata v javnosti velike simpatije. Briand je bil dvanajstkrat ministrski predsednik, kot zunanji minister pa uživa v mednarodnem svetu gotovo največji ugled. Tudi Doumer igra v francoskem političnem življenju veliko vlogo. Posebno mu štejejo v čast, da so v vojni padli štirje njegovi sinovi.
Z izrednim zanimanjem pričakuje vsa javnost, kaj bo storil Briand v^pri-meru, da bo izvoljen. Po določbah ustave more prevzeti predsedniške po-
Prisilno posojilo v Nemčiji
Zarad! velikega državnega primanjkljaja namerava vlada vsem državnim uslužbencem odtegniti 10% od plač na prisilno posojilo
Berlin, 13. maja. Nekateri Usti objavljajo senzacijonalne informacije o ukrepih, ki jih namerava podvzeti vlada v svrho kritja milijardnega deficita v državnem gospodarstvu. Po navedbah državnega kancelarja znaša skupni primanjkljaj nad dve milijardi. Nemogoče je, naglašajo v vladnih krogih povišati davke v svrho kritja tega primanjkljaja. Zato je vlada prisiljena seči po sredstvih, ki sicer niso popularna, ki pa nudijo izdaten finančni
efekt. Predvsem namerava vlada znižati razne socijalne dajatve med drugim tudi podporo brezposelnim, razen tega pa namerava vlada izvesti tudi prisilno posojilo na ta način, da se bo vsem državnim uslužbencem odtegnilo 10% celokupnih prejemkov.
Berlin, 13. maja. AA. Donos davkov v nemški prestolnici je znašal lani 468 5 milijonov. Donos je bil prora-čunjen s 514.5 milijoni Primanjkljaj znaša okrog 46 milijonov.
Akcija za sanacijo dunajske „Kreditanstalt"
Danes bo sklepal avstrijski parlament o sanaciji dunajske »Kreditanstalt« — Za vladne predloge bodo glasovali tudi socialni demokrati
Dunaj, 13. maja. Krščansko&ocialni poslanski klub je imed včeraj sejo, na kateri Je zvezni kancelar dr. Enider poročal o ukrepih vlade za sanacijo Kredi/t. zavoda. Klub je soglasno odobril ulkrepe in zagotovil vladi svojo podporo pri sanacijsteib ukrepih za Kred. zavod, o katerih bo danes konč-ooveljavno sklepal parlament. Velenemški poslanci so zahtevali od finančnega min i str -stava proučitev položaja Kreditnega zavoda in revizijo pogodb za ravnatelje. Zvezni kancelar dr. Bnder Je obljubil to proučitev v ministrskem svetu. Socialni demokrati so se z zadevo Kreditnega zavoda posvetovali v svojem klubu in v strankinem načelstvu ter sklenili, da danes pri glasovanju zakona o sanacdji Kreditnega zavoda ne bodo povzročali težav.
Praga, 13. maja. O zadevi avstrijskega Kreditnega   zavoda piše >Prager Presse«:
Primer dunajskega kreditnega zavoda je ceniti kot tragičen dogodek v zgodovini bankarstva. Kreditni zavod je imel v času inflacije ogromne izgube. Rotschildi bi bili močni dovolj, da bi to izgubo zopet poravnali. Pred dobrim letom pa je moral zavod kljub odporu merodajoib krogov posredovati v primeru >BodenkreditanstaPa<. Izgube v industriji so se seveda podvojile, ker so se pridružile prejšnjim še koncerni >Bo-denkreditanstalta<.
Budimpešta, 13. maja. g. V >Pesti Kuri rju< izjavlja generalni ravnatelj madžarske narodne banke dr. Bela Schober o posledicah krize avstrijskega Kreditnega zavoda, da za Madžarsko ni nobene nevarnosti, ker ne bo več novih komplikacij in je zadeva likvidirana. Tudi na finančnem trgu se ne bodo pokazale nobene posledice.
Protivladna zarota v Mehiki
Merico City, 13. maja. AA. Oblast je odkrila zaroto, ki je hotela vreči vlado. Vodja zarote je bil bivši finančna minister Louss Ga bera.
Avtomobil s propelerjem
Hannover, 13. mada. A A. Tu so se vršili poizkusi z vozom, ki ga je zgradil inž. Kmkenberg. Voz ima obliko >Zeppelinac s propelerjem. 2e po prvi minuti je dosegel 150 km na uro, v dragi mdnuti pa je že voz ti s 170 km. Pri drugem poizkusu pa je dosegel že po kratkih minutah 205 km. Po mnenju strokovnjakov je nori voz zelo stabilen.
Nova italijanska podmornica
Spezzla, 13. maja. AA. Z novo podmornico so izvršili te dni poizkuse v potapljanju. Podmornica se je pogreznila 110 m pod vodo in prestala vse preizkušnje.
Bogata najdba zlata
Pariz, 13. maja. AA. V zapadni Avstraliji so v nekem opuščenem rudniku našli 35 kg težko kepo zlata. Srečni najditelj dobi zanjo 35.000 dolarjev.
Boj s tihotapci na poljski meji
Varašava, 13. maja. Snoči je i>riŠlo na nemško - poljski meji bfizu Gnasyna pri Censtohovu do streljanja med r.ameškimi tihotapci in poljsko obmejno stražo. En tihotapec je bil ubit, dva pa hudo ranjena.
iste mesec dni po izvolitvi. Zato je obudila veliko senzacijo vest, da bo Briand kljub izvolitvi za predsednika Ldpotoval v Ženevo in ostal tam paT pni, da predstavi svojega naslednika, m bo na mestu njega načeloval fran-posfki delegaciji. To je državni podtaj-\aak Poncet, ki ga že splošno smatrajo (za bodočega francoskega zunanjega ninistra.
I Rezultat volitev bo objavljen ob 17. Poročilo bo v najkrajšem času razširjeno po vsem svetu. V to svrho je I rezerviranih za novinarje 450 telefonskih prog, vse brzojavne zveze in pariška radio postaja.
Po kepčanih volitvah čestitajo novo izvo! enemu predsedniku vlada, senat in zbornica, nakar ga spremijo v Ervsee, kjer mu čestita stari predsednik.
Nič se ne ve, kaj se lahko zgodi
Pariz, 13. maja. Poleg oficijelnih kandidatur za predsednika republika se je prijavila tudi cela vrsta drugih kandidatur. Po francoski ustavi je lahko vsak Francoz izvoljen za predsednika razen članov rodbin, ki so nekoč viadale v Franciji. Ministrski predsednik Lava! je prejel nad 20 prijav za predsedniške kandidate. Med drugimi so se prijavili neki brezsposelni, nek* mehanik, železničar, »oče desetih živih otrok«, itd. Eden ten kandidatov zaključuje svojo prijavo s p/ipombo: »Sicer nimam mnogo upanja, toda nič se ne ve, kaj se lahko zgodi.«
Tlakovanje
ljubljanskih cest
Beograd, 13. maja. Te dni sta se mudila v Beogradu ljubljanski župan dr. Dinko Puc in magistratni nadsvet-nik inž. Mačkovšek, da posredujeta pri pristojnih einiteljih v raznih zadevah ljubljanske občinske uprave, predvsem pa o končni odobritvi del, ki so v zvezi z zgradbo nove carinarnice v Ljubljani na račun kaldrminskega fonda. Kakor se doznava, je sedaj končno tudi glavna kontrola odobrila oddajo zemeljskih in tlakovalnih del v zvezi z zgradbo nove carimrniee in sicer na Vilharjevi cesti. Šmartinski cesti, Ma-sarvkovi cesti ter novem carinskem dvorišču Ta dela je dobila Ljubljanska gradbena družba. Nadalje je glavna kontrola včeraj tudi odobrila dobavo granitnega materijala za te ceste, ki je bila poverjena inž. Milanu Lenarčiču. Zupan dr. Puc, ki je posetil tudi razna ministrstva v zadevi ljubljanskega proračuna, se bo vrnil drevi v Ljubljano
Vatikan protestira v Madridu
Madrid, 13. maja. AA. Cerkveni krogi sodijo, da bo Vatikan vložil pri madridski vladj protest proti nezadostnemu varstvu samostanov in cerkva. Nadalje bo zahteva, la sveta stolica, naj španska oblastva ostro kaznujejo vse krivce. Sveta stolica se sklicuje na obstoječi konkordat, španska vlada se bo morala opravičiti.
Vatikan, 13 maja. AA. Državno tajništvo je pozvalo apostolskega nuncija To-desehinija v Madridu, naj protestira pri španski vladi proti poškodbam in razdejanju cerkvene lastnine v Španiji v zadnjih dneh. Nuncij bo zahteval povrači-o škode in strogo kaznovanje vseh krivcev.
Madrid, 13. maja. AA. Uradni komunike pravi, da je povsod mir in red.
Madrid, 13. maja. AA. Finančni minister je odredil, naj bodo borze do prihodnjega ponedeljka zaprte.
Barcelona, 13. maja. AA. Neznane osebe so skušale pognati v zrak smodnišnioo v Montvuachu. Straža je pravočasno streija-la za atentatorji in jih pregnaia.
Odpoklic litovskega poslanika v Vatikanu
Rim, 13. maja. AA. Vlada Litve je od* poklicala svojega poslanika pri Vatilfoatiu dr. Sa.nlvsa. Sodijo da bo Vatikan odgo« voril s podobnim ukrepom ki da bo od po* klica* svojega apostolskoga nuncija v Litvo.
Holandski novinarji
v Ljubljani
Prisrčen sprejem na kolodvoru — Ogled mesta — Popoldne odpotujejo na Bled
Ljubljana, 13. maja.
Skupina odličnih holandskih novinarjev je na povratku s poučne ekskurzije po Jugoslaviji prisipela z jutranjim brzovla-kom iz Beograda v Ljubljano. Na kolodvoru so drage goste in tovariše pričakovali prav številni ljubljanski novinarji s predsednikom, glavnim urednikom »Jutra«, Stankom Virantom na čelu, nadalje g. Zdenko Knez kot član Holandsko-jugoslo-vensike zbornice v Rotterdamu, ravnatelj OUZD obč. svetnik dr. Joža Bohinjec v zastopstvu občine, in ravnatelj »Putnika« Vlado Pintar, zaradi prihoda dveh uglednih novinark pa sta prišli k sprejemu tudi zastopnica JŽS ga. Minka Govekarjerva in zastopnica ženskega pokreta ga. štebi-Pleškova. Z gosti, ki jih je skupno 9, se
H. H. van Dara
naš častni konzul v Holandiji. ki z veliko vnemo   ustvarja  gospodarske in tujsko-prometne zveze med Holandsko in Jugoslavijo
jo pripeljal todi njihov spremljevalec, član Centralnega presbiroja v Beogradu, g. SiLvij Parmačevič.
Sprejem sam seveda ni bil čisto nič oficijelen, temveč prav domač, tovariški. Gospe m a Matty Vigeliusovi iz Amsterdama in Wijnaendts Francken Dyoe-rinckovi iz Haaga, predsednici Mednarodne komisije za tisk v Mednarodni ženski zvezi, sta bila poklonjena drca lepa šopka. Vsa družba se je fotografirala, nakar je odšla k zajtrku na solnčni terasi Miikličevega hotela. Prav hitro se je razvil prijeten razgovor. Gostje, nič preveč utrujeni od vožnje, so prostodušno izražali svoje zadovoljstvo zaradi nepozabnih vtisov, ki jih odnašajo iz Jugoslavije. Najbolj jim je seveda ugajal Duibrovniik, močno jih je osvojilo Sarajevo s svojo pestrostjo, zelo lepo vreme so imeli na izletu v Crno goro. Naravno, da je budi njim imponira! napredek Zagreba in Beograda, — o tem, da se mnogo gradi in ureja tudi v Ljubljani, so so pa lahko prepričah" še r teku današnjega dopoldneva,
V spremstivrn ljubljanskih novinarjev so se gostje kmalu po zajtrku odpravili na Grad, nakar so si še podrobneje ogledali mesto in odšli v Narodno galerijo, ob 13. pa se je vršilo skupno kosilo v »Zvezdi«. PcKpoLdne ob pol 16. se odpeljejo na Bled.
Prepričani smo, da bodo dragi gostje tudi iz Ljubljane in z Gorenjskega odnesli kar najprijetnejše dojme. Prišli so ob krasnem dnevu in so vzhičeni občudovali z Grada prostrano ljubljansko pokrajino r vsej pomladni prelesti. Bogata je njihova domovina, toda — so dejali — toda vsega tega, kakor Jugoslavija, ne premore. Z zadovoljstvom povdarjajo. da se stiki med Jugoslavijo in Holandsko, kjer živi in dela tudi že na tisoče naših rojakov, vedno holj poglabljajo. Po povratku v domovino bodo tudi dragi gostje sami poskrbeli po svojih močeh, da se Holandci še bolj seznanijo z vsem, kar lepega in zanimivega premore Jugoslavija.
češkoslovaško*
jugoslovanska liga
Občni zbor centrale — Zanimiva poročila društvenih
funkcijonarjev
Kakor smo kratko že poročali, se je vršil v nedeljo ob številni udeležbi delegatov poedinih odborov občni zbor centrale ćeškoslovaško-jugoslovenske lige v Pragi. Zborovanje je otvoril prvi podpredsednik primator dr. 6axa. Generalni tajnik ministerijalni svetnik A. Beringer je v svojem poročilu omenjal, da se je delovanje lige v preteklem letu po češkoslovaški-jugoslovenski deklaraciji znatno razmahnilo.
Posečanje tečajev srbohrvaščine se lepo razvija, tečaji so imeli okrog 900 po-setnikov. Prihodnje leto se bodo vršili tečaji tudi na šolah in organizirani bodo v okviru jugoslovenske nadaljevalne šole v Pragi, ki jo liga upravlja. Namesto prejšnjega glasila je začela liga lani v jeseni izdajati »češkoslovensko - jugoslovensko revijo«, ki je bogat in važen zbornik člankov in razprav o aktuelnih vprašanjih na polju češkoslovaško-jugoslovenske vzajemnosti. Člani lige jo dobivajo brezplačno. Posebna komisija se peča z zgraditvijo jugoslovenskega doma v Pragi, za katerega je dala praška občina stavbno pravico za 80 let, država je pa jamčila amortizacijo posojila. Dom začno kmalu graditi. Organizirana je bila turneja ge. Hiibne-rove po Jugoslaviji ter več ekskurzij, zlasti dijaških, z jugoslovensko-češkoslova-škimi ligami je bila sporazumno organizirana mešana jugoslovenska-češkoslova-ška kolonija na Hvaru in analogna na Sa-zavi na Češkem. Liga je upravljala državne štipendije za pomorsko akademijo v Bakru, z Jadransko Stražo je upravljala oficijelno jugoslovensko potovalno pisarno, ki jo je prevzela s 1. januarjem 1931 jugoslovenska država. Zelo agilni so tudi odbori lige.
Poročalo o Strossmaverjevi jugosloven-ski knjižnici je podal prof. dr. Paul. Ugotovil je velik porast knjižnice same in tudi veliko zanimanje za njo. V primeri s prejšnjimi leti je naraslo število izposojenih knjig za 150%. V čitalnici je 15 dnevnikov in tednikov ter 42 revij. Knjižnica
ima zdaj 4639 knjig. O jugoslovenskem dijaškem kolegiju je poročal g. ravnatelj H. Pacovskv. V kolegiju je zdaj 98 visoko-šolcev. Razmere v njem so se znatno zboljšale, ker ni več povojnih študentov z mnogimi semestri. Mlada generacija pridno študira, število akademikov, ki so z uspehom dovršili študije, se je v primeri z lanskim letom podvojilo.
Blagajniško poročilo je podal J. Cihak, naglasu j oč, da je finančni položaj lige zadovoljiv. Omenjal je, da število članov ne odgovarja pomenu Lige, kajti 2500 članov je odločno premalo. Dejal je, da bi morala šteti organizacija, ki naj bo izraz bratstva med obema narodoma, de set tisoče članov, da bi prešla vsa lepa gesla, a katerimi si obetamo zvestobo in bratstvo, iz ust v srca. Zato mora biti naloga lige zbrati v svojih vrstah vse one, ki kažejo razumevanje za češkoslovaško-jugosloven-sko vzajemnost.
Rusija prodaja umetnine
Berlin, 13. maja. AA. Včeraj se je pričela po nalogu sovjetskih oblasti prodaja znamenite zbirke umetnin, ki so last Stro-panova. Prvi dan so prodali dve Van Dvckovi sliki. Nekatere slike so prodali za zelo visoke cene. Neko Rembrandtovo sliko so prodali za 210.000 mark.
Sorzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA.
Devize:    Amsterdam   22.79 _      2~> S5
(22.82). Berlin 13.525-13.5525 (13.5375), Bruselj 7.9095, Budimpešta 9.9114 Curh 1093.5-1096.5 (1095), Dunaj 797.64 -900.64 (799.14), London 276.30, Newyork 56 71, Pariz 222.32, Praga 168.31, Trst 29728. INOZEMSKE BORZE
Curih: Beograd 9.1340, Pariz 20.30, London 25.2325, New York 518.90, Bruselj 72.90, Milan 27.1625, Madrid 51.75, Amsterdam 208.40, Berlin 123.62, Dunaj 72.90, Sofi.a 3.76, Praga 15.37, Varšava 58.15, Budimpešta 90.51, Bukarešta 3.09.
