glasilo organizacije združenega dela Iskra tovarna baterij Zrnaj Ljubljana
glcib zmaja
1 - 5
januar- maj 1978 letnik XIII
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55 55 55 55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
I
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
bliža se čas
Še mesec, dva nas loči od trenutka, ko bo Zmaj v sedanjih prostorih ob Šmartinski cesti onemel. Vstavili se bodo stroji in petdesetletni delovni utrip na sedanji lokaciji bo zamrl. Začela se bo selitev celotnega Zmaja od proizvodnih strojev in naprav do vseh sektorjev in služb.
Posebna pozornost že v predpripravah velja preselitvi strojev, saj mora proizvodnja steči pravočasno po končanem kolektiv-
selitve
nem letnem dopustu proizvodnih delavcev.
Začelo se bo s selitvijo skladišča tehničnega materiala, zatem pa mehanične delavnice. Sledila bo selitev strojev za izdelavo cinkovih čaš, strojev paperlined in nazadnje še montažnih strojev in etiketirk.
Rok bo kratek. Čakajo nas ne lahke naloge, ki jih bomo morali vsaj v osnovi uspešno in pravočasno izvesti.	My
S preselitvijo bo ročna dela na 3R 12 zamenjal avtomatski stroj
POSLOVANJE
TREH MESECEV
V prvih treh mesecih smo v Ljubljani in Šentvidu proizvedli 11 milj. kom baterij, kar je 1 96 več kot v istem obdobju preteklega leta ter 2 96 več kot je bilo planirano za to obdobje. Za navedeno proizvodnjo smo potrebovali 67 delovnih dni, 4 % manj kot v istem obdobju preteklega leta. Večji obseg dela v krajšem času pri istem številu zaposlenih je vplival na porast produktivnosti dela in sicer v obratu Ljubljana za 7,5 v obratu Šnntvid za 4,1 %, v organizaciji lot celoti pa za 6,3 96. Z ustvarjeno proizvodnjo baterij v prvih treh mesecih smo realizirali 28 % letnega plana proizvodnje baterij. Poleg baterij smo proizvedli še 14.4oo komadov elementov in specialnih baterij.
Na področju prodaje baterij na domačem trgu smo v prvih treh mesecih prodali enako količino kot v preteklem letu, tromesečni plan pa količinsko realizirali 9796-no. V tem obdobju je čutiti močno angažiranost konkurence in kronično pomanjkanje svetilk kar dodatno zmanjšuje prodajni asortiman. Poleg izdelkov lastnega proizvodnega programa smo prodajali še svetilke, žarnice in aparate na baterijski pogon. V treh mesecih letošnjega leta smo realizirali 25,6 % letnega plana prodaje baterij na domačem trgu.
Vrednostna analiza poslovanja v prvem tromesečju kaže ugodne rezultate. Vendar moramo ob tem vedeti, da je v prvem tromesečju celotni prihodek 5 %
večji od letnega povprečja, stroški pa 2 % manjši.
Iz naslova prodaje smo v prvem tromesečju dosegli naslednje rezultate:
računani na enako število opravljenih ur v povprečju porasli za 15 96 napram istemu obdobju lanskega leta.
Povprečni neto osebni dohodek na zaposlenega za 182 ur je znašal 5.12o din.
I-	III/78	I-III/78
I-	II1/77	plan I-III/78
Celotni prihodek	+13	- 3
Dohodek	+16	+ 2
Čisti dohodek	+22	+ 8
Ostanek čist. doh.za sklade na AM nad predpis, stopnjami	+31	+62
Celotni prihodek na delavca	+12		- 3
Dohodek na delavca	+14	+ 2
Čisti dohodek na delavca	+2o	+ 8
Ostanek ČD + AM nad predpisano stopnjo na del.	+29	+62
Čeprav je med letom delitev čistega dohodka samo evidenčna smo do tromesečja delili čisti dohodek v primerjavi z delitvijo po zaključnem računu za leto 1977 takole:
!■	-HI/77	I-III/78
Čisti dohodek	loo 96	loo 96
Osebni dohodek	9o,l	69,o
Stanovanjski prispevek	3,4	2,5
Poslovni sklad	4,o	15,o
Sklad skupne porabe		lo,5*
Rezervni sklad	2,5	3,o
i
Delitev čistega dohodka je u-godnejša v korist skladov, čeprav so osebni dohodki pre-
V prvem tromesečju smo realizirali 26 96 celotnega letnega prihodka, 27 96 dohodka in 29,7 96 letno planiranega čistega dohodka.
Na dan 31.3.1978 znašajo viri poslovnih sredstev Io4.3o5.ooo dinarjev, od tega 72 96 lastnih in 28 % tujih v obliki dolgoročnih kreditov za osnovna in obratna sredstva. Kratkoročnih kreditov v tem obdobju nismo imeli. Od vseh poslovnih sredstev imamo vezano v osnovnih sredstvih ter amortizaciji v teku 52 96, plasmajih (obvezne naložbe)
19 96 v obratnih sredstvih pa 29 96 sredstev.
Zaradi intenzivnejše proizvodnje in prehoda v nesezonsko prodajo baterij prihaja v tem obdobju že do manjka obratnih sredstev, ki ga krijemo s koriščenjem sredstev rezervnega sklada.
Ivica Jazbec
Z-V	ti
ll
V>,	'
Veliko
priznanje
ZMAJU
V počastitev praznika občine Center, ob dnevu osvoboditve Ljubljane, so se lo. maja po-polsne v Mestnem gledališču Ljubljanskem zbrali delegati vseh treh zborov občinske skupščine na slavnostni seji. Poseben pomen prispevajo k občinskemu prazničnemu obeležju tudi vsakoletna priznanja aktivnim družbenim delavcem in delovnim kolektivom. Letos, ko so občinske nagrade podelili že osmič, je prejel priznanje tudi delovni kolektiv Zmaja z utemeljitvijo: "ISKRA - INDUSTRIJA BATERIJ ZMAJ LJUBLJANA, Šmartinska 28, za njeno uspešno delo ter izredne uspehe, ki jih je v svojem 55-letnem delovanju dosegla na področju proizvodnje baterij."
Diplomo in umetniški kipec "Puntarji", delo akademskega kiparja Stojana Batiča je za Zmaja prevzel predsednik delavskega sveta Zdenko Kranjac.
Skupščina
občine
LJUBLJANA CENTER
PODEDUJE
NAGRADO
OBČINE
UUBUANA CENTER
ISKRJ-IN DUSTRiJ I BATERIJ ZMAJ
očrnjeno uspešno defo ter Budne uspehe, faiil} j svojem s5-femem delovanju cfpsccjfa na področju proi3voan|c fiaterij.
jev
c
PREDSEDNIK SKUPŠČINE
^Miroslav Samaitflija
UUBDANA, IO MAJA |97&
Nedvomno je občinska nagrada, ki je bila podeljena letos štirim aktivnim družbenim delavcem in nam, kot edinemu delovnemu kolektivu, visoko priznanje za Zmaja in to v letu, ko se bo preselil iz občine Center v občino Šiška po skoraj 5o letih obstoja na Šmartinski cesti.
My
Predsednik delavskega sveta Kranjac Zdenko je 10. maja prevzel visoko priznanje občine Center za delovno organizacijo ZMAJ.
dohodki
Jožica Glažar
osebni po novem
V mesecu januarju smo sprejeli nov Samoupravni sporazum o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitev sred,štev za osebne dohodke. S tem sporazumom smo dopolnili že obstoječa merila in delno sprejeli nova merila s ciljem, da bodo naši osebni dohodki res odvisni od opravljene količine dela, kakovosti in pa od upravljanja in gospodarjenja z družbenimi sredstvi.
Masa sredstev za osebne dohodke je odvisna od givanje dohodka delovne organizacije v primerjavi s preteklim letom.
Na osnovi podatkov iz periodičnega obračuna je ugotovljeno, da nam rezultati poslovanja v prvem kvartalu dopuščajo višjo maso za osebne dohodke, kot pa smo jo za to obdobje porabili. Tako je delavski svet sprejel sklep, da bo vrednost točke za drugi kvartal povečana za 3 %•
Višina akontacije osebnega dohodka posameznega delavca pa je odvisna od prispevka k povečanju dohodka delovne organizacije, ki se ugotavlja s pomočjo sedmih kriterijev (3o. in 31- člen sporazuma). Prispevek po prvih treh kriterijih (doseganje plana prodaje in plana proizvodnje, thhnična produktivnost dela) se ugotavlja mesečno na osnovi kumulativnih indeksov in je bil pri osebnem dohodku za mesec april izvršen poračun za dva meseca. Vnaprej pa se bodo osebni dohodki po teh kriterijih tekoče obračunavali za en
mesec nazaj, ker po zaključku tekočega meseca še ni na razpolago točnih podatkov.
Doseganje družbene produktivnosti in ekonomičnosti se da ugotoviti na osnovi periodičnih obračunov in so rezultati preteklega kvartala osnova za osebni dohodek tekočega kvartala. Tako so bili osebni dohodki za mesec april korigirani z indeksi doseganja družbene produktivnosti in ekonomičnosti v prvem kvartalu.
Nimamo še izdelanih meril za kriterij doseganja kvalitete in do nadaljnjega ta kriterij še ne vpliva na višino osebnega dohodka.
Količino opravljenega dela (sedmi kriterij) ugotavljamo sprotno še na osnovi veljavnih
normativov, ker še nimamo izdelanih novih meril.
Poleg gornjih kriterijev pa je osebni dohodek delavcev, ki ne delajo v neposredni proizvodnji, odvisen še od delovnega osebnega prispevka, kar ugotavljamo z osebno oceno po predpisanem postopku in v dogovorjenem roku to je od 1.4. dalje. Tako je bilo v mesecu aprilu izvršeno prvo ocenjevanje po novih merilih, kar je predvideno za vsake tri mesece.
