Stane Vlaj ob 10-letnici KS Komandanta Staneta
Za aktivnost je 
pomembna 
konkretnost
7. novembra bodo krajani vseh treh krajevnih skupnosti Komandanta Staneta slavili 10-letnico obstoja svoje krajevne skupnosti. Ob tej priložnosti pripravljajo otroci \z vrtcev in učenci osnovne šole na tem območju razstavo svojih likovnih izdelkov na temo »Okolje, v katerem živimo.
Bližnji praznik je bil tudi dober razlog za pogovor s Stanetom Vlajem, dolgoletnim aktivistom in seda-njim predsednikom krajevne konference SZDL v tretji krajevni skupnosti.
— Seveda bo tema našega pogovora razvoj krajevne skupnosti v teh desetih letih in primer-java tedanjega in današnjega delovanja.
»Naj najprej na začetku poudarim, da je naša kra-jevna skupnost tipična mestna krajevna skupnost. V njej živi okrog 10.000 prebivalcev na dokaj majhnem prostoru in smo zato že od samega začetka bili ena večjih KS. Razvoj v teh desetih letih je šel v smeri poglabljanja samoupravljanja in iskanja primernih organizacijskih oblik in metod za pritegnitevčimveč-
Krajevna skupnost Koraandant Stane (sedaj tri KS) obsega površino ca. 1,6 kvadratnega kilometra, na kateri živi več kot deset tisoč prebivalcev. To pomeni, da je največja KS v Sloveniji po številu prebivalcev ter ena najmanjših po povr-šini. Iz tega se lepo vidi. kako na gcsto je naseljena. Večji del KS je bil zgrajen okoli leta 1970, se pravi, da je to sorazmerno mlada soseska, ki pa je povrh vsega še tipično spalno naselje. Soseska je tudi urbano-zazidalno zaključena, zato se v bodočnosti ne bo skoraj nič spreminjala, razen ureditve Trga komandanta Stane-ta.
jega števila Ijudi v delo krajevne samouprave. Kmalu se je pokazalo, da je KS prevelika, da jo bo treba preoblikovati. Topreoblikovanje smo izvedli kasneje kot v nekaterih drugih večjih KS v Ljubljani, ker smo se želeli lia to čimbolj temeljito pripraviti«
— In kaj je to preoblikovanje prineslo nove-ga? Je bil to izgovor za zaposlitev večjega šte-vila Ijudi v administraciji? Ali se je poleg kvanti-tativne razdelitve pokazala še njena kvalitativna plat?
»Torej, to našo veliko KS Komandanta Staneta smo preoblikovali v tri manjše KS: Komandanta Sta-neta I. II in III. Preoblikovanje ni prineslo nobenega na novo odprtega delovnega mesta, saj imajo vse tri KS skupno strokovno službo. Prostorsko preobliko-vanje je pokazalo tudi nujnost, da z delom prodremo v hiše in da so ožje skupnosti, kot so skupnosti sta-novalcev, temeljni okvir krajevne samouprave. Naše izkušnje na tem področju so služile tudi drugim KS v Ljubljani m Sloveniji, saj smo bili eni izmed prvih, k| smo naš statut uskladili z novo ustavo, med prvimi smo se lotili ustanavljanja aktivov ZK, ZSM in hišnih odborov SZDL. S tem so bili ustvarjeni organizacijski pogoji za demokratizacijo odločanja Ijudi, za učinko-vitejše delovanj^ KS v delegatskem sistemu. Tako imamo danes tri samostojne KS, ki pa pri skupnih akcijah in uresničevanju skupnih interesov sodeluje-jo. Predvidevamo tudi ustanovitev skupnega koor-dinacijskega odbora za usklajevanje določenih skupnih interesov«
— Kateri so ti skupnl interesi in skupne akci-je?
Za preskrbo KS skrbijo dve vetiki sa-mopostrežni trgovini, štiri speciallzirane prodajalne mesa, dve z zelenjavo ter ena s tekstilom. V KS sta tudi dva gostinska lokala. od katerih eden nudi toplo malico. Na tem področju tudi ne manjka lokalov s storitvenimi dejavnostmi (frizer, čistilni-ca, etektro trgovina — tehnični oddelek, nekaj manjših obrtniških delavnic, čev-Ijar idr.). Krajani pa pogrešajo še več javnih telefonskih govorilnic. specializi-rano trgovino za kruh ter mleko, kakšen kiosk za časopise in drugo drobnjarijo pa tudi ne bi bil odveč.
»Ravno zdaj sprejemamo nove statute vseh treh KS, ki smo jih skupaj pripravljali, že nekaj časa po-teka skupna akcija posaditve 88 dreves, imamo skupne akcije na področju SLO. stike s pobratenimi KS Petrova vas — Lokve pri Črnomlju in KS Franca Rozmana v Beogradu. Od začetka je bilo to sodelo-vanje zgolj manifestativno, zdaj načrtujemo prehod h konkretnejšim akcijam — izmenjava samouprav-nih aktov kot pornoč eni drugim, izmenjava izkušenj ob obiskih, stiki med osnovnimi šolami in podobno«
— Kako je pa z aktivnostjo Ijudi in sploh s pri-pravljenostjo za sodelovanje v delegacijah in organih? Ali sedanje težke gospodarske ra-zmere kaj vplivajo na vse to?