/
StMĐ 2
>SLQ VENSK l NAROD«, dne 13. maja 1931
Stev  107
Prvoboritelj koroških Slovencev
K današnji proslavi 70 letnice Franceta Grafenanerja
Ljubljana, 13. maja. Ker lani 2. decembra ni bilo mogoče, da- bi bil Grafenauer prišel med nas, proslavimo 701etnico njegovega življenja dre-vi na koroškem večeru v dvorani Delavske zbornice.
Sivolasi vodja koroških Slovencev Franc Grafenauer je bil rojen 2. decembra 1860 v Mostah pri Brdu v šmohorskem okraju na Koroškem. Oče, ki se je od pastirja in cerkveniskega pomočnika z izobrazbo povzpel do izdelovatelja orgel in narodno zavednega občinskega moža, ga je dal v domačo ljudsko šolo na Brdu, naročil je učitelju, naj ga uči posebno tudi slovenščine. Po šoli je stopil mladi Grafenauer vuk v očetovi obrti, ki se je je v 5 letih izučil m postal očetov pomočnik, po očetovi smrti leta 1889 pa njegov po vsej Sloveniji sloveči naslednik. Izdelovanje orgel je izpopolnil z novimi idejami v izvedbi bistvenih delov, na žalost pa radi pomanjkanja kapitala svojih načrtov ni mogel docela izvesti in splošno uveljaviti.
Navdušeni rodoljub se je kmalu začel udejstvovati tudi kot narodni voditelj in politik. Izobraževal se je s čitanjem slovenskih in nemških knjig, časnikov in časopisov, dopisoval je v »Mir« ter Širil Ust in slovenske knjige v domači in sosedni občini ,sam pa vnemal ljudi za slovenstvo in jih seznanjal s slovanstvom. že tedaj so odpadniki njega in očeta ovadili sodišču, da je bil oče 6 mesecev v ječi, Grafenauer sam pa radd veleizdaje tri mesece v preiskovalnem zaporu. Zavedni občani so ga po prestani kazni, dasi premladega, še isto leto izvolili v občinski odbor. Kmalu so ga poznali vsi narodni Korošci in ga leta 1897 v domačem volilnem okraju izvolili v deželni zbor, kjer je ostal do vojne in je bil nekaj časa edini slovenski deželni poslanec. V deželnem zboru je zaslovel kot duhovit govornik z blestečo poljubno šaljivostjo in kot sijajen debater: vedno je odločno in vztrajno zastopal narodne pravice in gospodarske  koristi koroških
Slovencev, ki se jim ni izneveril, dasi so ga z mamljivimi obljubami vabili v nasprotni tabor.
Leta 1907 so ga koroški Slovenci poslali v državni zbor in prav tako 1. 1911. Tudi tu je krepko nastopal za narodne pravice koroških Slovencev, hkrati je pa po shodih, sestankih in s članki v »Miru« budil narodno zavest in budil k vztrajnemu delu. To plodonosno delo je prekinila vojna. Na ovadbo, da je prerokoval ljudsko zmago, so ga kot veleizdajalca odvedli v vojaške zapore v Beljak. Le s težavo je ušel smrtni obsodbi, a prisodili so mu 5 let težke ječe z izgubo poslanskih mandatov in ga zaprli v vojaško ječo v Mullers-dorfu na Nižje Avstrijskem, kjer je bil zaprt tudd češki voditelj dr. Krama*. V ječi je pisal svoje spomine v verzih z naslovom »Hudi dnevi«. Iz ječe ga je rešila amnestija leta 1917, ni mu pa odprla vrat v parlament deklaracijske dobe.
V prvih dneh prevrata je organiziral narodno stražo po vsej gorenji slovenski Zilji, a kljub njegovim prošnjam so ostale glavne politične in strategične točke nezasedene in koroško Slovenijo je zadela januarska katastrofa 1. 1919, ko je moral z mnogimi drugimi bežati iz domovine. Prišel je v Ljubljano in bil izbran kot zastopnik Koroške za narodnega poslanca v narodno predstavništvo. Z vso vnemo se je posvetil plebiscitnemu delu, a ni mogel preprečiti usodnega 10. oktobra 1920. Ker ni smel domov, je bil nekaj časa na Bledu, nato pa organist v Naklem, dokler si ni kupil hiše in nekaj 'zemljišča v Smokuču v brezniški občini na Gorenjskem, šele 1. 1925 se je smel bolan vrniti na Koroško.
Pomena dela zaslužnega koroškega prvoboritelja, jubilanta Grafenauerja ni treba opisovati, saj so njegove zasluge začrtane globoko v srcih vseh zavednih rojakov. Njegovo ime bo pa zapisano v zgodovini naših bojev za vekomaj. Naj bi se blestelo tudi na straneh, kamor bo zgodovina pisala naše uspehe in zmage.
Zborovanje hišnih
posestnikov
Občni zbor Prvega društva hišnih posestnikov v Ljub-liani — Uspešno delovanje v preteklem letu
Ljubljana, 13. maja. Stnoči je imelo v Unionu redni občni zbor eno najmočnejših Ljubljanskih sta* novelah društev, Ptvo društvo hišnih po* sestavkov v Ljubljani. Pred tem občnim zborom je bil v istih prostorih ob 17. iz* redni občni zbor obsmrtnega podpornega društva »Samopomoč hišnih in zemljiških posestnikov^, na katerem so sprejeli iz* premembo društvenfli pravil, po kateri se odpravi po § 3 čakalni rok za izplačamje posmrtnrne. v društvo se pa bodo spre* jemale do 60 let »tare osebe.
Otvoritev občnega zbora
Občni zbor hišnih posestnikov je otvoril društveni predsednik g. Frelih, naglasajoč, da stopa društvo v 32. leto svojega obstoja. Pozdravil je vse navzoče in posebej delegata Glavne zveze hišnih posestnikov (ki ima svoj sedež v Zagre* bu), ravnatelja E b r i ć a in zastopnika društva zagrebških hišnrLh posestnikov dr. Pa vi ća in tuda zastopnike časopisja. Izrecno se je zaihvaljeval ljubljanskemu tisku, da je v preteklem poslovnem letu poročal o clruštvenah zadevah hišnih posesrnilkov vedho objektivno*, Apeliral pa je na novinarje, da naj o tem občnem zboru poročajo povsem stvarno. Potem je predlagal za predsednika občnega zbora g. Jegliča in imenoval zapisnikarja in overovatelja zapisnika, nakar je podal obširno predsedniško poročilo, razprav* ljal je pa tudi zelo naitančno o stanovanj* sikih in davčnih zadevaih in s tem v zvezi o ljubljanskem proračunu.
Agilno delovanje
Društvo šteje 2003 člane. Med letom je pristopilo 275 Članov, 87 jih je pa iz* stopilo zaradi preselitev ali prodaje hiš. Zelo agi'len je bil g. Železnik, ki je v preteklem poslovnem letu pridobil 167 članov. Predsednik se je spominjal tudd med letom umrlih članov, katerih spornim so prisotna počastili stoje. Društvo je imelo v minulem letu 10 odborovih sej, ki so biie vse dobro obiskane, odborniki so se intenzivno zanimali za vse drustve* ne zadeve. Odbor je redil 189 vlog, 510 jih je pa odpravila Zveza. Pokrajinska zveza društev hišnih posestnikov šteje 22 dni* štev, njen delokrog se pa razteza na teri* torij dravske banovine. Zveza izdaja stanovsko glasilo *Moj Dom«, ki ga ure* ju je g. Iv. Frelih.
Društvo je stremelo za tem, da je pri* tegnilo čim največ novih hišnih posestni* kov. V 6000 primerih je nudfHo strankam v društveni pisarni »formacije v s ta no* vanjskih zadevah aln jim nudilo drugače • potrebno pomoč.
Stanovanjske In davčne zadeve
Predsednik je potem obširno razprav* ljal o stanovanjskih m davčnih zadevah ter o občinskem proračunu.
1. maja lanskega leta so hišni posest* nikri dosegli davčno prostost. Govorilo se je, da bo po tej oprostitvi v Ljubljani ne* šteto deložacij. Ta strah je pa bđ neosnovan. Stanovanjska oprostitev je bila nuj* na. da se začne končno stanovanjsko ^rašanje pravikbo ic&evati,   m fim prej
bi bila uvedena, tem bolje bi bilo. Zdaj je stanovanj že dovolj na razpolago; na* jemnina v novih hišah je sicer precej vi* soka, vendar pa zmerna ter je neupravi* cena trditev, da so najemnine nad zlato pariteto. Hišni posestnika pač morajo vra* čunavati v najemnine amortizacijo novih hiš. Trdi se tudi, da »o v starih hišah stanovanja predraga. TJjposfteviaiti pa je treba pri tem, da so v starih hišah stano* vanja nekoliko dražja kot so bila pred vojno le zaradi tega, ker so moderne je opremljena. Dandanes se povsod zahteva, da imajo stanovanja elektriko, moderne kopakuice, parkete itd., zato se pa tudi stana stanovanja adaptirajo v to svr* ho. Hišni posestniki so sama pripravljeni znižati najemnine, kar je pa nemogoče, dokler se ne znižajo davki. Komur je to* rej res pri srcu pocenitev stanovanj, naj pomaga hišnim posestnikom pri stremijo nju, da se znižajo davščine.
Mnogo truda je odbor   posvetil delu, da se n.i uvedla stanovanjska prirastkari* na.    Društvo  je  interveniralo  v neštetih davčnih  vprašanjih.    Doseglo  je,    da se prenizke   najemnine lahko primerno z v i* saj o. Med letom je pa prišlo do nekaterih davčnih iznenadenj. G. Frelih je razprav* ljal podrobno o teh    davščinah posebej Glede samskega davka je dejal, da so se samci    začeli    izseljevati   v predmestja, kjer jim ni treba   plačevati   tega davka, kar bo menda   tudi nekoliko vplivalo na najemnine na periferiji — Ako bo uvedena nova    doklada za okrajne ceste v smislu     priključitve     okoliških cestnih okrajev k ljubljanskemu, bodo z njo hiš* ni posestniki   občutno  prizadeti cestne dok Lade se bodo zvišale za 12%. »Trgov* ski iist<c je baje dvakrat naslovil na ljub* ljansko mestno načele t vo vprašanje, kako je prišlo do te doklade, ker se m o nji sklepalo v občinskem    svetu. Načelstvo baje na to še ni odgovorilo. — Društvo je doseglo,   da se je znižala banska cestna doklada od 40 na 35%. Vložila se je tudi prošnja, da bi se kuluk za 1. 1930 ne po* biral. Ako bo se uvedel kuluk, temu hišni posestniki ne ugovarjajo,   znižajo se pa naj na ta račun ostale cestne doklade.
23. decembra lanskega leta so hišni posestniki predložili mrinistrskemu pred« sedndicu v avdšjenci spomenico, v kateri predlagajo razne olajšave v davčnih ki stanovanjskih zadevah. Predvsem pa hiš* nt posestniki streme za tem, da se končno maksimirajo stanovanjske doklade. V splošnem je predsednic povdarjal, da so se davsčsne letos zvišale. Tz#La je ruda aa» konska določba, da se najemnine ne smejo obremenjevati z nobenimi avto* nomnimi dokladami.
Odbor je izvršil  vse  naloge zadnjega občnega zbora.
H koncu svojega poročala je g. FreKh povzdignil glas po vda rja joč, da si mora društvo hišnih posestnikov šteti v sveto dolžnost da varuje nedotakljivost seda* njega meščanskega reda, pa naj se ta ime* nuje kapitalistični aH kakorkoli že, češ, da hiš. posestniki ne bodo volili srednje poti med kapitalističnim redom in bolj* ševizmom. kot nameravajo neki drugi go* spod je, kakor so se ob neki priliki wjavili
nismo reakcijonarnd«, je dejal g. Fre* lih. »kot se nam očita, hočemo pa Is bra* niti to, kar je ustvarilo temelje današnjega družbenega reda, os katerih sloni i naša država, temelje stare kulture, zato odklanjamo vsak kompromis ter vsako izpremembo, Id bi bila kakorkoli naperjena zoper zasebno lastnino in naše pravi* ce, Zato želimo, da bi bil vsak državljan vsaj skromen hišni posestnik. Sedanji družbeni red mora na vsak način ostali, mi ga varujemo!«
Blagajniško poročVo fai volitve
Izčrpno blagajniško poročilo je podal blagajnik g. Aat. Buko vic, nakar je bila odboru izrečena   raz resnica Dohod*
kov je bik) Din 106.841, izdatkov pa Din 106.783 ter znaša prebitek 58 Din.
Sledile so volitve, pri katerih so bilri v odbor soglasno izvoljeni gg.: Iv. Frelih, viš. rac. svetnik v p., Fr. Žemlja, postaje* načelnik, Jos. Tribuč, trgovec, Iv. Suh nik, kanonik, Simon Kmetec, posestnik, M. Hrovatin, tiskarnar, dr. Jo«. Regalli, odvetnik, dr. L. Požar, vlad. svetnik v p., J. Jeglič, šolski ravnatelj v p., Jos. Olup, trgovec, An t Bukovic, uradnik, Jan. Rah* ne, trg., Jos. Bahovec, trg., Viktor Klar-man, viš. želez, inspektor v p. in Jernej Jelenič, tovarnar, za računske preglednike pa gg.: Fr. Mallis, kroj. mojster, Aleks. Gjud, briv. mojster in An t. Strniša, so* darski mojster.
Članarina se za tekoče poslovno leto ne zviša.
V zaščito zasebne lastnine
Društvu je čestital potem k njegovim uspehom in delavnosti delegat glavne zve* ze hiš. posest, g. E b r i č, naglasaijoč po* trebo vzajemnega sodelovanja hišnih posestnikov vse države. Med drugim je tudi dejal, da naj bo hišnim posestnikom za zgled organizirano delavstvo, ki se je z lastnimi silami povzpelo do upoštevanja vredne moči in mesta v družbu Škoda pa je le, -c'a niso delavcev vodili drugi, ne so* cijatisti m komunisti, da bi ne zasledovali nasprotnih ciljev kot hišni posestniki, od* nosno zagovorniki zasebne lastnine. Hiš* nim posestnikom mora bati zasebna lastnina sveta, varovati jo morajo pred vsemi svojhni sovražniki. Socijalizem in komunizem ni nič novega, bil je že zdavnaj, nd se pa mogel obdržati, ker je v ljudeh preveč zakoreninjen čut zasebne lastnine. Potrebna je pa posestnikom močna orga* nizacija, kajti priznati je treba, da se je gospodarska kriza šele začela in da ne* varnost boljševizma vedno bolj pretL
Govorniku se je zahvalil predsednik g. FreKh.
Društvo je letos tudd osnovalo svojo Hranilnico in posojilnico, r. z. z o. z., ki je pričela poslovati 8. aprila.
O podpornem društvu »Samopomoči hišnih in zemljiških posestnikov« je poročal g. J. Jeglič. Po j asnil je, zakaj se je vršil izredni občni zbor in kaj vse dru* štvo nudi svojim članom. Namen dru* štva je izplačevati podpore ali posmrtni* ne zakonitim ali po zapustniku članu določenim dedičem po njegovi smrti. — Kot vidimo, so hišni posesaniki vsestransko dobro organizirani.
Občinsko gospodarstvo
Besedo je povzel še enkrat   g. Frelih. Govoril je o mestnem občinskem gospodarstvu v splošnem. Predvsem je povdar* jal, da bi se naj znižale občinske doklade. Vodarina   je   previsoka.   Ženska realna gimnazija bi se morala   podržaviti. Naj* bolj si je privoščil   novo izpeljane tram« vajske proge.    Dejal je,    da nikakor ne more razumeti, zakaj izpeljejo tramvaj v Št. Vid ter razkopavajo   nanovo urejeno cestišče, na drugi strani pa mnogi mestni deli ne dobe   tramvaja,   n. pr. Krakovo, Trnovo, Bežigrad. V teh mestnih delih tu* dd cene zemljišč padajo, dočdm v št. Vi* du rastejo.    Zakaj bi ne uredili najprej tramvajskega    prometa v mestu    in Šele potem izven njega. Kako se bo vršil promet   v Selenburgovi   ulici   po otvoritvi tramvajske proge,   si g. FreKh   ne more misliti. O tem se bo pa govorilo pozneje, ko bo o tvor j en promet. Baje je bila policija zoper izpeljavo   tramvaja po Selen* burgovi ulici. Velika težava bo, po mnenju g. Freriha, tudi s prometom po Celov* ški cesti,   ker bo tir baje izpeljan sredi ceste, avtobusni promet se bo pa vr*l v nezmanjšanem obsegu.    Omenil   je tudi mestne avtobuse, kri so baje delali z defi* cštom   in škodovali   privatnim podjetjem. Za regulačna dela v Tivoliju se g. Frelih tudi ne more ogreti. Dejal je, da bi naj s tistim materijalom,    s katerim so nasuli glavni  drevored,    raje nasipald  ceste in hodnike   v Krakovem,   Trnovem in dru* god,  kjer je to že dolgo zelo potrebno. Sicer nima nihče nič zoper napredek me* sta  ter  tozadevne  velikopotezne načrte, toda naredilo bi se naj najprej najnujnejše ter bi se naj vsaj nekoliko varčevalo, ne pe, da se kar tja v en dan razmetava denar m če ga ni, de se najame po* soj So.   Računalo bi se naj s tem,   ali so davkoplačevalci zmožni dajatev,    ki jam jih nalagajo javna dela. Nekoč bo treba — prej ali staj — da stopijo vsi davko* plačevalci   kot en mož na plan:   — Do sem, gospodje, in nič več naprej! — Govori se tudi večkrat, da se je v popotres* ni dobi slabo gospodarilo v občini. Reči je pa treba,   da je bHa ta doba mnogo boljša   kot   sedanja in če še pomislimo, kako je bfto mesto   obremenjeno zaradi elementarne neagode. Takrat so posestniki plačevali 6% doklad/ zdaj p« 60%.