Tako smo ugotavljanje in obračunavanje višine akontacij osebnih dohodkov skoraj povsem uskladili z določili sprejetega samoupravnega sporazuma, kar pomeni, da so naši osebni dohodki odvisni od doseganja rezultatov poslovanja celotne delovne organizacije, poleg tega pa tudi od doseganja posameznih planskih kriterijev in ciljev.
V prihodnjem obdobju pa nas čakata še dve pomembni nalogi: določitev novih meril za ugotavljanje opravljene količine in kvalitete dela v neposredni proizvodnji.
Delegacija Zmaja v Mestnem gledališču po sprejetju občinske nagrade
vsebinska zasnova glasila
Delavski svet delovne organizacije Iskra - Zmaj je na svoji seji dne 25. maja 1978 sprejel Pravilnik o urejanju izdajateljskih razmerij in o izdajanju glasila "GLAS ZMAJA", predhodno pa je o vsebinski easnovi razpravljala tudi osnovna organizacija sindikata.
Pa poglejmo, kaj smo si zastavili v vsebinski zasnovi glasila:
Delavci v delovni organizaciji ISKRA - INDUSTRIJA BATERIJ ZMAJ Ljubljana, v okviru te organizacije izdajamo glasilo "GLAS ZMAJA" z namenom, da bi med seboj redne je in bolj vsestransko ter na pristopen način in popolneje dopolnjevali svojo obveščenost o vprašanjih organizacije dela, o splošnih družbenih, skupnih in drugih interesih in o vprašanjih, ki so pogoj za samoupravno delegatsko odločanje ter o drugih vprašanjih uizničevanja samoupravljanja v delovni organizaciji v kateri združujemo svoje delo in sredstva, v drugih združenjih in skupnostih ter v ožji in širši družbenopolitični skupnosti, v katere pošiljamo svoje delegate.
Z glasilom si delavci v delovni organizaciji v procesu samoupravnega delegatskega odločanja in v procesu dela sploh zagotavljamo redne in objektivne informacije o naslednjih vprašanjih:
a)
0 družbenoekonomskem položaju organizacije združenega dela, to je o:
-	njenem celotnem poslovanju in odločitvah o delu in poslovanju,
-	problemih dela, proizvodnje in prometa,
-	tekočih vprašanjih ekonomske politike,
-	planiranju družbenega in materialnega razvoja delovne organizacije in o vprašanjih razširjanja in izboljšanja materialne osnove dela,
-	materialnem in finančnem stanju delovne organizacije,
-	vprašanjih in oblikah združevanja dela in sredstev in o rezultatih tega združevanja,
-	pridobivanju, razpolaganju in razporejanju dohodka in o dohodkovnih odnosih,
-	prevzetih obveznostih po samoupravnih splošnih aktih,
-	problemih izpolnjevanja delovnih in planskih obveznosti, o Vprašanjih poteka proizvodnega in drugega dela ter o vprašanjih produktivnosti dela.
b)
0 vprašanjih, ki zadevajo položaj, pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev v delovni organizaciji:
-	o urejanju medsebojnih delovnih razmerij in pogojev dela,
-	o organiziranem izvrševanju funkcij odločanja v delovni organizaciji, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih prek izvoljenih delegatov
-	o odločitvah in predlogih odločitev, ki se nanašajo
na delovne, živijenske pogoje ter na osebne, skupne in splošne družbene potrebe in interese,
-	o vseh drugih pojavih in odnosih, ki posegajo *v samoupravni položaj delavcev
v delovni organizaciji (npr. o vprašanju socialne varnosti),
-	o predlogih samoupravnih splošnih aktov in sklepov
in o predlogih njihovih sprememb in dopolnitev,
-	o vprašanjih urejanja delovne discipline in spodbujanja večje storilnosti pri delu,
-	o vprašanjih varstva pri delu,
-	o izvajanju samoupravnih splošnih aktov.
c)
0 delu in poslovanju posameznih organizacijskih enot, delovanju delovnih skupin, služb ter posameznih delavcev:
-	o oblikah združevanja dela in poslovnega sodelovanja
-	o delu in izvrševanju sklepov samoupravnih organov, izvršilnih organov in poslovodnega organa ter družbenopolitičnih organizacij.
d)
0 življenju in delu ožje in širše družbenopolitične skupnosti, o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti, o varstvu in izboljševanju človekovega okolja, tehničnih dosežkih in o drugih vprašanjih splošnega pomena za delavce v delovni organizaciji.
dopisujte v GLAS ZMAJA
O 8. kongresu ZKS
Na letošnjem osmem kongresu Zveze komunistov Slovenije je bil delegat iz naše delovne organizacije tudi Smolič Franc, ki je na željo uredništva nanizal nekaj vtisov s kongresa za bralce našega glasila.
SMOLIČ Franc
delegat na 8. kongresu ZKS
Težko je nekako pisati o množici vtisov in spoznanj iz VIII. kongresa ZKS, ki sem se ga udeležil kot delegat naše delovne organizacije.
Na kongresu sem sodeloval v komisiji za družbeno ekonomske odnose in razvoj. Tu smo obravnavali številne, tudi za našo deloimo organizacijo, aktualne tem^. Naj navedem samo nekaj tem, katerim sem prisluhnil s posebno pozornostjo. To so bila vprašanja združevanja dela in sredstev, svobodne menjave dela in podružbljanja nematerialne proizvodnje, samoupravne organiziranosti in doho-
dkovnega povezovanja, boja proti "zidanju cen" delitve dohodka in sredstev za osebne dohodke, subjektivnih odporov pri uresničevanju zakona o združenem delu, zunanje trgovine. preobrazbe bančništva in zavarovalništva itd. Naj bo dovolj naštevanja. Z enim stavkom - kongres je posegel na vsa področja našega življenja.
Ustvarjalna in kritična razprava po komisijah je obravnavala prav vsa vprašanja, ki so aktualna v današnji in jutrišnji Sloveniji in Jugoslaviji ter seveda v mednarodnih odnosih. Skupni imenovalec vseh razprav je bilo prizadevanje, da bi kar se da smiselno in učinkovito uresničevali ustavo in zakon o združenem delu.
Razprava je očitno težila k temu, da bi imeli komunisti čimbolj domišljene odgovore na premnoga vprašanja, ki jih vsak dan zastavlja življenje že samo po sebi, toliko bolj pa družbenopolitična in samoupravna dejavnost, ki hočeta življenje spremeniti na boljše, na bolj samoupravno in ne nazadnje tudi na udobnejše. Ob vsebini slehernega problema in naloge je razprava iskala tudi pota in načine, da bi samouprava pokazala čimveč odgovornosti in pristojnosti, da bi človek,
Vlil. kongres ZKS
ki dela, tudi odločal. Zveza komunistov je na tem kongresu že praktično razvila svojo vlogo marksistične avantgarde, ki ve kaj hoče in ve, da bo fea razredni "kaj" uveljavljala po samoupravni in demokratični poti. Zato bi na podlagi vseh razprav lahko rekli, da se v naši idejnopolitični usmeritvi ni nič spremenilo, imeli pa
bomo jasnejše odgovore na mnoga vprašanja, ki nas tarejo v vsakodnevni praksi. Tako bo naše družbenopolitično delo v prihodnje zastavljeno še bolj akcijsko, naša samoupravna socialistična demokracija pa bo še bolj učinkovita.
Komunisti naše delovne organizacije se dobro zavedamo usmeritev in nalog, ki jih je pred nas postavil VIII. kongres ZKS. To problematiko smo podrobneje razgrnili v našem akcijskem programu, pri njegovem uresničevanju pa nam bodo v veliko oporo ravno dokumenti zadnjega kongresa.
S.F.
naši rezultati dela
KAZALCI ZA IZKAZOVANJE REZULTATOV DELA DELAVCEV IN POSLOVANJA ZA LETO 1977
1.	Dohodek na delavca - din
2.	Dohodek v primerjavi s povprečno porabljenimi sredstvi - %
3.	Cisti dohodek na delavca - din
4.	Akumulacija v primerjavi z dohodkom - %
5.	Akumulacija v primerjavi s čistim dohodkom - %
6.	Akumulacija v primerjavi s povprečno uporabljenimi sredstvi - %
7.	OD in sredstva za skupno porabo na delavca - mes. povpr. - din
8.	Čisti OD na delavca - mesečno povprečje - din
9.	Izločanja iz OD na delavca -mes.povprečje - din
10.	Izločanja iz dohodka na delavca v din
11.	Akumulacija z amortizacijo v primerjavi s povpr. uporabljenimi sredstvi v %
12.	Povprečno uporabljena poslovna sredstva na delavca - din
13* Celotni prihodek glede na porabljena sredstva - v %
14.	Dohodek v primerjavi s planiranim dohodkom v %
15.	Celotni prihodek glede na povprečno uporabljena obratna sredstva v %
16.	Osebni dohodek v primerjavi s planiranim OD - v %
Gornji kazalci so izračunani na osnovi podatkov iz zaključnega računa po metodologiji, ki jo je predpisala služba družbenega knjigovodstva.
