Politiški oddelek.
Slovanska krščanskosocijalna zveza.
Namesto jugoslovanskega kluba se je osnovala slovanska krščanskosocijalna zveza, K nji so pristopili vsi tisti poslanci, ki bi bili pristopili k jugoslovanskemu klubu, izimši dva Srba, ki se nista mogla sprijazniti s krščanskim socijalizmom, ki bode podlaga tej zvezi. Poleg tega bode pa v novi zvezi še 7 zmernih Rusinov, kateri so voljeni po vplivu metropolita Sembratoviča, in član mo-ravskokatoliške stranke Stojan. Zveza šteje sedaj 35 članov. Upa se pa, da jej pristopijo še šleški Poljak Swiežy in trije pristaši poljske ljudske stranke. Klub bi potem štel čez 40 članov. Tak klub bi moral biti zastopan že v vseh državnozborskih odsekih in bi vplival močno na razvoj avstrijske politike, ako bode v njem vladala složnost in bode vodstvo v spretnih rokah.
Predsedniki zvezi so voljeni dr. Šusteršič, Bulat in Barwinski, ki se bodo v predsedstvu menjavali, v parlamentarno komisijo pa dr. Ferjančič, dr. Gregorec, dr. Laginja in Biankini.
Program zvezi slove: V tej zvezi zedinjeni državni poslanci tvorijo pod imenom „ Slovanska krščanska narodna zveza" samostojno zbornično skupino in se zavežejo, da se bodo držali sledečega programa: Slovanska krščanska narodna zveza se bo potegovala za to, da se izobrazi javno življenje v verskem, kulturnem, socijalnem in gospodarskem oziru na pozitivno krščanskem temelju; da se bo z vso odločnostjo bojevala za brezpogojno ravno-pravnost vseh narodov, vzlasti za narodne koristi in pravice vseh slovanskih narodov na temelju narodnega prava in krščanske pravičnosti, kakor tudi za popolno svobodo cerkve.
Poglavitna naloga zvezi bo, potezati se v smislu krščanskosocijalne reforme za kulturno in materijelno izboljšanje ljudstva, pred vsem eminentno delavskih stanov: kmetskega, obrtnega in delavskega  na  podlagi zadružne
organizacije in avtonomije stanov. Zveza uvažuje državno-pravne programe onih svojih članov, ki sedanje uravnave države z ozirom na svoj zgodovinski razvoj ne smatrajo definitivne, ter jemlje na znanje dotična zbornici dne 30. marca 1897 oddana državno-pravna zavarovanja glede češkega in hrvatskega državnega prava.
Zveza hoče gojiti prijateljsko sodelovanje s katoliško ljudsko stranko in slovanskima kluboma Čehov in Poljakov; nasprotovati liberalnim in nacijcnalnim Nemcem glede predsedstva in večine.
Iz tega občnega programa se ne da še posneti, kaka bode politika novega kluba, kar je mnogo na tem, kako se bodo tolmačili posamični članki tega programa in kako stališče se bode zavzelo v posamičnih socijalnih vprašanjih. Pogrešamo zlasti v tem programu varstvo nižjih stanov proti velikemu kapitalu. Dokler tega ni, nobena zadružna organizacija nižjih stanov ne bode rešila. To varstvo pa mora biti tako, da bode jednako zadelo krščanski in židovski kapital. Dokler pa tega ni, bodo zastonj vse socijalne preosnove.
Najbolje smo pa zadovoljni s tem, da se v programu krepko naglasa narodna jednakopravnost. Da bi se to tudi vedno v dejanji kazalo. Kar se tiče državno-pravne opazke, mi mislimo, da nima druzega pomena, da je bilo mogoče Dalmatince in Moravca na klub navezati. Zato se tudi nočemo nad tem izpodtikati, da se je pozabila naša slovenska želja po zjedinjenji Sloveniji. Sicer pa program sam na sebi ni glavna stvar, temveč njega izvajanja in še le potem bode mogoče soditi novega kluba delovanje.