Potem je govoril še dr. Požar, ki je dejal, da imajo hAnd posestniki le g. Fre* Hha, ki si up« vedno javno povedati svoje mnenje ter se potegniti za interese me* šČeaoT. Zdaj, da se mora upoštevati ne* kakšna avtoriteta občinske uprave ter da vlada tem zgolj ahsokjtssem. Zato je vse* kakor hvalevredno, da imajo meščani vsaj
enega zastopnika v občinskem svetu, na drugi strani pa je zelo žalostno, da se mu ne upa nikdar nihče pridružiti ter je vedno v manjšini, popolnoma sam. Jas* no je vsem, da je v obč. upravi premalo varčevanja ter da se lahko marsičemu ugovarja. Tako je, kar se glede tramvaja tiče, zelo žalostno, da ga še nismo izpeljali k Sv. Križu, čeprav bi nam to morala narekovati že pieteta; na pokopališče se spomnimo le o vseh svetih ter brozgamo tja po strahovitem blatu. — H koncu je govornik pozval prisotne, da izrečejo popolno zaupanje g. Frelihu, kar so zboro* vaici vzeli na znanje z velikim odobrava* njem, nakar je g. Frelih zaključil dobro obiskan občni zbor.
Oblečemo Vas
od nog; do glave
za mal denar
Tudi na obroke!
A.PRESKER
Ljubljana, Sv. Petra c. 14
Občni zbor TK Skale
Požrtvovalno, a premalo upoštevano delovanje zasluž
ne organizacije planincev
Ljubljana, 13. maja.
V damsk; sobi kavarne »Emona-« se le sooči vršil občni zbor TK Skale in sicer ob prav lepi udeležbi članov. Otvoril je občni zbor predsednik prof. Ravnik, ki je pozdravil v prvi vrsti zastopnika zimsko-sportne-ga Saveza S. Gorca in zastopnika SPD ter Saveza planinarskih društev g. Hrovatlna. Predsednik je podal kratko poročilo o delovanju odbora v preteklem poslovnem letu. Natančnejše je omenjal delo okrog filma, ki bo prikazal vse mikavnosti in čare našega planinskega sveta. Film je v glavnem že dokončan in bi ga lahko predvajali že prihodnje dni, kar pa se bo opustilo zaradi neprikladnega časa in bo premijera filma najbrž jeseni.
Iz tajniškega poročila, ki ga je podal g. Milan Kam, posnemamo: V pretečenem letu so priredili Skalaši 3 skioptična predava-nja, in sicer strokovno fotoamatersko predavanje, dalje predavanje ge. Coppelando-ve o severni Škotski in o smučarski turi na Ko rosico.
Klubovo razsodišče v zadn]em poslovnem letu ni stopilo v akcijo.
Klub Skala je bil na zadnji skupščini v Sarajevu končno vendarle sprejet v Savez planinskih društev Jugoslavije. Z vstopom v Savez si je Skala pridobila za svoje člane ugodnost polovične vožnje v skupinah. Nadalje so so si člani s pristopom v Savez pridobili tudi pravico posluževati se ugodnosti pred kratkim sklenjenega obmejnega prometa z Italijo.
Na iniciativo članov Jožefa Prislana, učitelja iz Gornjega grada in drugih, se je vršil v nedeljo 3. maja v Lučah ustanovni občni zbor druge podružnice kluba z nazivom »Planinska podružnica SK Skala v Lučah«. Predpriprave za to ustanovitev datirajo že od jeseni preteklega leta. Mladi podružnici in tovarišem v odboru je čestitati v prepričanju, da bodo usmeril: svoje delo v cilju pravih idei.
Z gradnjo klubove koce na Storeč vrhu nad Zgornjim voglom se še ni pričelo. Vzrok temu je,   da klub, ki je in vest ri ral [
ves svoj razpoložljivi kapital med Izdelovanjem alpinskega filma, ni mo^el povečati gradbenega fonda, kateri pa v sedanji višini ne bi zadostoval za gradnjo. Ta fond se kljub finančnim težkocam, s katerimi se moral odbor vse to leto boriti, še ni nae*] in je ostal še povsem nedotaknjen. Ivrsitev filma se bliža koncu, s tem pa je tudi podano upanje, da bo mogoče pridobiti nazaj *saj del investiranega denarja, s katerim bo mogoče realizirati nadaline načrte Klub je izdal letos epohalno delo našega naiod-ličnejšega javnega delavca, nestjrja našega alpinizma dr. Henrika Turne >Ponien in razvoj alpinizma«.. Naklada knjige je bila 8000 eksemplarjev, od katerih pa je prodanih sele nekaj. Na to delo smo lahko Slovenci ponosni, vendar ni pravega odziva pri nakupu-Blagajniško poročilo tovariša Janka Kssea pove, da je klubova blagajna skoraj popolnoma prazna, ker je da! klub vse razpoložljivi denar za priredbo filma. Gospodar Fian Žemljic, je povedal, da so klubu njegovi dosedanji lokali na GosposveNki cesti žal odpovedani in da se bo treba seliti z ateljejem vred. Sledilo je poročilo knjižničarja in načelnika foto-odseka Egona Planinska, nakar je poročal še namesto načelnika tovariš Pipovec o delu plezaln-3ga odseka. Pelo tega odseka je obstojalo v glavnem v zbiraniu snovi za klubovo publikacijo, to je zbiro plezalnih tur v vzhodnih Julijskih in Savinjskih Alpah. Odbor > stopil v slik tudi z našimi plezalci neeka>aši in z dunajskimi alpinisti. V publikacij: bodo zbrane vse znane prvenstvene ture naših in tujih plezalcev.
Sledile so volitve novega odbora, v katerega je izvoljen kot predsednik zopet agilni profesor Ravnik in kot podpredsednik ravnatelj Franjo Vilhar, kot prv: tajnik Milan K ham. kot druga tajnica Dana Blatnik, blagajnik pa Janko Kosca. V ostali oHbor. Pavla Jesih, France Žemljic, Jože Lipovec, Albin Kolb, Milan Sporn, Ivan Česen ter Polde Polane. Za načelnika foto-odseka je izvoljen ponovno Egon Planinšek. za načelnika plezalnega odseka pa ostane Mirko Kajselj.
Izlet Avtokluba in naši trgovci
Izlet Avtokluba v Južno Srbijo je velike važnosti za nase trgovce. Znano je, da se posveča zlasti v zadnjem času velika pažnja gospodarskemu in kulturnemu napredku zanimive, pa tudi bogate Južne Srbije, ki je bila po sili razmer ovirana v tempu razvoja. Potujoč skozi glavne kraje Južne Srbije bodo imeli izletniki priliko ugotoviti na licu mesta velik gospodarski napredek. Neprestano se otvarjajo bogati rudniki in druga industrijska podjetja, s čimer se polagoma dviguje življenski standard tamkajšnjega prebivalstva in s tem njego vin potrebščin. Konsum najraz-novrstnejšega blaga raste. Z zadovoljstvom velja ugotoviti, da so bas nasi industrijsko razvitejši kraji (nekatere industrijske panoge celo v znatni meri) udeleženi na zadovoljevanju potreb Južne Srbije. Ti gospodarski stiki so čedalje krepkejši, seveda pa je dana še nadaljnja možnost poglobitve.
Baš izlet Avtokluba, katerega članstvo tvorijo v veliki meri predstavniki naše industrije in obrti, nudi res lepo priliko članstvu, da si potujoč po najvažnejših gospodarskih središčih Južne Srbije ogleda razmere ter izkoristi svoja opažanja. Da tudi tamkajšnje prebivalstvo z največjo simpatijo pričakuje obisk naših avto-mobilistov, je sklepati že iz priprav po VBej Južni Srbiji. Tudi oblastva so storila vse, da bo izlet uspel v največji zadovoljstvo. Ker bodo uživali udeleženci razne ugodnosti, je pričakovati znatne udeležbe, baš v vidu omenjenih gospodarskih stikov, zlasti članov Avtokluba iz industrijskih, obrtnih in trgovskih krogov. Izletniki bodo posetili tudi Solun in jugoslovansko svobodno cono.
Izlet se bo vršil od 20. maja do 1. junija, ko se ofidelno zaključi v Vrnjački banji in bodo pripeljana vozila članov ljubljanske, mariborske in zagrebške sekcije brezplačno do Beograda dočim je dovoljena udeležencem na tej progi polovična vožnja. Zasiguran je že skupni potni list za po set Soluna, s čimer odpadejo tudi neprijetnosti in stroški s potnim listom in vizumom. Prometno ministrstvo je odobrilo tudi znižanje transportnih stroškov za povratak morebitnih defektnih avtomobilov, dočim je odredil vojni minister, da vosi na čelu kolone posebni odposlanec vojnega ministrstva. V izgledu je tudi delna bonifikacija stroškov za pogonska sredstva. Ker so tudi ceste v Južni Srbiji v dobrem stanju, se obeta udeležencem res lep potek izleta in se ponovno poudarja želja, da bi se čim mogoče več avto-mobillstov, posebno pa onih iz gospodarskih krogov naše ožje domovine pridružilo tej lepi in pomembni manifestaciji našega avtomobilizma.
Otroci med seboj«
— Moj papa in mama imata danes poročni dan.
— Sele danes? Nas papa in mama sta se pa vzela že pred 12 leti.
KOLEDAR Danes: Sreda, 13. maja 1981, katoličani: Servacij, pravoslavni: 30. aprila, Jasna.
Jutri: Četrtek, 14. maja 1931, katoličani: Vnebovbod   Kfrista,  pravoslavni:   1. maja, Svetolik.
DANAŠNJE PRIREDITVE
Drama: Življenje je lepo D.
Opera: Oj ta presmentana ljubezen. A.
Kino Matica: Alrauna.
Kino Ideal: Srčni fant.
Koroški večer ob 20. v dvorani Delavske zbornice.
Šahovska simultanka mojstra Spietman-na ob 20. v Kazini.
PRIREDITVE NA PRAZNIK Drama: ob 15. Miklova Zala. Gostovanj** Korošcev, ob 20. XYZ. Opera: Grofica Marica. Kino Matica: Alrauna-Kino Ideal: Srčni fant.
DEŽURNE LEKARNE
Danes: Bohinc, Rimska cesta; Leustek, Resljeva  cesta;  dr.  Kmet,  Dunajska cesta.
Jutri: Piccoli, Dunajska cesta; Bakarčič, Sv. Jakoba trg.
Nočno življenje
ni škodljivo
Življenje v večjih mestih je tako, da so mnogi ljudje naravnost prisiljeni zamenjati dan z nočjo. Eni prebede noči zato, ker se hočejo zabavati, druge pa sili v to poklic. Tako imamo znaten odstotek ljudi, ki spe ^ez dan. ponoči pa delajo ali popivajo. Kako vpliva tak način življenja na zdravje? Ali ni to človeškemu organizmu škodljivo? Na to vprašanje skuša odgovoriti biolog dr M. Johnson z minnesot-ske univerze. Mož je dolgo delal poskuse na živalih, ki so bile vajene dnevnega življenja in nočnega počitka. Kakor je že običajno pri poskusih, je rabil tudi dr. Johnson v prvi vrsti morske prašičke.
Zmočno električno lučjo iih je prisilil, da so več noči zapored bedeli, čez dan jih je pa pustil počivati Dolgo je trajalo, predno so se prilagodili novemu načinu življenja. In ko so bili poskusi končani, se je izkazalo, da so se ljubke živalice odvadile počivati ponoči. Čez dan so morski prašički spali, ponoči so pa postali živahni. In ko so bili že vajeni novega načina življenja, so si fizično celo opomogli. Dr. .Johnson sklepa iz tega, da bi se mogel tudi človek prilagoditi nočnemu življenju, samo na red bi moral strogo paziti.
Štev. 107 '
SLOVENSKI NARODc, đne IS. maja 1931
Stran 3
Jurčičevi na Muljavi
Našim čitateljem in čestilcem pisatsdlii fosipa Jurčiča, zlasti pa dobrotnikom, ki to s svojimi darovi omogočili breskrbno fcivljenje 84 let staremu Jurčičevemu bratu Antonu in njegovi družini Jurčičeve danes oficijelno predstavljamo, da se sprijaznijo z njimi vsaj na sliki. Novinarski poklic, zlasti pa uredniki listov, ki jih izdaja tsn-zorcij »Jutra«, imajo prepogosto opraviti z dobrodelnostjo in po obdaritvi Jurčičeve družine lahko mirno rečemo, da take gžn-
stoji njena mati Angela, kraj nje pa mati Ana, svakinja pisateljeva, ki si je p*j skoraj dveletni slabosti kljub svoji starosti zopet opomogla ter popravila, da je zopet čvrsto na nogah. Očeta Antona pozna&e vsi, a na žalost o njem ne moremo povedati, da bi bil popolnoma zdrav. Saboten je postal zgovorni starček m mraz: ga, zato bo pa dobil zaželjeno toplo odejo. Kakor smo pisali, ga najbolj skrbi, kaj bo na zapuščenem pokopališčn pri Sv. Krišdo-
Oeve hvaležnosti dobrotnikov še nismo našli nikoder drugod kakor na Muljav;.
Na naši fotografiji vidimo v prvi vrsti! vmrke Jurčičevega brata Antona, ki jim je torej Josip Jurčič stari stric. Prva dva dečka na levi sta dvojčka Ciril Ln Metod, ki jima ie za botra višnjegorski notar g. Zev-nik, znani raziskovalec torišča Jur^čevih spisov in seveda tudi dobrotnik dri/ine, saj se je prav on najbolj potrudil, da je bil ustanovljen odbor za popravik) Jurčičeve rojstne hiše. Čedno hišico ima sedaj i ražina m, kakor smo č-itali, je tudi že doirraia plačana. Na sredi stojita Slavo in Dušan, mala Micka pa občuduje fotografa. Ampak, da jt ne rečete Micka, ker bi se ji takoj zamerili in bi vam takoj diktirala zgovoren popravek po vseh paragrafih, češ da ni Micka in tudi ne mara biti, temveč ji je ime edino le Marija.   Za svojo ljubjenko
fn z grobom njegovega slavnega brata. Po. tolažen naj bo, da na Josipa Jurčiča rojaki nikdar ne pozabijo in da bo vsa Slovenija varovala mir velikega pokojnika z največjo pijeteto. Na sredi stoji vedno dobrovoljna teta Ančka, veselo se -a smehlja tudi Josipa Jurčiča vnuk France. g">sp'idar pisateljeve rojstne hiše, saj ima sedaj popravljeno hišico in čeprav ima za preživljanje tako velike družine premah, zeulie, bodo čestilci pisateljevi že poskrbeli, da izšola in vzgoji otroke sebi v pomcč in narodu v ča?t.
Izletniki, ki jih zanese pot na ljubko Muljavo, naj ne pozabijo obiskati Jurčičevega rojstnega doma, saj bodo sprejeti vedno z največjim veseljem, od starega očeta bodo pa tudi izvedeli vedno kaj 'eie-ga in zanimivega iz mladosti, kc je oil Jurčič še mlad in krepak.
Smrt Nograškovega
Franceljna
I vsakdanjih - Franc Zore, ki je ubil Nograškovega Franceljna, obsojen na poldrugo leto robije
Ljubljana, 13. man. Kakor v kinu je bilo včeraj pri sodišču, namreč najprej najraznovrstnejši drobiž, za njim pa težka, napeta tragedija premožnega bebastega dobrovoljčka in ubogega, pridnega delavca na najboljšem g>lasu.
Prvi uspeh atnbicifoztie juristke
Prvi so b95 na vrsti štirje mladi Trža-Čant, ki so kradli, kar so pač dosegli. Glavni krivec je Ernest Bischoff, in Čuk Karel, obtožen je pa tudi Bruno Purger in še ne polnoletni M. Č. Zaradi njega je bila razprava tajna, pri javni razsodbi smo pa izvedeli, da sta prva dva dobila po 6 mesecev strogega zapora, tretji samn 20 ini zapora, mladoletni pa dva meseca; razen tega se mora Č-uk Karel po prestani kazni tudi seliti v svojo domovino.