Kratka obrazložitev posameznih podatkov:
ad 1) Dosežen dohodek deljen s povprečnim številom zaposlenih.
ad 2) % doseženega dohodka v primerjavi s povprečno porab-
1976	1977	Indeks
lo3.219	117-579	114
62	54	87
87.29o	94.984	lo9
13,6	5,2	38
H <X> O	6,4	39
8,5	2,8	33
6.o84	7.4o9	112
3-722	5.13o	138
1.533	2.o56	134
14.87o	22.595	152
16,1	11,3	7o
189.877	219.193	115
157,o	152,o	97
12o,6	lo2,9	85
2o2,8	222,2	llo
lo5,4	lo2,5	97
ljenimi obratnimi in osnovnimi sredstvi.
ad 3) doseženi čisti dohodek deljen s povprečnim številom zaposlenih.
ad 4) 3) in 6) del čistega dohodka, razporejenega v sklade delovne organizacije (poslovni in rezervni sklad, sklad skupne porabe) primerjan z dohodkom, čistim dohodkom in povprečno uporabljenimi osnovnimi in obratnimi sredstvi.
ad 7) del čistega dohodka, porabljenega za OD, denarne prejemke in razporejenega v sklad skupne porabe, preračunan z ozirom na povprečno število zaposlenih - mesečno povprečje
ad 8) neto masa za OD in ostale denarne prejemke, preračunano na povprečno število zaposlenih - mesečno povprečje.
ad 9) prispevki samoupravnim interesnih skupnostim iz OD -mesečno povprečje na delavca ad lo) plačane obveznosti iz dohodka z ozirom na zakonska določila in sprejete samoupravne sporazume - povprečno na zapor slenega
ad 11) del čistega dohodka, namenjenega za sklade in obračunana amortizacija v primerjavi s povprečno uporabljenimi sredstvi (obratna in osnovna). ad 12) povprečno uporabljena osnovna in obratna sredstva, deljena s povprečnim številom zaposlenih
ad 13) doseženi celotni prihodek (plačana realizacija in izredni dohodki) v primerjavi s porabljenimi sredstvi -stroški poslovanja. ad 14) % doseganjaplaniranega dohodka
ad 14) doseženi celotni prihodek primerjan s povprečno porabljenimi obratnimi sredstvi ad 16) % porabljenih sredstev za OD v primerjavi s planirano maso.
V pregledu so podatki iz leta 1977 primerjani s podatki iz leta 1976. Iz primerjave je razvidno,da so sev letu 1977 občutno povečale obveznosti iz dohodka in čistega dohodka, poleg tega pa tudi osebni dohodki in denarni prejemki (regres za prehrano) in je tako ostalo manj sredstev za akumulacijo, oz. lastne sklade.
J.G.
V glasilu ISKRA od 2o. maja Je bil objavljen razgovor Milana Slemnika, direktorja DO ZMAJ z novinarjem Marjanom Kraljem. Zaradi zanimive teme ga objavljamo v celoti tudi v našem glasilu.
ZMAJ praznuje letos 55-letnico obstoja in ima še enak osnovni proizvodni program, kot ob ustanovitvi - proizvodnjo primarnih baterij. Seveda moderniziran, izpopolnjen in razširjen. Toda proizvaja že od 1929 leta v istih prostorih, vkleščenih med ceste in železnico na Šmartinski cesti, kjer ni mogoča nikaka razširitev. Razumljivo je tako, da doživlja Zmaj že nekaj let prostorsko stisko z ozkimi grli, kar je vzrok, da že vnaprej padejo v vodo vsi obsežnejši programski načrti in organizacijski prijemi. Zmaj zato gradi in s tem obrača nov list v svoji zgodovini.
Kako se spoprijema s kopico problemov, bo povedal njegov direktor Milan Slemnik, ki smo ga zaprosili za kratek razgovor.
Zmaj je šele z nedavnim uspešnim referendumom postal s pravne plati delovna organizacija SOZD Iskra. Kako se vživijAte v novo organizacijo in kakšni problemi vas tarejo?
Zaradi naše sedanje ozko specializirane proizvodnje vodi pot do večje organske povezanosti z Iskro prek različnih
Tesnejše sodelovanje
ovir in strmin, kjer ni ravninske bližnjice. Res je, da smo se od 1. 1975 naprej izgubljali v razpravah o tem, ali bomo TOZD ali delovna organizacija, vendar smo vseskozi dobro vedeli, da bomo dosegli uspeh le, če bomo vključeni v Iskro zaradi našega osnovnega smotra, ki izhaja iz proizvodnega programa.
Program in interes, da Iskra ima tovrstno proizvodnjo, sta pogoj za boljšo povezanost. Zaradi že omenjene specialnosti pa je pričakovani vpliv iz okvira delovne organizacije žal izostal. In tako smo prisiljeni sami iskati vezi in se prilagajati razmeram SOZD Iskre.
Glede vživljanja v novo organizacijsko shemo in rojstva novih problemov pa tole: Zaradi nove organiziranosti niso problemi nič večji, niti manjši, vendar se z njimi uspešno spoprijemamo. Z delavci programskega področja SOZD smo imeli v tem tednu izredno koristen posvet. Oboji smo si izmenjali informacije, dali nekaj sugestij in predlogov, zlasti v katero smer bomo napeljali naša bodoča programska prizadevanja.
Prav tako smo se sporazumeli z Iskra Commerce praktično o vseh bistvenih vprašanjih prenosa dela tržnih funkcij na Iskra Commerce. Zaradi obojestranskega intenzivnega in odgovornega dela, rešujemo sedaj le še obrobna vprašanja.
Z gradnjo novih proizvodnih, skladiščnih in upravnih pro-
storov boste rešili na mah kup problemov. Kako potekajo gradbena in druga vzporedna dela in kdaj lahko pričakujete vaeel trenutek vselitve?
Gradnja in druga investicijska dela potekajo po načrtih tako, da bo selitev opravljena do konca avgusta.
Sorazmem»6zka specializacija baterij in baterijskih naprav vam bržkone ne dopušča večje proizvodnje, ki jo nesporno diktira oz. omejuje tržišče. Razširjen program primarnih virov električne energije bi bil zato precejšnja obogatitev sortimenta in nov vir akumulacije. Morda bi bili z njim manj odvisni od sezonske prodaje in bi vam uspel celo skok v tujino. Se motim?
Ne, le to bi popravil, da nimamo nič bolj sezonskih izdelkov kot drugje v panogi splošne rabe. Seveda prodaja po mesecih ali tromesečjih niha za približno 2o odstotkov, vendar je proizvodnjo na temelju minulih let lahko uskladiti s prodajo.
Glede razširitve programa obstajajo vsekakor številne možnosti. Del šestih osnovnih vrst baterij splošne rabe sistema Leclanche je možno preusmeriti na drugi sistem, npr. alkalnega, ki ga že pripravljamo za proizvodnjo v novi tovarni. Še boljše možnosti so na področju specialnega programa, ki je v zasnovi Iskrine strategije in
s katerim se povsem strinjamo. Tu so tudi zelo realne možnosti za izvoz. Nekaj od tega programa že sedaj uspešno prodajamo. Omenim naj le novo baterijo za električnega pastirja, ki ga nudimo skupaj z impulzatorjem za električne pastirje TOZD-a Napajalne naprave iz Novega mesta. Morda bi še omenil baterijo za varnostno svetilko vlakov.
Prodaja obeh baterij je zelo uspešna in ima lepo perspektivo.
Možnosti so še na področju malih baterij, npr. za razne ure. To pa ni vse. Ker poznamo razvoj naše panoge v svetu,vemo, kje bi bili lahko uspešni. Za sedaj je za nas največji omejitveni faktor proizvodni prostor. Problem je sedaj praktično že rešen, zato lahko že načrtujemo nove programske rešitve.
Zmaj ima še od integracije sem svojo prodajno in nabavno službo. Z nedavno sprejetim samoupravnim sporazumom pa so dane možnosti za širše vključevanje v prodajni koncept SOZD Iskre. Kaj menite o tem?
Kot sem že omenil, za to ne obstojajo nikake ovire. Skupno z Iskra Commercem iščemo ustrezne rešitve. Delavci iz Iskra Commerce so se že seznanili z našo prodajno politiko in soglašajo, da se je treba dobro pripraviti. Zaradi ozkega prodajnega programa bi padec prodaje, pa čeprav kratkotrajen - seveda zaradi prenosa funkcije - imel za našo delovno organizacijo hude posledice. Konkurenca na domačem tržišču je izredno močna, zato se moramo sprememb lotiti le tako, da padca v prodaji ne bo. Menim, da bomo z Iskra Commercem nalogi kmalu kos.
Ali velja bodoče vključevanje v skupni prodajni koneept tudi hkrati boljšo povezavo s skupnimi službami SOZD in posebej s samoupravnimi telesi?
To že sedaj ni bilo ovira. Z večino od teh služb izredno dobro sodelujemo. Prepričan sem, da tiči glavna težava le v dejstvu, da še vedno ne poznamo dovolj vsega "kolesja" v Iskri. Niti sam, še manj pa moji sodelavci,
Ob preselitvi tovarne ZMAJ v Stegne bodo delavci mehanične delavnice prvi ustavili svoje stroje in jih preselili v nove in svetle prostore
ne poznamo vseh možnosti glede sodelovanja tako v okviru SOZD kot posameznih delovnih organizacij.
Trudimo se za boljše medsebojno spoznavanje. Pri tem je bilo že letos precej napredka. Povezujejo nas skupni cilji in veliko dobre volje, zato sem glede tesnejšega vključevanja v SOZD optimist.
Marjan Kralj
Štafeta mladosti skozi Šentvid pti Slični
Letošnja štafeta mladosti, ki je ponesla najboljše želje in čestitke tovarišu Titu za njegov rojstni dafl, je 5. maja potovala tudi skozi Šentvid pri Stični.
Dogodek, svečan in pomemben, če ne celo enkraten za Šentvid, je pritegnil tudi tri naše mladince iz obrata Zmaj, ki so se udeležili štafete mladosti. To so Štrus Marija, Markovič Jože in Škrabec Marija.
0 štafeti mladosti, ki je letos potekala skozi Šentvid ob udeležbi naših riadincev, bi radi slišali kaj več, toda žal, na uredništvo glasila nismo prejeli nobenega zapisa od sodelavcev oz. udeležencev štafete.	„
letna konferenca sindikata
"Družbeno politične organizacije v Zmaju so aktivne, v razreševanje pomembnih dilem tovarne ao pritegnjeni številni delavci. Notranji odnosi so zdravi, kadrovska zasedba je dobra, proizvodnja poteka po planu."