»Že pri ustanovitvi naše KS pred 10 leti se je izo-blikoval team Ijudi, ki je še danes aktiven in je vedno
skušal pritegniti čimveč Ijudi. Tako imamo danes dokaj širok krog Ijudi, ki aktivno delujejo in razmiš-Ijajo tudi o prihodnostl naše KS. Zlasti so bili in so ak-tivni upokojeni oficirji JLA. Dosti se ukvarjamo tudi s tem, kako bi svoje vrste pomladili. Z mladimi in sploh z zaposlenimi Ijudmi je problem ta, da nimajo dosti prostega časa, še zlasti s premaknitvijo delov-nega časa. Zato moramo naše delovanje bolj racio-nalno organizirati, kar pomeni kratke in jedrnate se-stanke, dobro predpripravo nanje in konkretno odlo-čanje o konkretnih zadevah. Same gospodarske ra-
zmere, ki so znižale življdnjski standard, so vplivale na Ijudi tako, da so postali bolj nezadovoljni. kritični, terjajo odgovornost, toda še vedno niso pesimisti. Krivde za stanje, kakršno je, ne valijo na sistem in samoupravljanje temveč na njegovo nedosledno izvajanje. Sicer pa so vse tri KS dobro vpete v občin-ski prostor, saj se naši delegati sej zbora KS, skupš-čin SIS in sej DPO v občini redno in kot kažejo po-datki tudi tvorno udeležujejo«
—  Kako pa je z delovanjem UKO v KS? Ali se ukvarjajo same s seboj ali pa z otipljivejšimi reami?
»Mogoče smo se na začetku v DPO ukvarjali pre-več sami s seboj, kar je bilo nujno. Zdaj skušamo odpirati razprave o vseh stvareh, ki Ijudi žulijo. Imeli smo že več problemskih konferenc, na primer o so-cialni jn mladinski problematiki. Dobili smo dejansko stanje o Ijudeh, ki potrebujejo socialno pomoč. Ustanovili smo komisijo za socialno skrbstvo, ki v sodelovanjU s Centrom za socialno delo skrbi, da socialno pomoč dobijo tisti, ki jo resnično potrebuje-jo. V vsaki hiši imamo socialnega poverjenika, ki je nekakšen vezni člen med komisijo in Ijudmi v hiši. V našem delovanju nam ne gre toliko za množičnost. ampak za to, da pritegnemo Ijudi. ki so zainteresirani za delovanje. Pri svojem delu se moramo držati do-slednega uresničevanja sklepov. Naša usmeritev je manj sklepov, pa tiste uresničiti«
—  Kaj pa problemi? V tako »idealni« KS jih skorajda ne bi smelo biti, ali pač?
»Problemi so. Niso ravno tisti okrog komunalne ureditve, so pa veliko bolj resni. Že samo dejstvo, da živimo v betonskem naselju, kjer sosed soseda ne pozna, kaže na problem odtujevanja Ijudi. Pogre-
Na področju KS Komandant Stane stoji OŠ Valentln Vodnik (ena največjih v Sloveniji), ki pa ne more več v celoti za-dovoljiti potreb lega naselja. Zaradi veli-kega števila prebivalcev so potrebne tudi velike zmogljivosti vzgojnovarstvenih zavodov, ki jih je za zdaj dovolj. V KS de-luje tudi Svetovalni center za starše in tnladino ter Center za socialno delo ob-čine Šiška. To pa je zelo pripravno, saj je naselje mlado tudi po prebivalstvu, prav tako pa je tudl staro (skoraj tretjina jih je mlajša od 27 let, zeto veliko pa je tudi upokojencev in borcev NOV). Zelo ak-tivno pa je tudi Smučarsko športno druš-tvo V. Vodnik.
šamo neki večji prostor, družbeni center, kjer bj^. takšno družabno in spoznavno življenje potekalo. Iz srednjeročnega plana je sicer izpadel, toda upamo, da bo nekoč le urejen. Odtujenost med Ijudmi bi premagali, če bi hišni odbori SZDL in hišni sveti bolj zaživeli, saj se tudi tu Ijudje lahko srečujejo in spoz-navajo. Tudi ureditev Trga 'vomandanta Staneta nam je že dolgo trn v peti. Zdaj smo se odločili za ureditev zelenice na tem prostoru. Še vedno si pri-zadevamo privabiti čimveč Ijudi v naše organe in or-ganizacije. Skratka, problemi so bili in bodo. saj so tudi oni gibalo razvoja in aktivnosti Ijudi v njihovih osnovnih celicah delovanja.«
Tekst: Vilma Prezelj, Marjan Ošlaj Foto: Marjan Ošlaj