Zanimivejša je pa bila razprava, ker je bila za zapisnik a rico gdč. dr. Ahazhizheva, hčerka od vetrnica g. dr. Ahazhizha, ki je vse sole od prvega razreda pa do zadnjega izpita napravila z odliko. Ker je bil med zagovorniki rudi njen oče, so se moral: sodniki umakniti k posvetovanju, če naj zaprenikarico zamenjajo z drugim zapisnikarjem. A gospodična doktorica je zmagila in dobrla zaupanje v očeh senata ter osti-la. Gotovo prvi uspeh ambicijozne jur.stke, ki naj mu jih sledi še mnogo! Gospodična doktorica baje namerava v inozemstvu izpopolnjevati studije, da se posveti pravnim vprašanjem mladoletnikov, za kar je mehko žensko srce gotovo najbolj na mestu. Sicer so pa kakor nalašč za jezične doktorje.
Ponarejena zadružna knjižica
Privatni uradnik in trgovski potnik se je pravkar poročil in je bil v stiski, Ker mu tašča še ni izročila 1000 Din obljubljene podpore. Obtožnica ga dolži, da je ponaredil zadružno knjižico Ljudske posoi.!nice v Ljubljani z vlogo 6200 Din. Obtožen?c se brani, da je ponarejeno knjižico našsJ v VVolfovi trtici, a ni vedel, da je ponarejena. Ker je bil v največji denarni stiski, si je pri Alojziju Goršiču, natakarju pri »Šestici«, izposodil 200 Din in rrru dal knjižico za kavcijo. V knjižici je bilo njegovo rme in celo točen nasJov, le pečata posojilnice, ki ie na vsaki knjižici, ponarejena knjižica nj imela. Ker obtoženec ni vrnil denarja takoj, si je GorŠič knjižico natančneje ogledal, jo spoznal za ponarejeno in stvar ovadil. Storilca so aretirali baš, ko je prisna tašča s podporo, a bilo je že prepozno, 200 Din je pa Goršiču vrnil obtožencev brat, tako da ni nobene škode.
Zagovornik dr. Frlan dvomi, da gre tu za lažno privatno listino, ker ni na njej pečata, ki je bistvo zadružne knjižice. Ce bi bil hotel obtoženec goljufati, bi gotovo ne bil napisal svojega popolnega naslova, pa tudi oškodovan ni nikdo, zato predlaga oprostite o sodbo.
Ker je bil pa obtoženec že petkrat kaznovan zaradi goljufije in tudi zarad', prestopka tatvine, sodniki niso mogli verjeti obtožencu niti zagovorniku i-n so obtoženega obsodili na 3 mesece strogega zap>ra in 120 Din denarne kazni, ki se pa v primeru neizterljivosti izpremeni v tri dni zapora. Obsojenec je rekel, da si bo še premislil, če se pritoži.
Odeji je sunil
Škodlar Alojzij, vrtnarski pomočnik iz okolice Smlednika, je tako vsakdanji gost sodne dvorane, da ga je predsednik kot starega znanca prav toplo pozdravil, češ: »O že spet ste tu, ali vam je postalo dolgčas, da ste zopet prišli? Misliti sem. da se boste poboljšali, ko ste se oženili.« Obtoženec pa takoj popravi predsednikovo zmoto: »To je vendar še stara reč. ko s*ni bdi še fant«.
Lojze, ki je bil že neštetokrat obsoja zaradi tatvine in vlačuganja, se je lani prci pustom ženil. Za sveti zakonski stan je pa treba odej in tudi denarja za oklice. Izmaknil je torej dve konjski odeji, ki sta, kak jr pravi, ležali nekje pred hlevom gostilne »Pri Jošku« pri Sv. Valpurgi v Smledniku. Oče Janez Hočevar, gostilničar ^P^i Ješku«, pa pravi, da sta bili odeji prav gotovo v hlevu, le tega ne ve, če ju je Jože stisnil že zvečer ali še ponoči. Glavno je kakopak, da nima nobene škode, ker je dobil odeji nazaj.
Ker je bilo pa še 14 dni do poroke, Lojzetu odeje niso bile nujno potrebne, tem huje pa denar za oklice, pa mu ni kazalu drugega, kakor odeje prodati. Ženske, kjer jih je ponujal, so se mu smejale, češ, ali bosta novoporočenca spala brez odej, ja-zadnje se jim je pa bolehni ženin zasmiSI in so mu ženske posodile za odeji 4 kovače. Po poroki sta novoporočenca beračila ker je on zaradi tuberkuloze preslaboten za težko delo. Lepi izgovori pa niso nič pomagali. Lojze je pa tudi že vajen kazni, da je brez mrmranja sprejel tudi še dva meseca in 15 dni strogega zapora. Ker je pa že 42 dnj sedel in bil v preiskovalnem zaporu, bo že čez 14 dni zopet prost, da se prav gotovo poboljša.
Tragedija v Kamniku
Težko sede na obtožno klop slaboten, zgaran delavec, ki sta mu obup Ln skrb, kaj bo z družino, izpila vso kri iz obraza. Čeprav je Franc Zore star šele 34 let, vendar je že plešast in postaran, saj je vse žrvijenje težko delal, zlasti pa zadnje ča.>c, da je preživel svojo pum*o m sinčka. Župnik iz Šmartina v Tuhinjski dolini, kjer je France doma, piše, da je bil vedno na prav dobrem glasu in uprav vzoren mladenič. Pa tudi kamniški župan nravi, da Je Zore na najboljšem glasu in miren človek. Kaznovan šc nj bil nikdar in redno je plačeval najemnino za stanovanje  ter brez-
palmira
Milo obdrži do zadnfet* hoičha prvotni vonj
plačno pomagal pri delu svojemu gospodarju, malo slaboumnemu kamniškemu pijanč-ku Francu Remsu, po domače Nograškovu. mu Franceljnu na ZaJah.
Možaček je po svojem starem podedoval precej grunta in je v svetovni vojni celo branil Avstrijo, kakor sploh več bebcev.
V Rusiji je bil ujet in se je čez 7 let vrnil domu na Žale. Ljudje so se njegovemu povratku silno čudili, češ, pametn.h ni. norec je pa našel domu. Iz Rusije je prinese-seboj panslovansko mešanico svojega jezi-in najljubša mu je bila besedica harašo«.
V Rusiji se je pa navadil tudi ostre vodke, ko jo je v Kamniku zamenjal z milim š: 1-ritom. Original je bil po izjavan prič p jan skoraj neprestano, in takrat tako nadležen, da se ga je vse balo. Saj je bil pa tudi močan kakor vol.
Brez pravega vzroka je Francelj odpovedal Zoretu stanovanje n neprestano sitnaril in zmerjal njegovo družino. Na veliki petek je prišel Francelj popolnoma p'jan popoldne domov, pričel razbijati po h;š'., da se je krušil omet z zidu, vlačil Zoreccve otroke po sobi ter premikal omaro sem t tja, da bi jo vrgel iz stanovanja, in prcii., da vrže vse na cesto.
Proti večeru je prišel Zore domov ves utrujen s šihta. N5 maral dosti za razgrajanje besnega hišnega gospodarja ter &a je mirno pogovarjal. Ko je pa vzel Francelj v roke motiko in zamahnil, sta se jela puliti in sta zlomila držaj. Kakor po navadi je tudi to popoldne, ko je prišel domov, Zore izpil malo žganja a, to pot je na iezo izpraznil poln fraketi. Omotilo ga je žganje in še posebno razburilo, ko je slišal, da je hodil popoldne Francelj okrog otrok z do peta spuščenimi hlačami in jih pohujše\ ti. Skočil je za Remsom in mu zapretil: 'ZJaJ se pa le dajva, saj sem tudi jaz pijan. Francelj je v veži sunil v svetiljko, da s: je razbila in sta se pretepala v temi. Ko ie Rems zagrabil sekiro, ga je hotel Zore oplazit: po hrbtu, a zadel ga je po nesreči za tilnik ob levem ušesu m pritisnil v jezi tud! preveč. Nograškov Francelj ie mirno obležal.
Tako Zoretovi kakor Franceljnov nečak in njegova žena so misIHi, da ranjenec leži in spi le zaradi pijanosti, česar so Wi že vajeni. 2e pozno je pa vendar šla Zoret j-va žena klicat Toneta Remsa :n spravila sta ga v posteljo. Mirno je dihal kakor bi spal, le kri mu je tekla iz nosa, ko se pa na veliko soboto zjutraj še ni mogel prebuditi, so poklicali zdravnika, ki je oosla. Franceljna v Ljubrjano v bolnico, kjer je na veliko nedeljo umr. Na glavi je imel 4 cm dolgo rano, ker mu je počila pod udarcem koža in tudi lobanja, da so se mu raztrgale veje možganske arterije, se mu razlila kri in so mu otrpnili možgani.
Žena nečaka pokojnega Francetina je potrdila, kako surovo je razgrajal Francelj in kako grdo se je vedel pred otroci, povedala je pa tudi, da je bil Zore vedno m>r^n človek, ki živi le za svojo družino.
Žena obtoženega Zoreta vsa potrta pripoveduje, kako je Francelj drvjal in metai škafe po hiši ter snd dvakrat celo vezna vrata in, kako je prerival omare, da hj jih izmeta! iz stanovanja, ter pripominja, da so od tedaj otroci tako oplašeni, da še sedaj prevpijejo cele noči. Razgaljen je pokojni hodil okrog in pohuiseval deco. Mož se Je le branil nevarnega pijanca.
Zagovornik dr. Ahazhizh je mnenja, da se je Zore le branil ali k večjemu prekoračiti stiobran, vendar ga je pa senat obsodil na poldrugo leto robije, na dve leti lzguoe častnih pravic in na plačilo stroškov kazenskega postopanja. Preiskovalni zapor se mu všteje v kazen.
Potrti obsojenec je milo prosil, naj mu kazen odlože do zime, da bi mogel še kaj zaslužiti za otroke, a zakon je trd in ne pozna odloga kazni, če je višja od enega leta.
Globoko se je zamislil in jel tolažiti obupano ženo.
Trajna ondulacija! Originalni „Ruso"
ondulor!
Izpopolnjeni aparat, ne peče in ne škoduje lasem.
FR. WHDMANN
česmini salon za dame in gospode
LJUBLJANA,
Napoleonov trg vis a vis Napoleonovega spomenika.
I     Miklova Zala
(H gostovanju Korošcev v Ikibtianskj drami).
Pisatelj prof. Sket je napisal pred \eć desetletij za Mohorjevo družbo poset iz časov, ko so vpadali v naše kraje Turki in ji je dal naslov >Miklova Zalac. Dejanje se godi v Svetnah pri Št. Jakobu v Rožu. Povest se je tako priljubila med našim narodom, da je doživela več izdaj in bila tudi park rat dramatizirana. Člani izobraževalnega društva »Kote v št. Jakobu na Koroškem, ki gostujejo z »Miklovo Zalo* jutri ob 15. uri v ljubljanskem dramskem gledališču in nato še v Celju in Mariboru, igrajo odersko priredbo g. Jakoba Špicar-ja. Dramatizacija ima 8 slik, kratka vsebina je naslednja:
1. slika: Na razpadlem Gradišču v Rožu se posvetujejo kmetje, kako se bodo branili, kadar zopet pridejo Turku Jud Tre. soglav je zvedel za to posvetovanje in skrit posluša, kaj bodo sklenili.
2. slika: Se raj niča, Milka in Zala čakajo, da se vrneta od zborovanja kmetov Seraj-nik in Mirko, ki res prideta in povesta, da se Turek zopet bMža koroški deželi. Sklene se zaroka med Mirkom in Zalo. Treso-glava hči Almira, ki hoče imeti Mirka, opazuje ves prizor, sklene pogubiti Zalo in oče njen ji obljubi, da pripelje Turke v Rož, ki jim bodo potem spravili v roke Zalo.
3. slika: Turki taborijo na beljaškeni polju. Tresogiav pride iti jih pregovori, *taj gredo v Rož.
4. sRka: Pri Serajniku prazmiiejo Zali-no in Mirkovo ženitovanje. Sredi veselja prihiti Zaimkov Vinko, ki je bil na straži prj Beljaku Ln pove, da so Turki že na poti v I^ož. Zala se mora ločiti od Mirka, ki prevzame poveljstvo kmečke vojske pr>ti Turkom.
5. slika: V jamah Podrožčico, kamor so zbežali starci in ženske. Almira kuje ra-črt, kako bi spravMa Zalo s sveta. Pride junaški Davorin, ki je ušel Turkom in pove, da turški poveljnik zahteva zasr potem bo dal svobodo Mirku in tovarišem. Zala hoče s pomočjo Davorina sama reŠiti Mirka in gre na Gradišče, kjer so ti ujeti,
6. slika: Na utrjenem Gradišču, ki so ga Turki zavzeti, po zmagovitem boju vse zaspi. Davorin in Zala hočeta rešit: Mirka in tovariše, kar prepreči Almira, ki je krivaj šla za njima. Zalo Turki viamejo, Mirko pa je prost
7. sfika: Pio sedmih letih turške stižnosti najde Zala svojega strica Marka, ki je bit v prejšnjih bojih vjet in odpeljan na Turško. Stric jo reši in oba uideta iz sužnosti.
8. slika: Na Serajnikovem domu pripravljajo za Mirkovo ženitev z Almiro. si so že pozabili na Zalo in misl-ijo, da je mrtva, samo blazni Davorin tega ne verjame. 2e pozvanja k ženitovanju, ko prideta dva čudna tujca, Marko in Zaia, ki preprečita poroko m A'lnrira prejme, zabodena od Davorkiove roke, kazen za swje izdajalsko delo. Konec.
Občinstvo opozarjamo na to prvo gostovanje našnh rojakov iz Koroške v Ljubljani odnosno v Mariboru in Ceiju.
Stavbno gibanje
v Ljubljani
V ponedeljek so začeli kopati mehka tla v bližini Kopališke ulice, kjer bo zrasla visokapritlična, enonadstropna hiša Ble Baaoviearjerve. Temelj je Izkopan samo pol mertra globoko. V 2—3 mesecih bo hiša sezidana in porabua. Zida jo stavbno podjetje Karel Gregorec Iz Mengša, Ob Kolezidski utfici je v delu visokopritlična. emonaxlsrtirop<na domačija Otmarja Kofler-ja. Gradnja je toliko uspela, da bo poslopje že prihodnje dni pod streho. Stanovanja bodo v visokem pritličju, prvem nadstropja bi pod streho. Stranke se bodo vselile v avgustu. Zidarska dela vodi starimtk M a tko Curik.
V Staretovi uHci, ki veže Jeranovo ulico in Cesto na Loko poganja is tal temeljno zidovje visokopritlicn«, eooiiadstropiie hiee prof. Adamiča. Stanovanja se ne bodo oddajala, ker bo imel gospodar vse prostore zase. Poslopje ne bo obsežno, zato bodo vsa dela v dobrih o>veii mesecih gotova, Zidanje je prevcel mestni stavb-nitk Bmdl Tomažič.
V bližini Staretotve ulice osiroma Mivke si je omislil streho krojafikd mojster Martin Prime. Njegova vfcBofcoprttUfoa hiša s podstrešnim stanovanjem pa al sidama, ampak lesena. Postavil mu jo je tesarski mojster Stekier. Zidarji ometavafto te dni stane, da bo hiša videti kakor zidana. Notranji prostori so praktično urejeni.
Ob Poti na Rakovo jelšo je sezidana in pokrita pritlična Koneeva hišica Zgradil nm jo je stavbnik Matko OnrJk. V zadnjih dveh, treh letih je zraslo ob rečeni poti že celo naselje. Isprva je bil svet po 3 Din, danes se pa plačujejo boljša stavoi-Sča že po 10 Din. V vse hKJce je napeljana električna razsvetljava, a ljudje jako pogrešajo vodovod. Zdaj hodijo po pitno vodo k novemu mosta če* Mali graben. V doglednem časa bo tej koloniji tudi z
vodovodom ■ ustreženo, saj Jim ga je magistrat obljubil.
Novo naselje iz lesenih in zidanih hiš je nastalo tudi na svetu med mestnim kopališčem na Ljubljanici in Ižansko cesto. Letos si je tu postavila tik velike mestne barake lično leseno hišico ga. Ivica Jovi-šič. Svojo leseno domačijo na Galjevici je prodala ter se preselila v novo svojo domačijo. To nasede je majhno in zato je tudi bolj mirno kakor Galjevica, kjer bo kmalu 230 hiš.
Dijaški koncert
v Ljubljani
TJjpam, da ne boste hudi, spoštovani gospod kolega Adamič, da se drznem le Vaši res kolegijalni, dobrohotni in mlada srca podžigajoči kritiki v »Slo<v. Narodu« z dne 11. V. t. 1. pri/pisati nekaj odkritosrčnih Slavkov:
1. Pri šolskem pevskem rboru je sodelovalo le dijaštvo klasične gimnazije ^n nekatere gojenke in gojenci drž. učiteljišč, ne pa vsa igrajoča in pojoča mladina vseh ljubljanskih sol. Tudi naš šolski orkester niso tvorili vsi mogoči ljubljanski igralci tja do trobentača išlkih gasilcev, temveč dijaki na sporedu označenih zavodov 'n pa po večini moji bivši učenci, če pa }e naš dijak konservatorist, je v prv: vrsti srednješolec, potem šele drugo.
2. Kar se tiče izvajanega programa, pripomnim, da ga je odobrilo ministrstvo presvete S. N. br. 11809 z dne 17. ajprila 1931 m je bil vsekakor za koncert, ne pa za kavarno, če se posreči >Drnetvu učite rjev  glasbe< prošnja,  ki je baje bila
vložena pri ministrstvu presvete, naj so šolski zbori in orkestri prosti tantjem, tedaj bomo proizvajali tudi kaj Vaših. In dr. čerinovih.