Takšno oceno je med drugim zapisala v svoje poročilo komisija skupščine občine Center za spremljanje uresničevanja zakona o združenem delu v organizacijah združenega dela, je med drugim povedal predsednik osnovne organizacije sindikata Milan Jakomin na občnem zboru lo. februarja letos, ki je potekal v proizvodnih prostorih.
Iz njegovega poročila je bilo zaslediti vrsto uspešno opravljenih prizadevanj med katere še posebej sodi uresničevanje zakona o združenem delu. Prav
tu gre sicer za nekoliko daljši proces, vendar ni bojazni, da bi zadevali v resnejše ovire.
V svojem poročilu je predsednik sindikata obširneje spregovoril o problematiki nagrajevanja ter opozoril na dve pomembni nalogi, ki še nista realizirani in sicer izdelava ustreznejšega sistema vrednotenja količine in kvalitete proizvodnih delavcev ter izdelava kataloga del oz. nalog.
Program dela sindikata za minulo leto je bil v celoti realiziran. Nismo pa ustanovili konference sindikata, ki naj bi predstavljala trdnejšo povezavo med obema obratoma, zato bo treba to nalogo čimpreje uresni-
čiti. Omenimo le še ugotovitev, da je bilo premalo storjenega za dopolnilno izobraževanje samoupravijalcev in članov družbeno političnih organizacij.
Tudi to je ena od glavnih nalog sindikata za letošnje leto.
«y
Sindikat Ljubljana
Izvršni odbor osnovne organizacije sindikata:
JAKOMIN Milan, predsednik
MOHOHKD Venčeslav,
podpredsednik
NOVAK Anica, tajnik
KDLAE Slavica, blagajnik
KOROŠEC Štefka
MAJNIČ Marija
BALANTIČ Vera
MIKLAVEC Stanka
FRANCELJ Rudi
ŠKOF Marija
TRDIN Ana
MUHIČ Vinko
TROBEC Tatjana
PERKON Iztok
PODRŽAJ Zlatko
DRČAR Jernej
BREZOVAR Franci
ČEBELICA blagajna vzajemne pomoči
-	če želite postati član
-	če želite vlagati
-	če želite posojilo
Predsednik Franc Lendero in blagajnik Marica Nemec vam posredujeta ostale informacije
Predsednik osnovne organizacije sindikata v Zmaju Milan Jakomin je na letni konferenci 10. februarja podal poročilo za preteklo leto.
Delovno predsedstvo na letni konferenci sindikata. Blagajničarka Kolar Slavica nam je posredovala finančno poročilo.
Mladi mladim
V preteklem obdobju se je večkrat kritično govorilo o delovanju mladih v naši delovni organizaciji, sedaj pa takšnih govoric ni več. Po pravici povedano, pa se je na mladinskem sestanku težko kaj dogovoriti, ker je udeležba, kljub velikemu številu članov osnovne organizacije (36), premajhna. Tudi dvoizmensko delo nastopa kot nekakšna zavora pri organiziranju sestanka in pri kasnejšem izvrševanju nalog. Veliko mladih ima že ustvarjene družine, katerim posvečajo vso skrb, so pa še druge obveznosti, kot npr. študij ob delu in podobno. Vendar pa to ne bi smelo biti opravičilo. Vse premalo se nekateri mladi zavedamo, da moramo biti v naši tovarni tudi mi tista gonilna sila, skupaj s sindikatom in Zvezo komunistov, ki bo
ljudi spodbujala k napredku, da bomo tudi mladi pomagali pri uresničevanju našega samoupravnega socializma.
Zakon o združenem delu nam je dal velike pravice, a tudi dolžnosti, katerih se moramo zavedati. Ne bi se smelo dogajati, da bomo mladi pasivni pri vseh stvareh, ki se dogajajo okrog nas. Biti moramo iniciatorji naprednih idej in zavedati se moramo, da s tem koristimo ne le sebi, ampak celotnemu kolektivu, vsej družbi.
Ne smemo dopustiti, da bi prihajalo do raznih zastojev in nediscipline, saj se tu ustvari škoda ne le v našem žepu, ampak celotnemu kolektivu.
Ena glavnih dejavnosti mladih je predvsem kultura in šport -rekreacija, ki sta dokaj dobro razvita. Pohvalim naj vse,
Sindikat Šentvid
Na letni konferenci osnovne organizacije sindikata V obratu Šentvid, ki je bila 3o. decembra - združeno z zaključkom leta - so bili v odbor izvoljeni naslednji sodelavci:
STEMDLE Ignac predsednik BAVDEŽ Matjaž podpredsednik GAMZE Anica blagajnik MATIČ Silva PUŠ Majda ŠEEUS Marija ULCAE Franc.
ki nastopajo in recitirajo ob raznih proslavah in praznikih, saj tako ljudem pokažemo, da niso sami, s tem pa se dviga tudi naša zavest.
Vse preveč je mladih v proizvodnem obratu, ki ne kažejo zanimanja za sodelovanje v naši organizaciji. Ne vem, ali jih ne znamo pritegniti k temu, ali kaj? Ees je, da je vzrok temu tudi fluktu-acija, mislim pa, da se mladi v Zmaju vse premalo poznamo med seboj. Lahko rečem, da se mladi iz Ljubljane in Šentvida sploh ne poznamo, ne sodelujemo tako kot bi morali, pa vsi delamo v eni tovarni. Organizirati bo potrebno srečanje med mladimi iz obeh obratov, ustanoviti koordinacijski odbor, ki bo povezoval delo obeh osnovnih organizacij ZSM. Tako se bomo bolje spoznali in lažje sodelovali. Pravijo, da so mladi tisti na katerih se gradi bodočnost, zato pokažimo, da smo vredni zaupanja, ki nam ga naši sodelavci izkazujejo.
Jože Fabjan
REFERENDUM
VOLITVE
IN
REFERENDUM
V drugi polovici lanskega in v začetku letošnjega leta je bila aktivnost v naši tovarni na uresničevanju zakona o združenem delu še posebno velika. Med drugim smo se pripravljali na sprejemanje cele vrste novih samoupravnih aktov, v katerih smo postavljali nove osnove za združevanje dela in sredstev ter osnove nagrajevanja po delu, ter druge novosti, ki jih je pred nas postavil zakon o združenem delut. Obravnave predlogov samoupravnih aktov na samoupravnih organih, družbenopolitičnih organizacijah in delovnih skupinah ter zboru so bile obširne ter kvalitetne. Na podlagi predhodnih obravnav smo se delavci o sprejemu posameznih samoupravnih splošnih aktov potem izjavili ZA ali PROTI
VOLITVE - naša pravica in dolžnost
na REFERENDUMU. Ker pa so bile razprave res kvalitetne, ker je bilo informacij dovolj, jih je bilo PROTI Le malo.
Delavci Zmaja smo se na referendumih izjasnili z veliko večino glasov ZA sprejem naslednjih aktov:
25. decembra 1977:
-	SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA 0 ZDRUŽEVANJU DELA DELAVCEV V DELOVNO ORGANIZACIJO ISKRA - INDUSTRIJA BATERIJ ZMAJ LJUBLJANA
in
-	STATUTA DELOVNE ORGANIZACIJE ISKRA - INDUSTRIJA BATERIJ ZMAJ LJUBLJANA.
27. januarja 1978:
-	SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA 0 OSNOVAH IN MERILIH ZA RAZPOREJANJE ČISTEGA DOHODKA IN DELITEV SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE
17.	februarja 1978:
-	SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA 0 ZDRUŽEVANJU V SOZD ISKRA in
-	SPREMEMBO STATUTA - 65. člena, ki se nanaša na oblikovanje delegacij v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti.
Sprejete samoupravne akte, katere smo potrdili na referendumih, smo prejeli vsi -vsak delavec 1 izvod - poznamo svoje pravice in dolžnosti.
ki smo jih v teh aktih zapisali in zavzemali se bomo, da jih uresničimo.
M. K.
VOLITVE
17. februar 1978.
V	tovarni smo tega dne na dopolnilnih volitvah delavci volili 2 člana BISCIPLINSKE KOMISIJE
(za mandatno dobo dveh let, oz. za čas, dokler traja mandat izvoljenim članom disciplinske komisije na volitvah 9.5.1977). Kandidata sta bila iz liste delgga-tov zbora združenega dela občine Grosuplje in iz liste delegatov zbora združenega dela občine Ljubijana-Center. Kandidatna lista je bila zaprta.
V	DISCIPLINSKO KOMISIJO smo izvolili:
1.	TERPIN Milana, dipl. psihologa,
iz liste delegatov zbora združenega dela skupščine občine Ljubi jana-Center
2.	SUŠEČ Bogomirja, predmetnega učitelja, iz liste delegatov zbora združenega dela skupščine občine Grosuplje.
9. marec 1978
Izvedene so bile volitve delegacij za delegiranje delegatov v skupščine družbeno-
Svečano okrašena in prostorna sejna soba je vedno najlepše volišče
političnih skupnosti in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti.
V naši tovarni imemo oblikovane naslednje delegacije:
-	delegacija (7 članska) za delegiranje delegatov v zbor združenega dela občine Ljubijana-Genter, iz obrata Ljubljana na Šmartinski cesti ,
-	delegacija (7 članska) za delegiranje delegatov v zbor združenega dela občine Grosuplje, v obratu Šentvid pri Stični.
-	Splošno delegacijo za delegiranje delegatov v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti (lo članska) v občini Grosuplje, v obratu Šentvid pri stični,
-	Združeno delegacijo za delegiranje delegatov (7 članska) v skupščine SIS
za vzgojo in izobraževanje, za kulturo, za telesno kulturo občine Center,
-	Združeno delegacijo za delegiranje delegatov (7 članska) v skupščine SIS za zaposlovanje, invalidsko in pokojninsko zavarovanje, za otroško varstvo, za socialno krbstvo občine Center,
-	Posebno delegacijo (5 člansko) za delegiranje dele» gatov v skupščino SIS za zdravstvo občine Center,
-	Posebno delegacijo (5 člansko) za delegiranje delegatov v skupščino SIS za stanovanjsko gospodarstvo občine Center
-	Posebno delegacijo (5 člansko) za delegiranje delegatov v skupščino SIS za raziskovanje občine Center.