3. če so moji nriadi, na*vdušeni godci poiskusiri niti, j ton je bržlkone imjponirala epizoda z nekega eritnega ljubljanskega koncerta, ki se je svoj čas vršil na istem odru, kot sedaj nas, ko je klavirski virtuoz s klavirjem in orkestrom vred ueei verziranomu dirigentu. Kaj hočemo, besede micejo, sgiedl vlečejo:
4. Pavke na koncu žfrrahno rfctmiziraoe narodne pesmi so vsaj toliko na mestu, kot so pri Vadi pesmi, ki smo )o 6u)l zadnjič na Matičnem koncertu, ao so se zaprla nebeska vrata in se ni nttl sflealo, kako je zafikripal krjuč sv. Petra.
5. žal za Vaš trwd, datfafti mri iostrrtk-cije o po«riro petja, tegra bi Vam ne bi bilo treba, kajti Vašo izborao metodo petja je itak ljubljanski Radio razširil po vsaj Slovenci In je tndi meni đoroij znana. Zelo pa Vam bom hvaležen, afco ml boste ob drugi prfttki se označili, pri katerem mojstru ste se šolali v petja, da poisku-siim T>riti še jaz k njeemt, da ratpoteiim s-roje nauke. kajti sedermJetno Šolanje m ljubljanskem konzervatorija k »kor -rVifan ne zadošča več.
6. Neumestno je primerjati nmetnost prednašanja dijaškega koncerta z onim čeake fitfharmoulje, kot bi bSK> neumestne primerjati Vas z onimi, kojlb deta je tavaj al a.
7. Javnosti pa povem, da se v na&rod ne bom več skušal M^veJjavljati* v področje šoJsklh koncertov, to trndapotoo delo od ranega jutra do pozne noči prepustim Vam g. kolega, kajti Vi ste nam porok, da bodo Vaši dijaški kouoerti vw>r vzornega sporeda, vse izvajane stvari <p« čista umetnina
Z odličnim spoštovanjem Repovi hran, suplent drž. klasične gimnazije v Loutorjant.
Iz Celja
—c Zanimivosti % invaBdsfce tombole v Celju. O prireditvi tradfcrjoualne največje vsakoletne tombole —invalidske — v Celju se nam poroča naslednje: Krjnb ali pa morda zaradi gospodarske krize je privabilo 12 tombolakih in 520 manjših dobitkov v nedeljo popoldne na Dečkov trg pred Narodni dom vse, kar leze ino gre. Tik pred pričetkam tomboie je dosegio nakupovanje tomboiskJh kart višek in se je zato moral, pričetek odgoditi za dobre poi ure. Pri tem se je tudi ugotovilo, da je neka druga celjska organizacija oziroma društvo iz nerazumljivih razlogov prodajala karte za svojo tombolo, ki se bo vršila Sele eno prihodnjih nedelj, med prodajalci invalidske tombole. Pregledoval na komisija je takoj po pri četku tombole prišla na sled originalnim poskusom nekaterih srečotovcev ,kl so hoten na vsak način priti do krasnih tomboiskm dobitkov. Pri reviziji so namreč člani komisije ugotovili, da je predložila neka dekfioa že po prvih 3 izkUcanOi številkah po končam* petorki karto za tombolo. Dobitek šivalni stroj. Ko pa je pričela komisija podrobneje ogledovati karto, je deklica izginila z odra, čes, da gre po očeta, da bo odpeljal stroj. Komisija je zaman čakala, da bi se dekletce vrnilo, obenem pa je že tudi dognala, da so bile nekatere številke enostavno nalepljene m nato z modrim svinčnikom enostavno debelo očrtane. Na stičen način je kmalu nato poskusil srečo neki moški, ki pa je moral mesto z glavnim dobitkom domov, s stražniki v zapor.
Izbirčen berač.
— Gospod, aH bi mogel dobiti pri vas stare hlače?
— V tej zadevi se obrnite na mojo ženo.
— Z veseljem gospod, toda moške hlače bi raje nosil.
Slaba kupčija.
— Lepega odjemalca ste mi priporočili! Dal sem mu za 20.000 blaga na kredit, zdaj je pa napovedal konkurz.
— Saj niste nič izgubili, ker je vam vse Maco vrnil.
— Ze res, toda kaj bom počel s tako saro?
Stran 4
•v
>SLOVENSKI NAROD«, đne 13. maja 1931
Stev   107
Danes premiera
ob 4., 7. m 9. aH!
[in jutri na praznik ob 3., 5., 7. in 9.!
Brigita Helm
oboževana evropska Greto Garbo govori v zvočnem filmu:
„AIrauna"
ki je izdelan po znamenitem romanu H. H. Ehversa. Sodelujejo: Albert Bassermann, Bernhard Goetzke.
Predprodaja vstopnic od 11.—%13.
lElitni kino Matica
Telefon 2124
Telefon 2124
Dnevne vesti
— Prisrčen sprejem Korošcev na Jesenicah. Danes ob pol 10. dopoldne so prispeli rcjaki iz Št. Jakoba v Rožu, 48 po številu, r,a Jesenice, kjer je bila zbrana šolska mladina, ki je pričakovala koroške rojake s pomladanskim cvetjem. Drage goste so poželi avili na peronu zastopniki mestne občine in vseh kulturnih ustanov. Sprejem na Jesenicah je bil tako prisrčen, da bo ostal koroškim rojakom še dolgo v spominu. Prepričam smo, da jih bo enako prisrčno sprejela tuđa Ljubljana, kjer nastopijo jutri v dramskem gledališču z »Miklovo Zalo«.
— Nov tolmač italijanskega jezika. Višje deželno sodišče v Ljubljani je imenovalo učitelja :ia državni osnovni šoli v Zgor-Šiški Frana Berdena za tolmača italijanskega jezika pri deželnem sodišču v Ljubljani.
— Razpisana služba. Sreski cestni odbor v Ljutomeru razpisuje službeno mesto tajnika. Pogoj za sprejem je dovršena nižja srednja ali tej enakovredna šola. Prošnje je vložiti do 27. t. m.
— Glasbena priloga H. zvezka Zborov je posvečena Jurju Fleišmanu, kateremu bo odkrit spomenik 7. junija v njegovem rojstnem kraju v Beričevem. Priloga prinaša Fleišmanovo kanta to >Himna na Vodnika«, ki jo zapojo ob odkritju spomenika v Hu-badovi pevski župi včlanjena pevska društva.
— Slavka Masterla, gojenca šole rezervnih oficirjev v Sarajevu letnika 1928/29., ki je lani na vežbah v Splitu umrl kot narednik, prepeljejo iz Splita na domaČe pokopališče v Smartinu pri Kranju- Tovariše pokojnega pozivamo, naj se udeleže pogreba, ki bo v nedeljo ob 17. s kolodvora v Kranju na pokopališče.
— Akademiki pevski zbor sporoča, da mora svoj napovedani koncert v Kranju preložiti, ker je zborov pevovodja, operni dirigent gospod A. Neffat, na ta dan nepričakovano uradno zadržan. Koncert bo odjavljen pravočasno. Odbor.
— Posebni tekstilni oddelek je nameščen na letošnjem XI. ljubljanskem vzorčnem velesejmu, ki se vrši od 30. maja do 8. junija v eni novozgrajenih razstavnih stavb, ki stoji ob levi strani avenije, ki vodi od glavnega vhoda proti paviljonu ČSR. Tekstilne razstave se udeleže skoraj vse večje in najuglednejše domače tekstilne tvornice. Razstavljena bo bombaževina, (različno barvano in tiskano bombaževo blago, belo blago, kmetsko platno, hlačevina, bombaževe odeje itd., platno, laneno blago, platno za Šotore, jadrovina), raznovrstno volneno blago, črtasti in tiskani žameti, pliš, pletenine (puloverji, jopice, damske obleke, kopalne obleke, nogavice razne rute, šale, kravate itd.), čipke, vezalke, elastika, vrvar-ski izdelki, konjske odeje in prerilo. Vele-sejem nudi vsem manufakiuristom možnost podrobnega ogleda in primerjave vzorcev, solidno blago in tovarniške cene. S sejmsko legitimacijo, ki velja Din 30.— je upravičena polovična vožnja po železnici in parobrod ih. Legitimacije se dobe pri denarnih zavodih, železniških postajah, trgovskih m obrtniških organizacijah, Putniku itd. Stanovanja so obiskovalcem poskrbljena.
— Avtomobili bodo razstavljeni na letošnjem XI. velesejmu v Ljubljani od 30. maja do 8. junija v posebno velikem številu. Zasedeno je pribl. 1.200 m2 kritega prostora, na prostem pa bodo razstavljeni avtobusi, šasije in tovorni avtomobili- Avtomobilske in motociklistične razstave se udeleže V3e večje tvornice Anglije, Avstrije, Belgije, češkoslovaške, Francije, Italije, Nemčije,  Švice in  Združenih  držav ame-
riških. Zanimivo je, da priporoča Mednarodni urad avtomobilskih industrijalcev v Parizu svojim članom udeležbo na velesejmu v Ljubljani. Najnovejše tipe raznih kakovosti in cen omogočajo interesentu dober nakup voza, vsem drugim pa vpogled v najnovejše pridobitve na polju avtomobilske industrije,
— Oddaja zgradbe poslopja v Deluicah se bo vršila potom oiertalne licitacije 28. t. m. pri inženjerskem oddelku komande savske divizijske oblasti v Zagrebu. Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku.
— Oddaja zgradbe instalacije za ceutral-no odvajanje dima v kurilnici na tovorni postaji v Novem Sadu se bo vršila potom ofer-talne licitacije 6. junija pri direkciji državnih železnic v Subotici. Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, načrti, in pogoji pa pri gradbenem oddelku iste direkcije.
— Društva, organizacije itd., ki imajo za letošnjo pomlad predvidene kongrese in slične prireditve, prosi uprava ljubijanskega velesejma, da jih priredijo med XI. vele-sejmom od 30. maja do 8. junija. Svoje sklepe naj društva sporoče upravi velesejma, ki jim bo šla v vsakem oziru na roko.
— Ciril-Metodova družba prosi svoje podružnice, da prirede — kakor v preteklem letu — zbirko pod nasl  >Dan bonbončkov«.
_ »Ljudska   Samopomoč«    v Mariboru
naznanja cenj. občinstvu, da se preseli s 15. t. m- v nove pisarniške prostore na Aleksandrovi cesti št. 14 pritličje. Radi selitve ne bo 15. in 16. za stranke nobenega poslovanja.
— Prodaja lesa In drv. Direkcija šum v Ljubljani sprejema do 26. t. m. ponudbe glede prodaje lesa in drv. (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v LJubljani).
— življenje zahteva svoje. Tako se strastno izraža velik del mladine. Nastajata dve skupini: prva, ki se veseli bodočnosti ob pravem času m s pravo ženo in druga, ki jo je strah pred bodočnostjo, ker je telesno izčrpana in duševno utrujena. Mladina je podobna kipečemu moštu. Kaj ji je mar bodočnost in zle posledice v trenutku uživanja. Ko se pojavi pomlad življenja s svojim solncem in viharji, postaja mladina predrzna ob hrepenenju po spolnih užitkih. In to je ona ura, v kateri se tolikokrat odloči usoda za vse življenje. Ne odrekamo mladini njenih pravic takrat, kadar se tudi zaveda dolžnosti, ki jo še čakajo. Ne vzbujamo pri otrocih prezgodaj onih podzavestnih čutov, ki ranijo nedolžnost. Doraščajočo mladino pa učimo pravilno sprejemati naravne pojave; vzgoja telesa in duše naj gre sporedno. A doraslemu pokažimo junaka v človeku, ki se zna premagovati, pokažimo mu pa tudi slabiča in vso ono bedo in gorje, ki navadno obdaja te nesrečne brodolomce. Komur je mar srečna mladina in neskaljeno družinsko življenje, si bo z zanimanjem ogledal oddelek higienske razstave na ljubljanskem velesejmu od 30. maja do 8. junija, skušal pa bo tudi ravnati svoje življenje v pravcu: zmerno in trezno življenje — pozna starost.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo lepo vreme. Tudi včeraj je bilo že po večini krajev naše države lepo. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 25.2, v Zagrebu 21.3, v Ljubljani 21.2, v Mariboru 20.2, v Beogradu 19.3, v Skoplju 19.2, v Sarajevu 14.4. Davi je kazal barometer v Ljubljani 767 mm, temperatura je znašala 7.5.
— Sedaj spomladi očistite svoje telo in kri nezdravih sokov, ker spomladi nastaja v našem telesu živahnejši obtok krvi, prav kakor v rastlinah in v prirodi. Telo je treba sedaj očistili odvečnih in škodljivih snovi, ki so se nabrale zaradi težke zimske hrane, kar pa najbolje dosežete z znanim zdravilnim rastlinskim sokom Figol-eleksirom. Fi-gol osvežuje telo, čisti kri, urejuje prebavo. Figol se dobiva po vseh lekarnah.
— Soseda ustrelil ii osvete. Posestnika Rado Rajčkovič in Marko VueiČevič iz Ruskega sela pri Veliki Kikindi sta se leta 1929 sprla zaradi kokoši, prepiru je sledil pretep. Nekaj dni pozneje je Rajčkovič počakal Vučičeviča v koruzi in je štirikrat streljal nanj ter ga lažje ranil. Vučičevič ga je ovadil. Rajčkovič je bil aretiran in obsojen na leto dni ječe.. Ker se pa pritožil in ker je presedel že 9 mesecev ječe, ga je sodišče proti kavciji 10.000 Din izpustilo. To je zvedel VuČičevič, ki je šel na sodišče poizvedovat, zakaj so ga izpustili. Z odgovorom ni bil zadovoljen, slabe volje je odšel domov, vzel samokres in odšel na sejem pred občinsko hišo. Tam je srečal Rajčkoviča in ga ustrelil. Po zločinu se je javil državnemu pravdništvu v Veliki Kikindi.
— Zaradi ropa obsojen na 10 let teike ječe. Pred sodiščem v Subotici se je zagovarjal 22-letni Solo Dika Szfisc, zaradi po-skušenega roparskega umora trgovca z golobi Franca Szabe. Sziisc je prišel 23. februarja k Szabu in mu dejal, da ve za posestnika, ki ima lepe golobe. Odšla sta na pot, na samotni cesti je pa Sziisc dvakrat ustrelil Szaba v glavo Szabo je imel še toliko moči, da je začel klicati na pomoč, nakar Je Sziisc pobegnil. Pri obravnavi je mladi ropar priznal, da je imel namen Szaba umoriti in oropati, k dejanju ga je za nagovorila njegova ljubica Nančika Tumbas. Sziisc je bil obsojen na deset let težke ječe, Tum-basova pa na 4 mesece. Kot olajšilno okolnost je sodišče upoštevalo Sziiscevo mladost in dejstvo, da je ostal Szabo, ki je sicer izgubil desno oko, živ.
— Se ena irtev neurja v Prekmurju. Poročali smo o silni nevihte, ki je pretekle dni divjala v Medjimurju in Prekmurju kjer je vihar zalotil na polju več ljudi. Strela je ubila dva kmeta in eno kmetico. Sedaj poročajo, da je neurje zahtevalo še eno žrtev. Blizu Dolnje Lendave je na polju pasel krave Ivan Luč iz Trena, v katerega je tudi treščilo. Nezavestnega so prepeljali domov, kjer je pa čez nekaj dni umrl.
— Risalno orodje kupite naiboliše prt FR. P. ZAJEC, optik, Ljubljana, Star! trg 9 59L
— Bluze v krasni izbiri in solidni ceni, Šterk nasl. KARNIČMK. Stari trg. 55L
—13 Na birmo ostane najlepši spomin: ura. zlatnina, katero kupite najceneje pri FR. ZAJEC. Ljubljana, stari trg 9. 227n
— Obledele obleka barva v različnih bervah in plisira tovarna JOS. REICH.
Poln želodec, neredna vrenja v debelem črevesu, odebelelost jeter, zaatajanje žolča, bodljaje, tesnobo v prsih, močno srčno utripanje odpravi naravna »Franz Josefova« grenčlca in zmanjša tudi naval krvi na možgane, oči. Zdravniška mnenja navajajo uprav presenetljive rezultate, ki so jih dosegli pri ljudeh, ki morajo mnogo sedeti, s »Franz Josefovo« vodo. »Franz Josef ova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Iz Ljubljane
—lj Trgovine na praznik Vnebohoda smejo biti v zmislu čl. 33 naredbe o odpiranju in zapiranju dopoldne odprte. Gremij trgovcev«
—lj Novi telefonski kabel so morali včeraj položiti v Selenburgovi ulici. Ko so razkopavali staro cestišče v tej ulici, je nekdo po nesreči presekal telefonski kabel. Zdaj se več ne more ugotoviti, kdo je imel tako »sreČno< roko. Takrat je tudi prekopavalo cesto več delavcev, ne le od Stavbne družbe, temveč tudi od mestnega cestnega nadzorstva, vodovoda, plinarne, elektrarne itd. Škoda je precejšnja. Izmenjati so morali okoli 50 m kabla, meter pa 'stane 100 Din. Kabel so potegnili s posebnim vlačilcem skozi pod tlakom položeno cev-
—lj Levi hodnik v Selenburgovi ulici od Kongresnega trga do Knafljeve ulice je asfaltiran. Zdaj ga asfaltirajo naprej proti Dunajski cesti. Ob uršulinkah pa betoni rajo hodnik ob novo položenih robnikih. Tu je bil trotoar deloma tlakovan z umetnimi kamenitim, koekmi, zdaj bo pa ves asfaltiran. Trotoarje betoni rajo delavci mestnega cestnega nadzorstva, asfaltira jih pa zagreb-
P. L. Ermrte
čudni ljudje
Zjutraj o pol devetih mi potrka na vrata še čisto mlad vojaček. Je bled in v oguljeni suknji me pričakuje s tako nesrečnim obrazom, kakor človek, ki stavi brez najmanjše nade vse na zadnjo karto... Gotovo ga je prignala k meni nezgoda.
— Vi ste menda ... gospod župnik?
— Seveda sem... Kaj bi pa radi?
— Ah, kaj bi rad! Vojaček je zamahnil z roko.
— Rad bi ... vse!
— To je pa preveč.
— Morda sem se nerodno i z raz M ... Oženjen sem.
— In koliko ste stari?
— Dvajset let.
Npti poskusil nisem primerjati to troje: dvajset let, vojak, oženjen. On je pa še pripomnil:
— Moja žena je stara osemnajst let, je brez dela in pričakuje otroka. Pomagajte nama, preskrbite mi kakšno delo za zvečer.
Gledam ga ... Ubožec!... Tuberkuloza diha iz njega. Najbolje bi bilo zanj, če bi zvečer počival... In kak-
šen bo šele ta njegov otrok?
Zapisal sem si njegov naslov, dal sem mu nekaj denarja in že je hitel nazaj, kajti ob devetih mora biti v vojašnici.
Dela sem imel čez glava... Toda pozabiti nisem smel, da gre za vojaka. Bom imel vsaj mirno vest.
In čez dva dni sem se oglasil pri njem. Delavska hiša, že stara,-vendar pa snažna. Neka ženska me je opozorila: Četrto nadstropje, vrata 17, na dvorišče... Potrkal sem.
Prvi vtis je bil odločno neugoden. Bilo je ob treh popoldne in edina soba še ni bila pospravljena. Razmetane cunje, prazne konzervne škatle, težak, neznosen zrak. Na stolu steklena posoda z dvema zlatima ribicama v kalni vodi.
Mlada žena v svileni bluzi in krilu; prav kar je bita v delikatesni trgovini, kjer je kupila jetrno klobaso in gorčico za obed.
In sploh ni v zadregi; ponovi, kar mi je pravri že njen mož in pripomni Še, da nima druge obleke.
— Ati bi vam mogel preskrbeti vsaj skromen zaslužek s šivanjem?
— Šivati ne znam.
— Ne znate šivati?
— Ne; znam delati gube, toda moda nam letos ni naklonjena.
— Kaj pa otroško perilo?
— Ga bo že mož dobil kje.
In nastala je tišina. Na mizi, po kateri so bili razmetani ostanki jedi, sem zagledal kuhalnik na špirit. Okrogle pečice torej ne rabita, jestvine kupujeta kar v delikatesni trgovini. 2ena je nadaljevala:
— Moj mož je bfl uradnik v Narodni banki, zasluzil je dobro. Zdaj je pa vojak.
— Kdo bi vam pa mogel pomagati pri gosTJodinjstvu?
— Morda moja mati. Toda njo mučijo želodčni krči.
Ker sem bH že tam, sem sklenil oglasiti se še pri njeni materi, ki je bila hišnica v bljžnti ulici.
Tam je bila slika čisto drugačna.
Našel sem marljivo, v delu utrjeno in izmučeno Ženo. Ko sem vstopil, je baš pomivala krožnike.
—Gospa, prihajam v zadevi vaše hčerke... Prizna*! vam moram, da sem dobri tam zelo slab vtis... Nobenega reda... Nobene snage ... Sele ob treh popoldne zmečka nekaj za obed...
ško podjetje A. Kes. Cestni tlak bodo morali tudi na novo tlakovati, ker je cestišče vt>e prekopano, morali pa ga bodo tudi splani-lati po tramvajskih tirnicah ter deloma znižati. Monterska dela so v glavnem do Gradišča gotova, cesta je pripravljena za tramvajska dela.
—lj Jubilej dela. Laborant v lekarni Trnkoczv g. Ivan Lončar praznuje te dni 40-letnico vztrajnega in neumornega dela v svoji odgovorni službi. Jubilant bo nosil sicer kmalu že sedem križev, vendar je pa še izredno čil in mladosten. Želimo mu še mnogo let zdravja in plodonosnega dela.
—U Še o razpustu Zmajevega stega skavtov v LJubljani. Glede na svoje sporočalo izjavlja uprava dravske župe skavte v in planink v Ljubljani, da je sklenila razpust Zmajevega stega skavtov v Ljubljani, ker jo je stegovodja napačno informiral. Zato se njen sklep nikakor ne sme razumeti tako, kot da je bilo ravnanje vodstva nezakonito ali protizakonito. Šlo je pri tem le za notranjo reorganizacijo stega, ki je bila nameravana tako, da se dvigne kvaliteta članstva. Ljubljanski steg je s tem po kazal le svojo dobro volio, da ho5e res prave skavte po duhu, in da mu prav nič m zgolj za kvaliteto. V tem gre zato vodstvu: staršem, ki so pomagali pri vzgoji in večini članstva vse priznanje. Skavtskega in družabnega duha n_i treba šele obujati, temveč ga hoče steg sam, vodstvo in članstvo, 'e poglobiti. 2upna uprava pa je b^teta steg pri tej dobri nameri le podpirati. — Uprava dravske župe skavtov in planink v Ljubljani.
PovrSnlke, obleke in vsa druga oblačila za gospođe in deco nudi v največji izbiri tvrdka J. MAČEK, Ljubljana, Aleksandrova c. iz.
—lj Prva   partija   Spielmann—Pire re-
mis. Včeraj se je odigrala prva partija šahovskega dvoboja Spielmann—Vasja Pire. Partija je trajala štiri ure in se je po 30 potezah končala remis. Borba je bila sprva prav zanimiva, pozneje je pa postala monotona. Drevi ob 20. nastopi Spielmann v si-multanki proti 35 ljubljanskim šahistom, na kar občinstvo opozarjamo. Produkcija se vrši v veliki kazinski dvorani.
—lj Tudi hiše po mestu so se pričele prerajati, ker je pač pomlad, četudi vreme ni kdovekaj ugodno, vendar so začeli v mestu obnavljati fasade starin, hiš na vseh koncih in krajih. Na vogalu Tabora in škofje ulice barvajo dvonadstropno hišo s svetlordečo barvo. Na Karlovški cesti pa popravljajo pročelje enonadstropne hiše št. 32.
—lj Vse kar je prav. V našem mestu imamo zadnje čase ljudi, ki so prinesli seboj uprav izzivajoče manire. Ti ljudje mečejo skozi okna na hodnike goreče ogorke cigaret, ne meneč se za to, da padejo tudi na ljudi ali živali. Če opozoriš takega junaka na netaktnost, te pa še nahruli. Drugo brezobzirnost uganjajo pa po nekod nekatere stranke s tem, da stresajo z oken na hodnike vsemogočo hrano za tiče, golobe in mačke, ki jo dobe potem tudi pasanti na obleko in klobuke. Da se stepa prah skozi okna, koder ni stražnika blizu, že ni nič novega v predmestjih. V Ljubljano hodijo tudi tujci, ki vse to vidijo, pa tudi domačini nismo vajeni in voljni še nadalje prenašati te razvade. Zato apeliramo na javne organe, da stopijo tem ljudem pošteno na prste.
—lj Iz gledališke pisarne. Zadnja vpri-zoritev komedije »Življenje je lepo« bo drevi za red B. Jutri popoldne nastopijo v dramskem gledališču diletant je iz št. Jakoba v Rožu. Igralci prihajajo iz istih vasi, v katerih se je odigralo pred stoletji dejanje, ki ga nam pokažejo v >Miklovi Zali«. Prihodnja repriza »Slehernika« bo v petek v opernem gledališču za red C. Opera vprizo-ri drevi >Oj ta prešmentana ljubezen« za red A, jutri zvečer opereto .Grofica Marica« po znižanih cenah izven, v soboto pa premijero opere »Večni mornar« za red A. V soboto bomo imeli v drami dve premijeri, grotesko »Zeleni kakaduj« in pa komedijo »On je vsega kriv« Leva Tolstega Premijera bo za red B.
—Ij V Rakitno! Opozarjamo na jutrišnji izlet Članic Sokola I- v Rakitno. Zbiranje pred glavnim kolodvorom najkasneje ob četrt na 8. zjutraj, odhod iz Ljubljane ob 7.95 do Preserja, povratek ob 21.52 zvečer.
—lj Pomlad na grobovih. Tudi na pokopališču pri Sv. Križu se pozna pomlad. Svojci in prijatelji umrlih nosijo na grobove cvetlice in jih vsajajo v svežo prst ter zalivajo. Na mnogih grobovih pa so prižgane
In povrhu je še sama. Kaj šele bo, ko bo imela otroka.
— In čemu mi to pripovedujete?
— Saj ste jo vendar tako vzgojili.
— Eh, da... Imela sem dve hčerki in razvajala sem ju. Sama sem delala v kuhinji, prala sem, likala perilo in gospodinjila. Vse to se mi je zdelo docela naravno.
— In vašima hčerkama se je zdelo rudi naravno?
— Seveda, — toda oni dve sta delali izven doma. Doma nista ho teh' prijeti za nobeno delo.
— To ne zadostuje ...
— Citali sta romane In hodiH v kino. Tako je bilo njuno načelo: ne pomagati mi, da bi se navadila delati vse sama.
— In vi ste na vse to molčali?
— Da ... Saj veste ... Današnja dekleta nfso taka, kot so bila nekdaj. Bala sem se, da bi mi hčerki ne ušli. kakor njima prijateljica iz prvega nadstropja. — petnajstletno dekletce, ki je lani brez stedu izginilo... Ali slišite, j gospod župnik — petnajstletna... Ali ni to vsesa obžalovanja vredno?
Mati si je obrisala   roke in kakor da se je zamislila.
Njena sobica je bHa snažna, da jo
tudi sveče in položeni šopki. V<e prostrano pokopališče je podobno skrbno negovanemu, duhtečemu cvetličnemu vrtu, ki krasi njivo večnega miru.
—lj Sezija špargljev. Vsak dan sveže domare, žlahtne šparglje nudi gostilna pri Sle pem Janezu. 247-n
—lj Juniorski propagandni meeting na igrišču ASK Primorje. Jutri ob 9 30 >e vrfi na igrišču ASK Primorja jumorsk; propagandni meeting. Na tem rneetu.Kii bodo startali vsi ljubljanski mladi at eti. Videli bomo na startu vse. kar je čez zirno pri ljubljanskih klubih treniralo. Ce se ne motimo, bo to lep meeting. na katerem N)do prekoračeni mnogi iuniorsk" rek >:di. Vstop prost.
—lj Sokolsko društvo »Ljubljana IV.« ima v nedeljo 17. t. m. izlet na KuraŠeek. Odhod ob 6. uri zjutraj z avtobusom od dolenjskega- mosta, povratek z večernim vlakom. — Prehrano vzemite s seboj! — Prijave sprejema društvena pisarna voj. strelišče v petek, 15. t m. od 17. ure dalje. Zdravo! Uprava.
Za pomladansko sezijo posetlte pred nakupom moških oblek, manufaktur  in moškega perila iz lastne tovarne »Triglav« najprvo trgovino
JOSIP OLUP
Ljubljana, Stari tra; štev. 2 (na vogalu) ln postreženi boste z dobrim blagom po najnižji ceni.
Lesene hiše
Pod tem naslovom se je oglasil nekdo v št. 103 >Slovenskega Naroda« tn navedel vsroike zastoja v lesni industriji ter kritiziral moderno arhitekturo. Da bo jav-nosrt pravilno hntormnrana. pripominjam, da se je ž elezobe tonska konstrukcija začela udejstvovati kot nujna posledica modeme stavbne tehnike. Br^z tega a1 sodobna tehnik ln arhitekt ne moreta misliti modernega stavbarstva. tem manj ker železobeton pomeni za stavbarstvo ono, kar pomeni elektrika v »trojstvu H telefon v brzoj aivrja.n ju.
Pravilne železobetonske konstrukcije se morajo v primeru potresa dobro obne-sti. Železobeton v Južni Srbiji, tam. kjer Je biil nedavno rpotres, ne more biti mer v dajetn, k«r v teh krajih "pravili Železobe-tonskih konstrukcij v nadtamem stavbarstvu sploh ni bilo. Tudi ni rea, da bi bila zaradi modernih železobetonskih zgradb prikrajšana, lesna industrija tn de, bi bila zaraidi tega večja brezposelnost. Pri žele-»obetonslh zgTadbah se porabi mnogo več lesa, kakor pa pri ssgradbah z lesenimi stropi, zaposlenih Je več tesarjev in delavcev, kakor ori lesentti stropih; sploh pa se rabi pTi železobetonskih zgradbah neprimerno več lesa kakor pa pri lesenih. Železobeton je v stavbni stroki naravnost blagor za človeštvo v vsakem pogledu, zlasti pa se Je sijajno obnesel za strope. Ker imajo stropi iz betona mnogo večjo prednost pred oboki ln pred lesom, so skoraj docela ogmjavarni, varal pred gnilobo, njih oblika je stalna, celo zgradbo poveže v kompaiktno celoto in je skoraj popolnoma varna pred potresom. Lesene konstrukcije teh prednosti nimajo, le, da so ob potresu varne, kar pa Je mnogo mand vredno, kakor pa ne&tete dobrote zelezobetona.
Skeletnih zgradb si iz lesa sploh ni mogoče misliti, medtem ko se velike konstrukcije v želazobetonu lahko iTdelaJo. Kaj bi bilo, ako bi se moralo n. pr. 8 ali še večnadstropno poslopje zgraditi ia masivnega opečnega zidu z lesenimi stropi! Zidovje bi zavzelo v spodnjih etažah skoraj ves prostor in z lesenimi stropi bi ne bilo mogoče doseči močne konstruktivne zveze. Les se nedvomno dobro porablja .pri strehah z velikimi razpetlnami, zlasti na velikih peronih, v kurilnicah itd., kjer neugodno učinkujejo razni plimi na železne konstrukcije, železobetonske konstrukcije pa bi bDe tudi tu solidnejće od lesenih, toda samo dražije. Tudi velikih odprtin pri zgradbah iiz opeke ni mogoče napraviti drugače kakor s tra/verzatnd ali z žel ezob etonom.
Modeme železobetonske zgradfbe so tedaj v Interesu lesne industrije tn v Interesu delavstva, §e bolj pa v narodnogospodarskem interesu, kajti ves materijal, ki ga potrebujemo za železobeton, se pridobiva doma in sacer v taki množini, da ga lahko še mnogo tevažamo. Res pa je, da je pri tem prizadeta obrt tesarskega mojstra. Stavbnik.
——BBg---JL     '      , —Li— ■     i— ,   . iii\m\---UM
je bilo veselje pogledati; tla pomita, zastori oprani, posoda lepo pomita m spravljena v omaro; kar prfjerno je dotakniti se hrastove omare.
— Kaj bi ne mogli prrpraviti hčere zdaj do tega, da bi pazila doma na red in snago? Da bi se vsaj malo brigala za kuhinjo?
— Prepozno je.
— Toda, to je zek> žalostno ... In njena obleka!
— Vam se zdi to preveč enostavno, gospod župnik ... Obleka? ... Toda pozabiti ne smete, da njenemu možu ugaja sviilena obleka ...
— Tudi pri umivanju?
— Hm. kaj hočemo? ... Vzel je gospodično ... In odkrito vam povem, da se bojim, kaj bi bilo, če bi jo našel v volneni... Saj me razumete...
Odhajal sem ln razmišljal o bkki, ki je bila že vnaprej izgubljena... Mislil sem na razdejano gospodinjstvo, na kupe smeti in razmetane cunje, kakor je bilo pri tej mladi ženi, ki bi jo bfle naše matere proklete z razprostrtimi rokami.
In še vedno ne vem, kao naj pore--em temu vojačku. če pride jutri še bolj bled in izmučen v mojo pisarno po odgovor.
•
Stev. 107
>SLOVENSKI N ARO Dc, dne 13. maja 1931
Strar 5
Ko bo delalo solnce
Solnce, ki je bilo skozi tisočletja prokletstvo puščave,
postane njen blagoslov
V Moskvi se je vršil nedavno kongres učenjakov, ki so razpravljali o podreditvi vede in tehnike važnim nalogam petiletke in politične diktature ruske komunistične stranke. Na dan otvoritve kongresa je pa objavil znani sovjetski učenjak A. F. Joffe članek, v katerem opisuje uspehe, ki jih utegne doseči človek bodočnosti v borbi z naravo. Gre v splošnem za ideale, do katerih je še zelo daleč, vendar so pa
galo vodo iz rek v kanale, po katerih bi tekla in namakala nerodovitne pokrajine. Ta voda bi lahko gonila tudi stroje in sploh zalagala industrijo z energijo. Ni daleč čas, pravi učenjak Joffe, ko postanejo vse te perspektive realne. Solnce, ki je bilo skozi tisočletja prokletstvo puščave, postane njen blagoslov.