Volitve delegatov v zgoraj navedene delegacije so bile
obsežne, posebno pa priprave na volitve, evidentiranje možnih kandidatov za delegate v posamezne delegacije itd. Vse to je uspešno izpeljala osnovna organizacija sindikata in volilna komisija imenovana na delavskem svetu. Udeležba na samih volitvah je bila dobra, izmed svojih sodelavcev pa smo izvolili v posamezne delegacije:
DELEGACIJA ZA ZBOR ZDRUŽENEGA DELA OBČINE LJUBLJANA-CENTER
OROŽIM Tone, vodja delegacije
FABJAN Jože, namestnik vodje delegacije ANTONČIČ Slavko BENKO Justi MAVER Marijan MIKLAVEC Stanka MRHAR Franc
DELEGACIJA ZA ZBOR ZDRUŽENEGA DELA OBČINE GROSUPLJE (obrat Šentvid)
ALIBEGOVIČ Fadil BUTKOVIČ Martin JERIN Andreja
STRMOLE Ignac ZAJEC Marija
DELEGACIJE ZA SKUPŠČINE SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI:
- v občini Ljubljana-Center:
ZA RAZISKOVANJE:
ŽEMVA Peter, vodja delegacije
OGRIN Tomaž, namestnik vodje delegacije KOROŠEC Štefka KERŠIČ Leon MOHORKO Venčeslav
ZA ZDRAVSTVO:
ŠTIH Milan, vodja delegacije
SREBRNJAK Ivanka, namestnik vodje delegacije BARBORIČ Marta MAJNIČ Marija MARKOVIČ Milica
/naslednja stran/
/s prejšnje strani/
volitve
ZA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE.
ZA KULTURO. ZA TELESNO KULTURO:
PODRŽAJ Zlatko, vodja delegacije
PERKOM Iztok, namestnik vodje delegacije DRČAR Jernej GROBOLJŠEK Karla JEŽ Zdravko TRATNIK Janez ŽAGAR Aleš
ZA STANOVANJSKO GOSPODARSTVO:
VEZJAK Franc, vodja delegacije STANOJEVIČ Miodrag, namestnik vodje delegacije BREZOVAR Franci SKUBER Elizabeta ŽNIDARŠIČ Dešanka
ZA ZAPOSLOVANJE. INVALIDSKO IN POKOJNINSKO ZAVAROVANJE.
ZA OTROŠKO VARSTVO. ZA SOCIALNO SKRBSTVO:
VARDJAN Mara, vodja delegacije
NOVAK Anica, namestnik
vodje delegacije
BALANTIČ Vera
MADIČ Marija
LEMUT Tilka
MUHIČ Vinko
ŽAGAR Anton
SPLOŠNA DELEGACIJA ZA SKUPŠČINE SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI OBČINE GROSUPLJE (obrat Šentvid);
BAVDEŽ Matjaž DROBNIČ Jože GAMZE Anica GJEREK Ljuba KOZLEVČAR Franc KRAŠEVEC Miro MIKLAVČIČ Sonja MEDVED Ivan ŠKRABEC Marija ZADEL Peter.
6. april 1978
V	tovarni so potekale volitve delegatov v:
1.	DELAVSKI SVET SOZD ISKRA -2 delegata
2.	ODBOR ZA SAMOUPRAVNI NADZOR SOZD Iskra - 1 delegata.
V	DELAVSKI SVET SOZD Iskra smo izvolili:
-	ALIBEGOVIČ Fadila
-	KRANJAC Zdenka.
V A BILO
Glede na to, da smo pred nedavnim postali pravno delovna organizacija v SOZD Iskra smo prevzeli med drugim tudi dolžnost izčrpnega obveščanja vseh delavcev Iskre o dogajanjih v Zmaju in sicer v osrednjem časopisu "ISKRA".
V ta namen smo zaupali dolžnost stalnega obveščanja dogodkov v Zmaju novinarju Marjanu Kralju iz marketinga Iskra Commercea.
Vabimo zato vse naše sodelavce, da s pismenimi prispevki
V ODBOR ZA SAMOUPRAVNI NADZOR SOZD ISKRA pa smo izvolili:
- MATER Marijana.
Vsem izvoljenim delegatom čestitamo k izvolitvi ter želimo, da bi napešno zastopali naše interese.
M.K.
obogatijo naše osrednje glasilo in se obrnejo tudi ustmeno lahko neposredno nanj. Novinar Kralj prihaja občasno k nam; dovolj je, da naročite vratarju, kam naj se oglasi, ima pa tudi doma telefon, številka 321-820.
SODELUJMO V ČASOPISU ISKRA IN POPULARIZIRAJMO NAŠO DEJAVNOSTI
Uredništvo
v novi tovarni bomo za začetek imeli takšne delovne pogoje, da jih bomo lahko izboljševali in ustrezno dopolnjevali
Volilna konferenca mladine
FABJAN Jože predsednik OOZS mladine
24. februarja je bila v tovarni redna volilna konferenca osnovne organizacije zveze socialistične mladine. Na konferenci so mladi sprejeli v osnovno organizacijo lo novih članov, obravnavano je bilo poročilo o delu v preteklem mandatu, izvedene so bile volitve novega predsedstva ter sprejet med drugim tudi plan dela organizacije za letošnje leto.
Predsednica mladine v preteklem mandatu tovarišica Danica Žnidaršič je v svojem poročilu na konferenci na kratko opisala delo mladih na posameznih področjih, poudarila pa je, da je bilo pri realizaciji zastavljenega programa premalo sodelovanja vseh mladincev včlanjenih v osnovno organizacijo. Poudarila je, da bo treba več napraviti na področju vključevanja mladih v osnovno organizacijo ZSM in ZK, predvsem tistih iz neposredne proizvodnje,
ki jih je tudi največ.
Seveda pa je za to potrebnega več časa, pogovarjati se je potrebno z vsakim posameznikom in ga zainteresirati za aktivno delo.
To pa doslej ni uspelo v najboljši meri in bodo težave tudi pri bodočem delu mladinske organizacije. Samo to, da je nekdo včlanjen v organizacijo, v njen pa aktivno ne deluje, ni dovolj.
V	razpravi po poročilu so mladi ugotavljali, da osnovna organizacija v preteklem mandatu ni bila posebno aktivna, zato bo potrebno zastaviti vse sile, da se aktivnost ponovno vzpostavi.
Program mladinske organizacije za v bodoče je zastavljen obširno in danes ko to pišem, je nekaj akcij že uspešno izvedenih, npr. organizacija proslav ob dnevu žena, 1. maju, za nami so razna TRIM tekmovanja in Bateriada, pa tudi sodelovanje s sindikatom in Zvezo komunistov je dobro.
V	predsedstvo osnovne organizacije Zveze socialistične mladine tovarne pa so bili izvoljeni:
FABJAN Jože, predsednik
KONČAN Jure, sekretar
VRČEK Anka, kadrovski referent
SMRDEL Aleš, informator
PERKON Iztok, referent za
športno dejavnost
JERIHA Metod, referent za
kulturno dejavnost ČERNE Andrej, referent za idejnopolitično delo.
Za blagajnika osnovne organizacije je bila izvoljena ROBAR Dragica.
M. K.
Tudi to je pkiznanje
Ako je "ZMAJ" i zaslužuje to ime. Kupio sam GONG ZVONO sa pogonom na baterije 1974 godine. Prilikom kupo-vine pitao sam prodavca koja je baterija najbolja, rekao je "ZMAJ" i nije se prevario. Baterija je 4,5 V. B-74. Čuo sam da baterija posle duže upotrebe može da procuri i da upropasti aparat, da mi se to ne bi desilo pre neki dan kupio sam novu bateriju i za-menio je i ako je zvono radilo još sa starom. Staru bateriju čuvam jer je neoštečena, a mo-žda bih koristila proizvodjaču s obzirom na tako dug vek.
Obradovič Raka
L.K. I086035
Djevdjelijska 71
Beograd
Iz POLITIKE v sredo lo. maja 1978 ta strani 18.
PRIPIS
Ni redkokdaj, da je moč v raznih časopisih zaslediti notico, da nekdo piše o nas oziroma naših izdelkih in da bralec ne opozori uredništva glasila za ponatis, da zanimivost prečrtamo vsi. V tem primeru velja priznanje Tonetu Orožimu, ki nas je opozoril na gornji sestavek.	..
Fluktuacija v lanskem letu
V lanskem letu je bilo v naši tovarni zaposlenih povprečno 44o delavcev. Prišlo je 45 (od tega 23 žensk) odšlo pa 34 (18 žensk) delavcev. Procent zaposlovanja je bil 3,8. Povečanje je bilo na račun neposredne proizvodnje, obrata vzdrževanja in tehnično razvojnega sektorja. Ustvarjeno razmerje je pravilno glede na načrtovano politiko kadrovanja, ki temelji na stališču, da se ne povečuje režijski kader. Fluktuacija je bila 7,72 % in je najnižja v zadnjih osmih letih, čista fluktuacija je 6,13 %•
Primerjava:
Leto	Stopnja flukt.	Čista flukt.
197o	13,61	4,53
1971	17,98	lo ,84
1972	21,36	17,o5
1973	22,71	13,58
1974	16,91	12,84
1975	12,92	9,75
1976	13,54	lo,45
1977	7,72	6,13
Fluktuacija se zmanjšuje, pač pa je opazen kvalitativen premik; v primerjavi s splošno, je čista fluktuacija v porastu.