Glavna bodočnost pa pripada drugim načinom izkoriščanja solnca. Ka-
Motor, ki ga goni solnčna energija
teorije ruskega učenjaka zanimive.
Čim večji so viri energije, tem širše so tehnične možnosti. Zdaj je uporaba energije v takem stanju, da ne moremo govoriti drugače, nego o barbarskem in zločinskem izrabljanju. Vpregli smo solnčno energijo, nakopičeno skozi milijone let v obliki premoga, s katerim kurimo, pri tem pa gre v dobro samo 20% v njem skrite energije, dočim se
80% energije izgubi.
Energija, ki jo nam nudi dan za dnem solnce, je pa neizrabljena. Na vsej zemlji bi lahko dala ta energija nad 100 milijonov kilovatov tako, da bi odpadel na vsak kvadratni meter en kilovat. Samo neznaten del te energije se izkorišča v obliki vodne sile. Solnce segreva vodo, da izhlapeva, dviga jo v višjo lego, od koder teče nazaj in naleti deloma na vodne pregraje, združene z izkoriščanjem njene energije. Še manjšo vlogo igrajo motorji na veter.
V bodočnosti bo pa drugače. Veda trdi, da more dati premog
celih 100c> električne ali mehanične energije,
če se oksidiranje ne bo vršilo z navadnim sežiganjem na zraku temveč kako drugače v nasprotni smeri. Potem ne bo treba kopati premoga in dvigati ga iz rovov na površje. Proces bi se lahko vršil neposredno v ležiščih, na površje bi pa prihajala samo električna energija, ki bi šla po daljnovodih na vse strani. Daljnovodi bi lahko segali več tisoč kilometrov daleč in potrebovali bi samo 400 do 500 voltov, kar je vedi že dostopen problem.
Bodočnost nam obeta nove vire energije, tako razliko toplot tudi pri zelo nizki temperaturi. Zato so n. pr. ogromne količine vode Severnega Ledenega oceana pri lastni temperaturi 0 stopinj in pri zraku s temperaturo —50 stopinj ogromen vir energije, ki bi moglo oživiti ves sovjetski sever. S pomočjo električnih daljnovodov bi bili preskrbljeni z energijo vsi kraji večnega ledu, pod katerim bi našli neizmerna ležišča rud. Svetloba in toplota bi zavladala nad nepregrednimi. zdaj pustimi tundrami.
Kakor ne izrablja človek severnega mraza, tako ne izrablja niti južne toplote. Okrog Kaspiškega morja so puščave brez sladke vode. In vendar solnčni žarki zadostujejo, da bi slano morsko vodo destilirali in dvignili na površino zemlje  Solnce bi lahko dvi-
kor so zbirale rastline s pomočjo klorofila solnčno energijo in jo nalagale v obliki premoga in šote v zemljo, tako bo človeštvo
kopičilo solnčno energijo kemičnim potom.
Poznamo že mnogo fotokemičnih reakcij, s katerimi se fiksira energija žarkov. Klorofil še daleč ni uspešna rešitev naloge, ker izpreminja samo 6% v kemično energijo, rdeče vodne rastline pa morejo izrabiti 24%. V laboratorijih so dosegli učenjaki reakcije z uporabo do 80%. Ogromne puščave, strehe hiš in površina voda se da izrabiti za fiksacijo solnčne energije. Fotokemično izpremenjena gmota lahko služi za polnjenje akumulatorjev, ki dajejo električni tok.
Fotoelektrika je bila še nedavno daleč za fotokemijo. Nekaj časa so učenjaki računali tudi z neposrednim iz-preminjanjem toplote v elektriko. Izkazalo se je pa, da bi to ne bilo praktično. Zdaj je pa znanost napredovala in tudi na tem polju se obeta velik napredek. To bi pomenilo, da bi mogli pri sežiganju kuriva napeljati energijo brez kotlov neposredno v turbine in dinama. Energija solnčnih žarkov se razlikuje po količini in kakovosti od nasprotnega izžarevanja zemlje. Dočim ima glavni del solnčnih žarkov dolžino valov 0.5—1 mikrona (0.001 mm), izžareva zemlja žarke v približni dolžini 10 mikronov. Reakcija večine snovi na te valove je različna. Imamo več snovi, ki docela absorbirajo valove v dolžini 1 mikrona, dočim valov v dolžini 10 mikronov skoraj sploh ne absorbirajo. Abeorbiranje valov je v zvezi z izžarevanjem enako dolgih valov. So pa tudi telesa, ki so dostopna valovom v dolžini enega mikrona in jih sploh ne izžarevajo, zločini nasprotno absorbirajo in izžarevajo valove v dolžini 10 mikronov.
Zdaj si pa mislimo, da je zemlja pokrita s tenko plastjo prve snovi. Solnčne žarke bi absorbirala, izžarevala bi pa zelo malo Tako bi nastala velika zaloga energije in zemlja bi se začela naglo segrevati Tako bi se dalo na solnčnih krajih pospešiti pomladno segrevanje zemlje, podaljšati jesen, pospešiti sušenje šote. sena itd. Nasprotno pa druga snov ne propušča solnčnih žarkov, pač pa močno izžareva, včasih pa celo koncentrira vlažnost iz zraka. Obleka in hiše. prevlečene s to snovjo, bi se na solncu kmalu segrele, ponoči bi se pa močno ohladile.
Lahko si mislimo, kako plodonosno
Zane Urey: ^1
Skrivnostni jezdec
Roman.
_ D en ver, pojdi sem! — je zakli-
cal Bellounds. Bel lovski pes je pri-dirial k mirna. — Na Denvera prise-žem. In še ene^a bi vam lahko priporočil. — Kana. Ta je na pol volk, ku-rijozna, huda mrha, in vedno je sam zase. Kane!
Bellounds je tekel čez vso ograjo in končno je našel psa spečega v prašni jami. Kane je bil edina lepa žival v vsem krdelu. Če je bil na pol volk, je bil do druge polovice ovčjak, kajti njegova terrmorjava dlaka se je nekoliko kodrala in njegova glava je imela lepe izrazite poteze ovčjaka. Njegovi dolgi, tenki in viseči uhlji so pričali, da je Kctne dober lovski pes. Toda Kane oč;vidno m bil dobre volje. V njegovih temnih, .>t.~žnih očeh so se svetle :sre nezavranja.
VVade je zvezal Kana, Jima in Sampsona skupaj, ukrep, ki bi bil malone izzval srdito borbo med njimi. Odvedel jih je iz ograje, Denver je pa radostno skakal za farmarjem.
— Obdržati jih mislim pri sebi ;n
dresirati za vodnike, —je dejal VVade. — Psi niso dobivali dovolj jesti, Bei-lounds, sestradani so.
— Res je, in ne morete si misliti, kako me je to skrbelo, — je odgovoril Bellounds malo nevoljen. — Kaj pa vedo čikoši o psih? Bludsoa bi bili kmalu raztrgali. Ni jih hotel krmiti. A VVils, ki se je menda razumel na pse, se je oni dan pošteno pobil in moral je od hiše. Lem je skušal krmiti jih in stori'1 je, kar je bilo v njegovih močeh; toda psom s tem ni bilo dosti pomagano. Zdaj pa pošljemo nazaj vse, ki jih ne boste hoteli obdržati tako se bo krdelo znatno skrčilo.
— Da, prav pravite, vseh ne bomo rabili. In potolažite se, Bellounds, skrb za pse prevzamem jaz.
— To je vaša dolžnost, VVade. Naročeno je vam iztrebiti zverjad. Kar se pa tiče krme, mi kar povelte, koliko je rabite. V KremmKng pošiljamo na-kuipovat po večkrat na teden. Za lov imate časa še dva meseca, če ne dobimo izredno zgodnje zime... In še nekaj bi vas prosil. Ce vam stopi moj sin na kurje oko — potrpite malo z njim meni na ljubo. Fant je še milad in vrtoglav.
VVade je opazil, da je bilo staTemu težko prositi ga, naj mu stori to uslugo. Stari farmar,  ki je bil vse svoje
bi se dale porabiti te snovi v poljedelstvu, tehniki in življenju sploh, toda doslej veda v tej smeri ni storila še nobenega koraka. Možnost mnogih presenetljivih uspehov leži torej na dlani. Prej ali slej vpreže človek tudi solnce, da mu bo delalo, kakor mu delajo zdaj že mnogi drugi viri energije.
20 kg težak smaragd
V Nanking je prispel nedavno odposlanec iz province Singkiang, ene najoddaljenejših pokrajin kitajske države. Kot dar svoje dežele je prinesel Kvrang Lu ogromen, nebrušen smaragd, ki tehta celih 2-lfkg. Iz tega dragulja, ki je velik približno tako, kakor zeljnate glava, nameravajo izbrusiti državni pečat kitajske narodne vlade in sicer v obliki kocke. Smaragd so na£li z drugim enako velikim draguljem v strugi reke Singkiang. Pokrajinska vlada je sklenila podariti en dragulj centralni vladi in v ta namen je poslala v Nanking svojega svetovalca Kwang Lu.
Naloga je bila sicer častna, toda Kwang Lu bo še dolgo pomnil svoje potovanje v prestolico. Singking ali vzhodni Turkeetan leži na skrajnem zapadu dežele vzhajajočega solnca. Najprej je moral Kwang Lu potovati s karavano 1500 km daleč »kozi puste divje kraje, ki so najnevarnejši na svetu. Šele potem je prišel do železnice, da se je lahko odpeljal v Nanking. Potovanje je trajalo mesec dni. Ce pomislimo, da je imel mož ves ta čas pri sebi v cunje zavit 2- .kg težak smaragd, moramo priznati/ da mu je bilo tesno pri srcu.
Leopold se ženi
Bivši nadvojvoda Leopold Salvator se hoče oženiti. Zaročil se je v Kanadi z bogato Alico Gibsonovo-Coberno-vo. Mož pa tudi z ženitvijo nima sreče. V Ameriki je znan po aferi z dragocenim nakitom in oženiti se ne more, ker je že oženjen. Dosegel je sicer cerkveno razporoko. ni pa zakonito ločen in tako ne more skleniti nove zakonske zveze.
Podjetni Leopold se je takoj po prevratu, ko je bil star komaj 22 let, oženil z lepo hrvatsko baronico Dagmar Nikoličevo. Zakon pa ni bil srečen in čez tri leta sta se zakonca ločila. Ker je pa baronica Dagmar še živa, se Leopold ne more poročiti drugič drugače, kakor s papeževim dovoljenjem. Papež pa ni dovolil druge ženitve madžarskemu nadvojvodi Albrehtu in je torej tudi Salvatorju ne bo. Seveda pa Leopold Salvator ne bo odnehal, kajti nevesta je bogata, njemu je pa potreben v prvi vrsti denar. Poročil se bo pač civilno, za nekaj let ali mesecev bo že držalo.
Balmont na javni dražbi
V Parizu je živel znani ruski pesnik Konstantin Balmont, prevajalec francoskih simbolistov in sotrudnik ruskih listov v Parizu, znan tudi našim literarnim krogom in občinstvu po nedavni recitaciji svojih pesmi v Ljubljani. Ker ni mogel dobiti primernega stanovanja v Parizu samem, se je preselil na kmete, svojo knjižnico, v kateri je imel mnogo knjig, revij ter literarnih in političnih dokumentov je pa spravil v skladišče, ker v novem stanovanju ni imel dovolj prostora. Kot pesnik je pa seveda raztresen, saj nima časa misliti na posvetne stvari. In tako je pozabil plačati za en mesec najemnino skladišča in po zakonu so bile njegove knjige prodane na javni dražbi za 2000 frankov. Prodanih je bilo tudi mnogo neobjavljenih del, med njimi pesem, ki jo je Balmont recitiral že pred 30 leti v Petrogradu in ki mu je nakopala jezo carske cenzure tako, da je moral pobegniti v Pariz.
Zdaj je nastal v Parizu pravcati lov za prodanimi rokopisi, kajti Balmont toži lastnika skladišča in zahteva pol milijona frankov odškodnine, toženec se pa zagovarja, da je opozarjal pes-
nika s priporočenim pismom, naj plača najemnino, pa naslov ni bil točen in Balmont pisma ni dobil.
Serum proti
revmatizmu
Na seji društva ameriških patologov in bakteriologov je poročal profesor Benjamin Clavrson z minnesot-ske univerze o modernih poskusih le-čenja revmatizma. Njegov referat je bil v seznamu predavanj pod naslovom >Poskusi z možno bazo lečenja revmatične vročice s serom<. Profesor Clawson je najprej izjavil, da bo trajalo še najmanj leto dni. predno bo mogel izročiti in priporočiti zdravnikom novi serum. Doslej je leeil okrog 100 zdravnikov, ki jih je mučil hud rev-matizem, in na njih hoče preizkusiti novo sredstvo proti tej neprijetni bolezni, predno ga izroči javnosti.
Arteritida ali revmatična vročica je zelo razširjena bolezen, ki jo povzroča streptococcus viridans. Prof. Claw-son je izoliral te bakterije iz krvi revmatičnih bolnikov, usmrtil jih je z obsevanjem in napravil iz njih običajnim potom serum. Pri poskusih ni vbrizgal pacijentom sera pod kožo, ker bi se s tem povečala njihova občutljivost, temveč naravnost v kri. Zdravniki se zelo zanimajo za Clavvsonove poskuse in komaj čakajo na kontno besedo moderne zdravniške vede.
Premiera Mussolinijeve drame
V budimpeštanskem Narodnem gledališču bodo imeli 4. junija čudno pre-miero. Na madžarskem gledališkem odru se pojavi sam italijanski diktator kot avtor drame. Na gledaliških lepakih, ki so že priprt vi jeni, je rečeno: >Sto dni. Zgodovinska igra. Po scenariju Benittu Mussoliniju napisal Gioacchino Forzano, prevedel Geza Herzeg«. Znani italijanski dramatik Forzano je imel proti koncu lanskega leta v Rimu premiero drame >Campo di Maggio«, ki je šla po vseh italijanskih mestih in je dosegla že več sto vprizoritev. In ta drama naj bi bila istovetna z ono. ki jo pripravljajo v Budimpešti? Čudno se sliši to, pa je vendar res. V Italiji se je navajal kot avtor Forzano, obenem se je pa govorilo, da je pravi avtor Mussolini. In zdaj se je izkazalo, da je res tako.
Drama se nanaša na onih sto dni druge Napoleonove vlade po povratku z Elbe do ujetništva v Malmaisonu. Skozi Napoleonova usta govori v nji sam Mussolini. Drama ima tri dejanji in 9 prizorov. Igrali jo bodo na premikajočem se odru, da se bodo prizori hitreje vrstili. Prevajalec je že sporočil budimpeštanskim listom, da dobi Mussolini 10% tantijem, kar znova potrjuje njegovo avtorstvo. Forzano je dal Mussolinijevemu diktatu samo dramatično obliko. Društvo madžarskih pisateljev namerava izvoliti Mussoli-nija na dan premiere njegove drame za častnega člana.
Pozna jo.
— Kaj misliš, možiček, kakšni klobuki se bodo letos nosili?
— Dvojni, kakor vedno, — eni, ki jih ti ne maraš, in drugi, ki jih jaz ne morem plačati.
KOCINI KA
TVORMICA CIKORIJI
l JUSI JAM A.
lila
O G u sna   trt   m drar a
Zanimiva revija
»Narodna Starinac je revija, ki jo z največjo ljubeznijo za našo zgodovino in etnografijo in s prav tako velikimi žrtvami izdaja skopljanski vseučiliški profesor dr Josip Matasović že ve« let. Pred kratkim je izšel 18. zvezek z letnico 1929., niso pa izšle še številke 9., 11., 12., ]3. in 15. Ta notica uprave je pač najmočnejši dokaz, s kakimi težkočami se bori za domačo zuodovi-no navdušeni strokovnjak, ker res lepi in zanimivi list nima dosti naročnikov in tudi večina teh ne plačuje naročnine. Ker prof. dr. Matasovič* pripravlja z našimi zgodovinarji tudi številko o Sloveniji oziroma Ljubljani, naj bi list naročali tudi pri nas, zlasti bi pa brez njega ne smele biti javne in društvene, učiteljske in srednješolske knjižnice, saj je ministrstvo presvete revijo priporočilo vsem šolam in prosvetnim ustanovam.
S tako veliko zamudo izšla številka je posvečena Osijeku. I>r. Čiro Truhelka piše o >Neolitskem naselju v Osijeku«, urednik sam pa objavlja izčrpno monografijo nekdaj po vsem svetu kot svetovno Čudo znanega >Starega osiješkega mostuc Avtor je izbral ves znani materijal o tem slovitem turškem mostu in objavlja tudi vse slike. Po turškem geografu Evliji Čelebiji je zgradil ogromni most že sultan Soliman, ko je šel na Mohač 1. 1526., prej so pa mis-li-li, da je bil most čez Dravo postavljen šele 1566, ko je sultan navalil na Siget. Velikanski, 8566 korakov dolgi in 66 sežnjev široki, po drugih virih pa nekoliko krajši in le 12 sežnjev široki, kar je pa že zelo velika širina, most, ki je vodil seveda tudi čez močvirno ozemlje, je na brakrorezih iz XVII. stoletja ohranjen v dveh oblikah. Po nekaterih slikah je most vodil v ravni črti čez Dravo in močvirje, po drugih bakrorezih je bil zavit kakor kača v večkratni obliki črke S. Ves je bil iz hrastovega lesa, zavarovan 8 stolpi za straže in z ograjo ter bogato okrašen, Ta 6 in pol kilometra dolgi in baje čez 120 ali vsaj 24 m široki most je vodil iz Osijeka v Dardo in je pač zaslužil slove« »svetovnega Čudesa z, saj niti moderna doba ne pozna tako gigantskih lesenih zgradb. Krščanske vojske so ta strategično prevaini most skušale na vse načine zažgati. Ko je 1. 1664. uspelo slavnemu banu Nikoli Zrinske-mu zažgati most, je uspeh pozdravil svet s takim zanimanjem, da so v Gradcu postavili v spomin visoko Marijino znamenje, ki še 9edaj 9toji na Jacominijevem trgu, univerza v VVurzburgu je pa vzidala spominsko tablo, ki proslavlja zmage Nikole Zrinskega nad Turki. Uničenje mosta je bilo pričetek zmage nad Turki in reokupacije Ogerske in Slavonije ter osvoboditve Osijeka, ko so se oddahnile tudi slovenske dežele.
Razen tega obširnega članka, ki ga bodo z največjim zanimanjem brali tudi pri nas, objavljajo o Osijeku krajše članke dr. Josip Bosendorfer, Vjekoslav Celestin, posebno hvaležni pa moramo biti dr. Milovanu Gavazziju za prekrasne in silno interesantne slavonske narodne noše. V slovenskem jeziku je objavljen kratek s 4 slikami ilustrirani Ante Gabrov referat o >Ilirski izložbi v Ljubljani«, ki se je je med revijami tako 'Obširno spomnila edina >Narodna Starina«. Vedno bogato ilustriran list je tudi tako po-eeni, da si ga lahko vsakdo naroči pri upravi v Zagrebu 6. pošt. predal 14.
življenje vajeti nastopati samozavestno, odločno m samovoljno, je že čutil, da se uveljavlja proti njegovim ukrepom opozicija, ki je ni mogel zatreti. In če bi bil le opazil: njegova želja, naj mu Wade stori to uslugo, je bila skoraj ponižna prošnja.
— Z vsemi ljudmi se razumem dobro, Bellounds, — je odgovoril Wade. — In morda bi mogel vašemu sinu pomagati. Pravili so mi, še predno sem prišel k vam, da je divji dečko in tako sem že malo pripravljen.
— Če mu res hočete pomagata — vse žrvijende bi vam bil hvaležen, — je dejal farmar počasi. — Jack je bil tri leta z doma in vrnil se je šele pred dobrim mesecem. Računal sem s tem, da ga bo delo, ki sem mu ga bil naprtil, spametovalo in utrdilo. Toda o blagodejnih posledicah nisem roič <kaj prepričan, če sme početi, kar hoče, ne pozna nobene meje. Toda to se k sreči ne događa pogosto. Če pa čuti za seboj krepko roko, ni tako slab, kakor misijo oni, ki ga poznajo samo od daleč. V splošnem pa lahko rečem, da je Jack dober fantič. Sčasoma bo že ukrotil svojo nagto jezo in vrtoglavost. Delo tu na farmi bo že napravilo svoje.
Mlada kri ostane mlada kri, — je pripomnil Wade. — Nisem še pozabil, da sem bil tudi jaz nekoč mlad.
— Enako se godi meni. Tako torej, zdaj pa moram po drugih opravkih. Menim, da se Columbina kmalu oglasi pri vas. Ker je edina ženska v moji hiši, mora skrbeti za take reči. In za pse se zelo zanima.
Belkrunds je počasi odšel in njegovi sivi lasje so se lesketali na solncu.
VVade je sedel na stopnice verande in njegove misli so se sukale okrog zadnjih farmarjevih besed o njegovem sinu. Ko se je Wade spomnil, kakšen je mladi Beliounds, se mu je zdelo, da mu je njegov obraz znan. Da, nekje je moral Jacka BeHoundsa že videti. 'VVade se v obrazih nikoli ni zmotil, čeprav mu je bilo često težko spomniti se imena. In začel je iskati po nedavni preteklosti, zbral je vse svoje spomine na Meeker in Oripple Creek, kjer je bil več mesecev zaposlen, in tako vedno datje nazaj, dokler se ni vrnil v mislih v Denver.
— Tam <je moralo biti, — je razmišljal Wade in skušal je spomniti se vseh obrazov, ki jih je videl v Denve-ru. Potem si je pokJical v spomin vse lokale, ki si jih je bil iz kateregakoli vzroka zapomnil. Kar se mu je prikazal na eni teh slik bledi, mrki, predrzni obraz Jacka BeHoundsa.
— Da. tam je bilo! — je vzkliknil in kar verjeti ni mogel. — Ah, to je pa
res neverjetno! Ali se moreni motiti? Ne. Videl sem ga ... Bellounds je moral to vedeti--da, dovolil je, da je
ostal tam — morda ga je celo sam poslal tja! Stari je človek, ki gre do srajnosti, samo da spravi svojega sina na pravo pot.
Ta okolnost je bila zares čudna, toda VVade se ni dolgo pečal z njo; odrinil jo je v stran s prepričanjem, da je samo nov člen v verigi čudovitih dogodkov, ki so bili usmerili njegove korake proti VVhite Slides Ranchu. VVade je razmišljal samo o verjetnosti, da bo kmalu videl Cofaimbino Bellounds. To srečanje pozdravi kot zanimivo ki prijetno dogodivščino in nedvomno se mu odvali tudi kamen od srca, ko jo zagleda. Čim prej se *o zgodi, tem bolje bo. Njegovo življenje je bilo ena sama posledica duševnh pretresljajev tako, da je bil prepričan, da ga ne more presenetiti, razočarati aH prizadeti nič, kar krije v sebi bodočnost. In vendar, kako dobro je vedel, da je bilo njegovo srce po vseh teh udarcih še občutljivejše. Morda ga čaka tu v VVhite Slidesu doživljaj, ki bo zasenčil vse, kar je doživel doslej. Že mogoče; to bi ne bilo nič čudnega. In čeprav je odklanjal to možnost, se je oborožil proti tihi slutnji, da Je morda le prispel na konec svoje dolge poti in da mora biti pripravljen na vse,
417947883447
Stran 6
SLOVENSKI  N ARO D«, dne 13. maja 1931
stev TO/
■ ■■■■ 1 ■■ 3HHHHHE13HHB3H 3BB
Pozor, dane! mhm^hbmi
Srajtto /codranje
izvršujem na najnovejšem svetovnem aparatu priznanega izumitelja (Henkela, Berlin). — Izključena vsaka opeklina ali •paljenje las. — Avtomatično zračno hlajenje. — Po naroČilu tudi ob nedeljah. — Se priporoča
brivski in česalni salon Josip GORUPEC
LJUBLJANA, Dunajska cesta štev. 31 (Bavarski dvor)
blizu glavnega kolodvora._
CENE ZMERNE! 1572 CENE ZMERNE!
PTFn»gTFTFCT ■■ a- ■■     u- EEBBBE ■»
Najboljši šivalni stroji in kolesa
„ADLER" - „CRITZNER"
Švicarski pletilni stroji „Dubled"
za dom, obrt in industrijo, edino le pri
Jos* Peteline
Ljubljana
Telefon 291S.
Elegantna oprema« neprekosljiv materijal!
NOVOST! NOVOST!
Šivalni stroj kot damska pisalna
miza
Nizke cene! Tudi na obroke!
ZAHVALA
Za premnoge dokaze i Trrenega sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli povodom nenadomestljive izgube našega nadvse ljubljenega, dobrega soproga in očeta, gospoda
Ivana Aleša
ter za poklonjene krasne vence in cvetje se tem potom vsem najiskreneje zahvaljujemo.
Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini, zadrugi orbtnikov, stanovskim kolegom, pevskemu društvu »Slavec« in »Krakovo Trnovo« za prelepo žalno petje in končno vsem prijateljem in znancem, ki so v tako častnem številu prihiteli od blizu in daleč in spremili dragega nam pokojnika na njegovi zadnji poti.
V Ljubljani, dne 12. maja 1931.
GLOBOKO ŽALUJOČA RODBINA ALESEVA
Krojaškega pomočnika
sposobnega sa fino delo za velike kose, sprejmem takoj. Na pismene ponudbe se ne odra. Hrana in stanovanje v hišL — Franc Sesek, krojač, Medvode it. 16. 1578
JAJCA ZA VALITEV visoko preminulih rdečih, Rho-delander — kokosi, najkoristnejše vrste, nesoce tudi pozimi, jajce po Din 4.—, prodaja Ama-lie Lottspeich, Rimske Toplice.
1577
ZIMNICE po Din 35.— predelujem. Vsa tapetniška dela po najnižji ceni. — Pridem delat tudi na dom. SLAVI« FRANC, tapetništvo,
LJUBLJANA, Rimska cesta 5 — žab jak 14
1581
PRODAJEM GOSHLNU u  Zagrebu  tik Ljubljanske, upitati Gjuro Markušić, Vinogradska 1 a, Zagreb. 1574
OGLEJTE SI ZALOGO novo doilih damskih klobukov gd Din 50.— naprej. Preoblikovanje Din 28.—. Salon »LA FEMMBCH1C* Anica Puhek, LJubljana, Selenbnrgova 6/L
Gostilničarjem in privatnikom
nudim krogle (Bgnum santum) Kakor tudi kezie za kegljišče in balinanje po najnižjih cenah
Lovrenci* Viktor
strugar
Ljubljana, Zalokarfeva nI 13
Dame, pozor! Novost!
Na original Švica RUSSO-aparato, ki je
tehnično Izpopolnjen, izvršujem
TRAJNO ONDULACIJO brez bolečin, s Bteoktkii aH ozkimi valovi.
Manicure! Specijalno striženje!
DAMSKI SALON L POLANC Kopitarjeva ulica 1 (pri JugosL tiskarni)
Surovo maslo
(Tafelbvtter)
najfinejše, dobavlja v vsaki množini od 4 kg naprej franko, in sicer po ceni 30.— Din proti povzetju.
Franc Kolleritsch
APAČE PRI GORNJI RADGONI
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO razpisuje zgradbo okrepčevalnice pod slapom Savice v Bohinju
Dimenzije 12 X 14 m, pritlično s podstrešjem so na vpogled v pisarni S. P. D., Dunajska cesta 1 a, palača Ljubljanske kreditne banke, IV. nadstr. Delo, podstavek is betona iz kamna, drugo leseno. — Ponudbe je staviti do vključno 18. maja 1931.
Osrednji odbor S. P. D., Ljubljana.
OGLEDALA
vseh vrst, velikosti in oblik, BRUŠENA in NEBRU-SENA STEKLA; vseh vrat:zrcalna, specijalna, tode-nasta itd., MARMORNATO STEKLO v najlepših pastelnih barvali, POBTALNE ŠIPE sa izložbe vseh vrst — priporoča
„KRISTAL" P. D.
tovarna ogledal m brušenega stekla, edino čisto domaČe podjetje.
Centrala: MARIBOR, Koroška cesta 32, teL mt. 2132
Podružnica: LJUBLJANA VH, Medvedova cesta 38,
telefon int. 3075. Podružnica: SPLIT, Zrmjska ulica 6, telef. int. 368.
Zahvala
Žalujoči nad ćzgubo našega nepozabnega soproga, predobrega papačka, sina, brata, zeta, svaka, strica in bratranca, gospoda
Mg. Ph. Frana Savnika
lekarnarja in posestnika
Izrekamo vsem, Id so z nami sočustvovali v Čeh ta&o strašno težkih urah, kakor tudi za vse izkaze prijateljske zvestobe, svojo globoko občuteno prisrčno zahvalo.
Nt nam mogoče navajati vsakega, kateremu naj vefca naša zahvala imenoma. Izrečena pa bodi tem potom vsem, prav vsem
Ne moremo pa, da bi ne omenili še posebej naše iskrene zahvale veleč, mestni duhovščini, gg. zdravnikoma sanitetnemu referentu dr. Božidara Fajdigi in dr. Josipu Bezicu za njiju res prijateljsko, požrtvovalno pomoč ob bolniški postelji.
Nadalje se še iskreno zahvaljujemo za častno zadnje spremstvo vsem zastopnikom vojaških in civmrfh oblasti, na čelu z gospodom srezkim načelnikom, g. županu in obč. odboru, vsem društvom iz Kranja m okolice, zastopniku zdravst. oddelka kr. banske uprave inšpektorju g. dr. E. Maverja, zastopniku apotekarske komore, gremija lekarnarjev n savezu apotekarskih saradnica, dnrirvn rezerv, oficirjev, itd. itd„ sploh vsem prijateljem m znancem, ki so z obilno udeležbo pri pogreba m darovanjem vencev m cvetja izkazali pokojniku poslednjo čast.
Naša iskrena hvala tudi g. zonam Cirilu Fircu m g. Mg. Ph. Rihardu SuSifai za gan-l£va govora ob odprtem grobu in združenemu pevskemu zboru m godbi za njm lepe žalo-
naša iskrena hvala.
URE
popravlja, renovira; večletno Jamstvo. Fran Korošec, urar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 55, I. nadstr., vhod Vidovdanska cesta št. 1
FORD AVTO
št. A 850.751, rabljen 3000 km, 5sedezna limuzina, takoj ugodno naprodaj. — Poizve se pri: American-motors, Ljubljana.
49/L
Malinovec
iz aromatičnih gorskih malin, vkuhan s Čistim sladkorjem, prodaja: Stara lekarna »PRI ORLUc v Celju. 6 l/L
IVAN MAGDIČ krojač
Ljubljana, Gledališka ulica 7 se priporoča za idočo sezono.
1537
Modroee
predeluje In očisti tirno prahu na speci Jam rm stroju samo
Rudolf Sever,
LJUBLJANA, Marijin trg 2
25/L
TRAME
stropnike
raznih dimenzij, popolnoma suhe, ima v zalogi
„nirija", d« z o. Zo,
LJUBLJANA, Dunajska cesta št. 46
Telefon št. 28—20. 25—95.
Pri odraslih
in otrocih
je FIGOL mnogo zahtevano zdravilo z i čiščenje želodca in črev ter za zdravljenj* bolezni ledic, jeter in hemeroidov, kadai so v zvezi s slabo prebavo. — FIGOL st dobiva v vsaki lekarni, razpošilja pa izde* lovalec —
Apoteka Dr. Semelič, Dubrovnik 2!60 — 3 steklenice  s   poštnino 105,   8 steklenic 245, 1 steklenica 40 Din
d}exeni notniznt prti
150/150 na dobrem blagu Din 55.—.  Breda žepni robci komad Din 2.—» Entlanje, ažuriranje, predtiskanje; spe-cielni entel oblek. Vezenje mehanično, umetno in ročno, tamburiranje hotelskih in gostilni carskih zaves.
Matek&Mikes, Ljubljana
(poleg hotela štrukelj)
ajnovejši »Sachs« motorji, dvokolesa, stroški vozički, šivalni stroji, posamezni deli, pneu-natika. Ceniki franko. Najnižje cene.
»TRIBUNA« F. B., tovarna dvokoles in otroških vozičkov IjJTTBU ANA. Rarlovftka c 4.
BUKOVA DRVA TRBOVELJSKI PREMOG
pri tt
»KURIVO«
LJUBLJANA, Dunajska cesta štev. 33 (na Balkanu)
Telefon 34—34
C
Tvrdka Krištof ič - Bučar
naznanja cen j. damam, da dohajajo tedensko DUNAJSKI MODELI
damskih oblek in bluz
Velika izbira otroških obleke že od Din 28.— dalje.
Birmanske oblekce v stalni zalogi.
Prodaja je pričela v oddel-ku C pri — Commerce d, d.
Ljubljana, Tavčarjeva ulica i, 1. nadstropje
2000 ducatov ženskih nogavic 1000 ducatov moških nogavic 800 ducatov žepnih robcev po izvanredno nizkih cenah.
V oddelka A in B Je došla nova partija angleških štof o v,
Sifona I. po Din 10." e. t. e.
Vabilo na
si. OBČNI ZBOR
ki ga bo imela
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice«
regis trovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani,
v četrtek dne 28. maja 1931 ob 15« tiri v svoji sejni dvorani v Ljubljani, Dunajska cesta št. 18«
DNEVNI RED:
1. Predsednikov nagovor.
2. Poročilo ravnateljstva.
3. Poročilo nadzorstva,
4. Odobritev letnega računa,
5. Razdelitev dobička.
6. Volitev predsednika, podpredsednika in treh članov načelstva.
7. Volitev treh članov nadzorstva.
8. Predlogi zadružnikov.
V LJubljani, dne 12. maja 1931.
Načelstvo
Urejuje Josip
— Sa upravo in lassratal del lista: Oton Christof, — Vat v LJubljani.