Načini prenehanja delovnega razmerja, so naslednji:
-	po lastni želji - 11 delavcev
-	sporazumno - 8 delavcev
-	v poskusni dobi - 6 delavcev
-	delovno razmerje za določen čas - 3 delavci
-	upokojitve - 3 delavci
-	zaradi kršitve delovne
obveznosti - 2 delavca - odhodi v JLA - 1 delavec.
Prenehanja na lastno željo, sporazumno ter odhodi zaradi dela za določen čas so po pogostosti v osmih letih ostali v istem sorazmerju, kot je prikazano zgoraj, občutno pa so se povečala prenehanja v poskusni dobi. Verjetno je en vzrok ta, da smo dokaj zahtevni in kritični pri delovnih navadah, drugi pa, da nismo imeli sreče pri izbiri kandidatov in smo naleteli na nestabilne osebnosti.
Po izobrazbeni strukturi so odhodi NK in KV delavcev vedno najštevilnejši, saj se nanašajo na neposredno proizvodnjo. Srednje in visoko izobraženi kadri lani niso odhajali.
Pogostost odhodov po kratki delovni dobi v naši tovarni je visoka:
Delovna doba v Zmaju	Število delavcev (čista flukt.)
do 1 leta	14
1-3 leta	9
3 - 5 let	2
5 - lo let	1
lo - 15 let	1
Skupaj	27
Fluktuacija je po običaju tudi lani bila najvišja v pomladanskih in jesenskih mesecih:
diag\am fluktuacije
Predvidevamo, da bo letošnja fluktuacija višja zaradi preselitve v novo tovarno.
ELUKTUACIJA V PRVEM ČETRTLETJU 1978
Mesec	prišlo 1978 1977		odšlo 1978 1977	
januar	3	7	4	2
februar	3	4	1	3
marec	2	1	3	2
april	2	5	3	2
Skupaj	lo	17	11	9
Iz tabele vidimo, da je le,tos prihodov občutno manj, kot lani v istem obdobju. Od tega so 4 delavci sprejeti za določen čas, 1 pa se je vrnil iz JLA. Odšla pa sta dva delavca več kot lani, vendar sta 2 bila sprejeta za določen čas, 1 pa je bil invalidsko upokojen.
Mesec
+**■?*"*■■> J j
Kvalifikacijska struktura:
Kvalifi- kacija	Prihodi	Odhodi
NK	8	5
KV	2	1
SS	-	4
VŠ	-	1
Skupaj	lo	11
Sektor služba	Prišlo		Odšlo	
Obrat Ljubljana	5		5	
Obrat Šentvid	1			
Vzdrževanje	1		3	(1 upok)
Marketing	2	(DČ)	1	(DČ)
Splošno kadr. sektor	1		(DČ)		
Plan.org. služba			1	
Tehn.razv. sektor	-		1	(DČ)
Skupaj	lo		11	
Odhodov je spet največ iz proizvodnega obrata in obrata vzdrževanja, povečali pa so se odhodi iz režijskih služb (in se še bodo po naših podatkih).
Načini prenehanja delovnega razmerja:
-	sporazumno - 6 delavcev
-	razmerje za določen čas -2 delavca
-	na lastno željo - 2 delavca
-	invalidska upokojitev - 1 delavec.
Fluktuacija je v prvem četrtletju v mejah normale, verjetno bo tako tudi ostalo do jeseni. Preselitev naj ne bi smela povzročiti prekomerne fluktuacije in upamo, da je tudi ne bo.
Marta Barberič
na pohodu
XXII. POHOD PO POTEH TOVARIŠTVA IN SPOMINOV
Kot vsako leto smo se tudi letos odpravili na zelo prijeten sprehod "Po poteh tovarištva in spominov." To pot prehodimo v strnjeni koloni, v veselem pogovoru in s srečnimi obrazi. Spremlja pa nas pesem in godba, ki se sliši z vseh strani. Vse to je pozdrav naši osvobojeni Ljubljani -Mestu Heroju. Med vojno je bila Ljubljana ograjena z bodečo žico, na dan pohoda pa s tisočerimi nogami pohodnikov.
Kljub temu, da je bila prosta in zelo mrzla deževna sobota 13. maja, je bila Ljubljana zelo živahna.
Tudi Zmajevi pohodniki smo se zbrali (malo manj številno kakor druga leta) zato pa bolj ponosno, da lahko vsaj enkrat na leto počastimo s svojo prisotnostjo praznik Ljubljane.
Vsa prejšnja leta smo startali v Hrušici, letos pa so smer spremenili in start je bil v Savljah. Pot nas je peljala po Saveljski cesti, kjer smo se kmalu priključili pohodnikom iz Tolstojeve ulice. Skupaj smo krenili proti Litostroju, se mimogrede ozrli v smer, kjer stoji naša npva tovarna in nato čez progo proti Celovški cesti. Pot smo
nadaljevali po Večni poti proti živalskemu vrtu. Tam pa kjer se priključi cesta na Rožnik, se je s hriba kar vsulo otrok, ki so startali v Tivoliju.
Kljub temu, da je bilo slabo vreme se je na trgu Osvoboditve zbrala množica Ljubljančanov, ni niso mogli z nami, in s ploskanjem pozdravljali tiste, ki so prihajali na cilj, za katerimi je ostalo lo oz.
5 kilometrov prehojene poti.
Da se tega pohoda udeležuje množica ljudi, zgovorno govore številke, saj se je pohoda udeležilo 92.463 ude-bžencev. Bilo pa bi jih še več, če se nekateri prijavljeni ne bi ustrašili dežja.
Krisper B.
Razpoloženi Zmajeve! kljub turobnemu dopodnevu na pohodu se približujejo cilju
gradimo novo
tovarno
čas hiti in selitev Je pred durmi. In kaj predvideva plan ...?
Vodja proizvodnega sektorja Bojan Primožič je vodja skupine za izvedbo selitve. Skušali bodo uresničiti plan preselitve strojev in naprav, ki predvideva, da bi bil začetek selitve 23. junija. Na prvem mestu je selitev skladišča tehničnega materiala ter takoj za tem predvidoma 27. junija začetek selitve mehanične delavnice.
Gradnja nove tovarne ZMAJ v Stegnah napreduje in počasi dobiva svojo dokončno pdidobo. Upravno poslopje je v fazi raznih obrtniških del, nova proizvodna hala pa se z lani zgrajenim objektom spaja v enovito celoto.
Sicer pa objekti ne bodo v celoti izgotovljeni v mesecu maju, kot je bilo določeno po pogodbi. Zaletel Peter, vodja investicij je povedal, da bo zamuda zaradi nekaterih sprememb, ki smo jih mi sami zahtevali že med samo gradnjo. Takih sprememb je precej in naj tokrat omenimo le podest za doziranje depo-larizacijske mase in cinkovih čaš, ki ga ni bilo po prvotnem načrtu. 0 koristnosti in namembnosti podesta pišemo na zadnji strani glasila.
Sicer pa bodo nekateri pro-
Pogled v prostor večje in svetlejše jedilnice z načinom samopostrežbe
Zaradi pravočasno izdelane zaloge cinkovih čaš bo možno
stori dokončani pravočasno za selitev tistih enot, ki jih predvideva terminski plan selitve strojev in naprav.
Plan selitve je realen, je dejal Peter Zaletel. Takoj pa je treba pripomniti, da se bodo določeni problemi še nakazovali ob sami selitvi, na kar smo sicer pripravljeni, da jih takoj odpravimo ali vsaj omilimo.
Marsikaj bi radi, da bi bilo izgotovljeno v celoti že na začetku proizvodnje koncem avtusta. Med te želje spada celotno prebarvanje strojev, popolnoma novi podesti okrog strojev in slično.
Delavci gradbenega podjetja Tehnika delajo 12 ur dnevno. Poleg zaključenih gradbenih del spada tudi urejevanje oko-
Vhod in izhod iz proizvodnih prostorov bo po hodniku upravne zgradbe./Na sliki označena s črto/
lice, ki bo nedvomno, vsaj tako je slišati, lepo urejena z že zasajenimi zelenicami.
Le drevesa bo treba posaditi v Jeseni in to po možnosti čim večje platane.
Obsežen sistem klima naprav za ogrevanje zraka in prezračevanje
Začetek vstavljanja okenskih okvirov v prvem nadstropju upravne stavbe
preseliti stroje iz sedanje kleti že v času med 17. in 24. julijem.
Stroji paperlined se bodo ustavili 24.julija in tja do 29. julija je predvidena selitev. Ostali montažni stroji, eti-ketirke in druge naprave bodo preseljeni v Stegne do 5. avgusta.
Na novi lokaciji bo treba sproti izvajati dela za priključitev in niveliranje vseh strojev. V ta namen je že sestavljena skupina strojnikov, do-čim bodo za selitev poleg domačega voznega parka angažirana tudi zunanja prevozna sredstva z viličarji in dvigalom ter za tovrstna dela usposobljena ekipa delavcev.
Mislim, da je za ta čas dovolj povedanega. Časovni roki za selitev posameznih enot so določeni in bistvenih odstopanj ne bo in ne bi smelo biti.
Kako pa bo s prevozom na delo in z dela, nam je povedal vodja splošno kadrovskega sektorja Smolič Franc, ki je dejal, da že potekajo razgovori z raznimi prevoznimi podjetji. Konkretne rešitve
v tem trenutku še ni, so pa izredno drage. Kako in kaj bo s prevozom, vas bomo informirali v naslednji številki glasila. Res pa je, da potekajo razgovori tudi z ostalimi Iskrinimi tovarnami v Stegnah, kako rešiti čim cenejši prevoz. Dolgoročno gledano, pa bo na to lokacijo vezan redni mestni promet.
Glede družbene prehrane, je nadaljeval tovariš Smolič, smo zaenkrat še vezani na zunanje usluge. Skušali bomo obdržati kvaliteto malice na sedanji revni, kasneje pa bo-
mo skušali organizirati tudi razdeljevanje jutranjih obrokov - zajtrkov. Treba pa je še dodati, da bo prostor nove jedilnice večji in svetlejši, kot ga imamo na sedanji lokaciji, nedvomno pa bo treba zahtevati boljši red.
Za konec naj povemo še zanimivost za "kofetarje", da bomo skušali za proizvodnjo nabaviti avtomat za kuhanje kave.
My
Pripis:	Ko sem si v četrtek
25. maja ogledoval gradnjo naše tovarne sem opazil, da so v pritličju in prvem nadstropju že montirani okenski okvirji in izvedena zasteklitev. Štirje delavci eo vzidavali okenske police. Drugi pa so postavljali lesene stene, ki bodo ločevale posamezne pisarne. Opazil sem že nekaj novih elementov za novo jedilnico. Pri urejanju okolice je zaradi vstavljanja robnikov že vidna cesta do Zmaja. My
slenim v drugi delovni organizaciji.
Morje nas vabi
Še mesec dni nas loči od začetka poletne sezone na morju. Julija in avgusta bo dokaj živahno v našem počitniškem domu v Bašaniji, oživele bodo plaže, naši paviljoni bodo popolnoma zasedeni. Zaradi selitve proizvodnje so kapacitete v Bašaniji za mesec avgust rezervirane izključno za proizvodne delavce, dočim bodo v juliju letovali delavci iz režijskih služb. Sicer pa je za naše glasilo navedla dekaj podatkov o ceni penziona in interesu kandidatov za letovanje članica upravnega odbora počitniške skupnosti Zatišje Meda Bom, ki je povedala naslednje:
Letošnja cena dnevnega penziona bo v našem domu l.ooo dinarjev za odrasle osebe oz.
5o dinarjev za otroke do 7 leta starosti. V to ceno je
vračunano tudi prenočišče.
Kar pa zadeva zasedenost v juliju in avgustu, pa zasledimo rahlo upadanje interesa in sicer na osnovi pregleda dosedanjih prijavijencev. Spisek bo verjetno popolnejši čez čas, omenimo le, da je v začetku in koncem julija prosta še 1 soba, v drugi dekadi avgusta zopet ena, v zadnji dekadi avgusta pa kar tri sobe. Zakaj tako? Zvedeli smo, da je bilo največ kandidatov za začetek avgusta. Ker pa se vsem ni moglo ustreči, se jih precejšnje število sploh ni prijavilo. Morda v letošnjem letu pogojuje to neskladje med željami in možnostmi dejstvo, da je za proizvodne delavce rezervirano v Bašaniji obdobje enega meseca, kar pa nekaterim posameznikom onemogoča uskladitev letnega dopusta z zakoncem, zapo-
Ob koncu pa še to, da bodo kapacitete na Uskovnici letos zelo zasedene, na Dugem otoku pa za mesec julij ni več prostora.
Našim planincem
Planine so le skale
malo je zemlje na njih in ko pomladi vse cveti, so tudi skale odete z rožami kakršnih jih po vrtovih ni.
Kdor že prestopil je planinski prag in užival gorske je lepote, se sploh povedati ne da, kaj vse narava ti želeti hoče, četudi si že sivih las.
In ko že na planine več ne moreš,
tedaj ko v sebi čutiš že pomlad, pogled iz doline še premoreš in obujaš lepe si spomine kar dale ti v življenju tvoje ljube so planine.
Kristan Franc obrat Šentvid
Pogled na plažo v Bašaniji, ki bo kmalu oživela tudi z našimi dopustniki, če se le poletje ne bo zgledovalo po mesecu maju, ki je bil kar za petino premoker in tri do štiri stopinje prehladen.
Letošnji seminar
V organizaciji splošno kadrovskega sektorja je bil v soboto 6. maja seminar za vse strojnike v proizvodnji ter za ostale, ki organizirajo ali vodijo delovni proces v baterijski proizvodnji.
Že dalj časa je bilo namreč opažati, da delavcem v proizvodnji in spremljevalnih služb manjkajo oz. je treba obnoviti nekatera osnovna znanja o konstrukciji, kemizmu in kvaliteti baterij, o organizaciji dela in o drugih aktualnih vprašanjih za vodenje delovnega procesa, kar velja še posebej za novo sprejete delavce.
Razen enega zunanjega predavatelja s temo organizacijski projekt proizvodnje so na seminarju predavali Zmajevi sodelavci Peter Žemva, Franc Srebotnik, Jože Lavrin,
Bogomir Mihelčič in Marijan Mayer.
Seminar, ki je trajal vse dopoldne v naši jedilnici ob dobri organizaciji tovariša Smoliča, je dosegel svoj namen. Zanimivo pa je, da je vsakemu predavatelju zmanjkovalo časa in, kot so priznali nekateri poslušalci, bi bilo potrebno s tovrstno tematiko še organizirati podobna predavanja.
Res je, da smo po daljšem premoru ponovno oživeli zanimanje za izobraževanje in seznanjanje širšega področja naše dejavnosti. Zato naj bo naša naloga, da občasno organiziramo podobne seminarje za različne profile naših delavcev, ki želijo zvedeti še kaj več, kot samo poznati svoje ozko področje strokovnega dela.
My
Pted 25. leti
V Ljubljanskem dnevniku od 25. januarja letos smo na deseti strani v rubriki "... pred četrt stoletja" zasledili tudi tole zanimivost oziroma oglas izpred 25 let:
" Tovarna ZMAJ odkupuje vsako količino izrabljenih ploščatih in anodnih baterij po najvišji dnevni ceni: ploščate baterije po 6 din, anodne baterije po 200 din, nepoškodovane ogljene palške iz teh baterij pa po 2,20 din.
Želimo si še podobnih izobraževalnih seminarjev, je bilo slišati 6. maja letos v naši jedilnici
Kmalu pomemben napredek
Montaža stroja za linijo $R 12
ovire, da je ne bi preizkušali že v mesecu juniju.
Katere operabije bodo potekale na avtomatski liniji?
Vrzel med sedanjim montažnim strojem do zalivanja z zalivno maso bo izpolnil nov stroj.
To pomeni, da bodo na liniji avtomatizirane naslednje operacije:
-	krivljenje žičk
-	ravnanje negativnih kontaktov
-	varjenje žičk na kapice
-	vezanje in varjenje pozitivnih kontaktov
-	merjenje in avtomatsko izločanje napetostno slabih baterij ter
-	zalivanje z maso.
Nova linija je konstruirana in izdelana v duple* sistemu kar pomeni, da bodo sočasno duplirane operacije. To pa pomeni, da bo linija sprejemala baterije, montirane na obeh sedanjih strojih istočasno.
Po selitvi tovarne v Stegne, bomo na novi lokaciji z zanimanjem opmzovali delo stroja, ki bo prekinil več kot 5o letno ročno varjenje s plinskim spajalnikom in kositrom. My
AVTOMATIZIRANA LINIJA 3R 12
Kdor se ustavi na vhodu mehanične delavnice, žez bežnim pogledom ugotovi, da strojniki ustvarjajo nekaj velikega in novega. Na sredi delavnice je namreč kovinsko ogrodje, na katerega montirajo razne strojne sklope za izvajanje posameznih delovnih operacij na novi liniji za ploščate baterije.
Landko jesen, točneje 29. septembra je razvojni sektor na prilično svečan način predal izvajalcem dokumentacijo oziroma načrte za novo, moderno in avtomatizirano linijo baterij 3R 12. Ze takrat je bilo poudarjeno, da mora biti nova linija izgotovljena do začetka letošnje preselitve v Stegne.
Dela v tem trenutku potekajo po planu. Mnogo časa je bilo porabljenega za nabavo ustreznih materialov in iz-delokov posameznih elementov. Kaj vse je bilo treba pripraviti in izdelati se vidi šele sedaj, ko se na nosilno ploščo pritrjujejo že izgotovljeni sestavni deli. Za dokaj obsežno delo pa gre zasluga vsem delavcem v mehanični delavnici, dočim je za samo montažo določena skupina štirih strojnikov. Z njimi intenzivno sodeluje glavni nosilec naloge Čamemik Janez. Vsi skupaj pa tekmujejo s časom.
Celotna linija, konstruirana in izdelana v Zmaju je unikat. Med samo izdelavo je bilo treba izvesti nekaj sprememb in dopolnil, je povedal tovariš čamemik. To pa ne predstavlja
Od posnetka slike do danes je stroj za linijo 3R 12 že popolnejši
BATERIJA DA 1978
Letošnja Bateriada je bila v organizaciji tovarne baterij "Tesla" iz Gospiča. Na pot smo se izpred tovarne Zmaj odpravili ob 5. uri zjutraj 2o. maja. Avtobus je bil poln - 4o udeležencev -športniki in navijači. Vreme v Ljubljani je bilo megleno in deževno, po poti proti Gospiču pa je posijalo sonce in je bila sobota v Bosni sončna pa tudi malo vetrovna.
Vožnja je bila dolga in utrudljiva, vendar nam dobre volje ni zmanjkalo.
V Gospič smo prispeli okrog 12. ure, tekmovanja med Teslo in Croatio so se že pričela. Ob prihodu smo doživeli bučen pozdrav, nato je sledila pogostitev ter ogled proizvodnih prostorov. Tekmovalci so nato zavihali rokave ter se borili za čimboljšo uvrstitev v posameznih športnih panogah: malem nogometu, namiznem tenisu, streljanju, kegljanju in šahu. Navijači so se odrezali bolj slabo, ker jih je zagrabila "značkomanija". Kljub temu, da smo se tekmovalci zelo trudili, nismo dosegli rezultatov, ki smo jih pričakovali, športniki iz Croatie so bili namreč predobro pripravljeni.
Po končanih tekmovanjih smo se iz Gospiča odpeljali v Lički Osik, kjer je bil zaključek s podelitvijo pokalov ter nekaterih priznanj.
i
Trenutek pred podelitvijo pokalov v Gospiču po zaključenih športnih igrah.
No, ravno vseh res nismo hoteli.
Prehodni pokal za I. mesto v skupni uvrstitvi je v trajno last prejela Croatia iz Zagreba, ki je že tretje leto zapored dosegla I. mesto. II. mesto smo zasedli tekmovalci iz Zmaja, III. mesto pa letošnji organizator Tesla iz Gospiča.
Rezultati v posameznih športnih panogah: Nogomet
1.	mesto - Croatia
2.	mesto - Tesla
3.	mesto - Zmaj
Streljanje moški
1.	mesto - Croatia
2.	mesto - Zmaj
3.	mesto - Tesla
Streljanje ženske
1.	mesto - Croatia
2.	mesto - Zmaj
3.	mesto - Tesla
Kegljanje
1.	mesto - Zmaj
2.	mesto - Croatia
3.	mesto - Tesla
Namizni tenis
1.	mesto - Tesla
2.	mesto - Croatia
3.	mesto - Zmaj
Šah
1.	mesto - Croatia
2.	fiesto - Zmaj
3.	mesto - Tesla.
Organizator srečanja je podelil tudi priznanja posameznikom za dolgoletno sodelovanje in pomoč pri organizaciji teh športnih srečanj. Priznanje za dolgoletno sodelovanje na bate-
/naslednja stran/
Po prihodu v Gospič na letošnjo baterijado
jih bo kupil tudi marsikdo, ki sicer ne kupuje redno knjig.
Za bralce dobre knjige
Mogoče ste iz dnevnega tiska in BTV že informirani o tem, da je sedem slovenskih založb začelo skupno akcijo, ki naj tudi med slovenskimi bralci uvede moderno mehko vezano žepno knjigo po nizki ceni. 0 tej novosti vas želimo nekoliko podrobneje seznaniti, zato objavljamo informacijo, ki smo jo prejeli ha naš naslov od predsednika skupnega odbora za žepno knjigo.
Ker so vmes obsežni romani, nam primerjava s trdo vezanimi knjigami istega obsega pokaže, da so te nove žepne knjige na-
batetijada
/s prejšnje strani/
riadi je prejel tudi naš sodelavec Drčar Jernej.
Jedače in pijače na zaključni slovesnosti ni manjkalo, vodilni iz Tesle so pogrešali vodilne iz Zmaja, nekateri so pogrešali glasbo za ples po 2?. uri, tisti, ki so šli bolj zgodaj spat,pa so pogrešali mir. Kljub vsemu pa smo se imeli dobro, zapeli smo, peli smo tudi v nedeljo 21.maja, ko smo se vračali proti Ljubljani,
Lojze pa je igral na kitaro.
V Ljubljano smo prispeli ob pol sedmih zvečer, pred tem pa smo pozno popoldne v Kočevju potešili lakoto, ki nas je spremljala vso pot od Ličkega Osika, preko Karlobaga do Kočevja.
Bateriada je tako za nami, drugo leto pa se bomo "baterijaši" zopet srečali in to v Ljubljani.
M.K.
prodaj za četrtino do tretjino običajne cene.
Založniki nove žepne knjige obljubljajo, da bodo zbirko dopolnili z novimi zanimivimi knjigami še pred pomladjo in jo po izbiri razširili še na nove področja, ki zanimajo brabe.
Bil je že skrajni čas, da tudi Slovenci dobimo moderno žepno knjigo po nizki ceni, kakršna je v drugih evropskih deželah že dolgo uveljavljena. Zanimiv izbor prvih 12 knjig je dober obet za to, da bodo bralci knjige dobro sprejeli, njihova nizka cena pa daje upati, da
Kdor se zanima za knjige, je mogoče opazil novo knjižno zbirko, v kateri so zanimive knjige vseh vrst po za današnje čase presenetljivo nizkih cenah. Mogoče jo je opazil tudi kdo, ki sicer ne zahaja po knjigarnah, kajti te knjige so v prodaji tudi v samopostrežnih trgovinah, kioskih itd. na 259 prodajnih mestih po vsej Sloveniji.
Gre za novo zbirko v modemi žepni vezavi, v kateri je zastopano branje vseh vrst: romani in povesti znanih tujih in domačih pisateljev, vojno dokumentarne zbirke, fantastika, priročniki, vmes pa celo Ivačičeva kuharska knjiga.
Kaže, da skušajo slovenske založbe (nove žepne zbirne ne izdaja samo ena, ampak skupno 7 slovenskih založb) tokrat res ponuditi bralcem zanimive knjige po zelo nizkih cenah; večinoma so po 3o, 4o in 5o din, najcenejše celo po 2o din.
Tekmovanje v streljanju za 8. marec. Prehodni pokal za Krisperjevo.
24 GLAS ZMAJA
Na sliki vidite del našega razstavnega paviljona na Zagrebškem velesejmu, s katerim predstavljamo obis-r kovalcem naše izdelke.
Predpostavljamo, da veliko naših delavcev še ni bilo na velesejmu ali pa je od zadnjega obiska minilo že vrsto let. Pojavlja se vprašanje, koliko prostih mest v enem avtobusu bi ostalo nezasedenih, če bi organizirali jesenski sobotni izlet v Zagreb.
Sicer pa bi veljalo poskusiti s pravočasno predprijavo.
Kaj mislite ???
Zmaj na velesejmu
(Ponatis iz glasila ISKRA od 13. maja 1978)
Industrija baterij in baterijskih naprav Zmaj že dolgo vrsto let nastopa na spomladanskem in jesenskem velesejmu v Zagrebu na stalnem prostoru s površino 4o kv. m. v hali 6 na galeriji in sicer tam, kjer razstavlja jugoslovanska industrija istih ali sorodnih panog.
Letos je Zmaj pričel svojo propagandno dejavnost v znamenju 55« jubilejnega leta in prelomnega obdobja, ki ga bo sprožila velika selitev celotne industrije v avgustu v novo zgrajene prostore na Stegnah. Akcijo so že sprožili na velesejmu v Zagrebu
mimo tega, da so bili porabniki in obiskovalci sejma prijetno presenečeni glede novih izdelkov industrije, od katerih bi nekatere izdelke omenili. To so predvsem nova 9 V baterija 6S 4 za električnega pastirja, ki ga izdeluje TOZD Napajanja v Novem mestu, nato 12 V baterijo iste vrste, vendar za druge namene in 6 V baterijo za cestno signalizacijo. Za slednjo se zlasti zanima zunanje tržišče, zato ne preseneča, da je celotna letošnja proizvodnja teh baterij že vnaprej prodana.
Vendar Zmaj ne misli ostati na proizvodnji dosedanjega aortimenta. Z veliko naglico
pripravlja nove vrste baterij z izboljšanimi lastnostmi in širokimi možnostmi uporabe. Zanje se bodo kmalu zavrteli proizvodni trakovi, na ogled pa bodo zanesljivo na jesenskem zagrebškem veselejmu, kot največji sejemski prireditvi pri nas.
Marjan Kralj
V	prihodnjem glasilu
Naslednja številka GLAS ZMAJA bo izšla koncem meseca junija.
V	njej boste poleg nadaljevanja in zaključevanja gradnje in tekočih zanimivih dogodkov v Zmaju prebrali tudi, kako smo selili Zmaja iz Miklošičeve ceste na Šmartinsko pred 50. leti.
Novi pogoji dela
Posebno veliko vlogo pri odločitvi o investiciji so imeli seveda naši delovni pogoji.
Vsa pozornost je bila dana odpravi sedanjih najslabših pogojev, pri delu z depolari-zacijsko pasto ter na hrupnih strojih. Podest za doziranje depol. paste in čaš, visoki delovni prostori in pa močno prezračevanje so glavni elementi, ki bodo omogočali delo v normalnih pogojih.
Spremljajoče službe, ki bodo nameščene v enonadstropnem aneksu, bodo čutile določeno utesnjenost, saj je površina pisarniških prostorov na dovoljenem minimumu, vendar bo moč te težave z organizacijskimi spremembami in sodelovanju delavcev, rešiti.
TRANSPORT V PEOIZVODNJI
Tehnološko bo največ napredka pri transportu, saj se bo zaradi mehanizacije, urejenosti
skladišč in transportnih poti ter sredstev občutno zmanjšalo število delovnih operacij. Dani bodo vsi pogoji za bolj urejeno in terminirano delo transportnih delavcev v proizvodnji. Transportne in pešpoti so dimenzionirane, kot je predpisano in označene z rumenimi črtami, posebej so označena nivojna križanja poti ter odlagalna mesta.
POSEBNI PROSTORI
Garderobe, umivalnice in sanitarije so bogato dimenzionirane predvsem pa visoko nad zahtevo predpisanega normativa, novost je soba za osebno higieno žensk in soba za nudenje prve pomoči, ki bodo tudi primemo opremljeni. Posebna pozornost je bila posvečena oskrbovanju delavcev s pitno vodo, napitki in okrepčili. Z nabavo avtomata za napitke ter še dveh posod za osvežil-
ne pijače bomo imeli možnost dvigniti higieno preskrbe z okrepčili na višjo raven.
BED GIBANJA
Da bi zatrli prenašanje nečistoč po celi tovarni, je skupina za preselitev določila tudi red gibanja delavcev, ki ga bomo morali ustvariti. Določene so vse glavne in pomožne peš poti, ki bodo v proizvodnih prostorih tudi označene, načeloma ne bo večjih prehajanj med posameznimi delavnicami (alkalna - izdelava členov -montaža - izdelava čaš -mehanična delavnica - skladišče). Praviloma je možen le prehod iz aneksa v proizvodni del in ne obratno, izjema je le prehod v garderobo in jedilnico, med rednim odmorom. Za komuniciranje med službami v aneksu in v proizvodnih prostorih se bodo uporabljale praviloma pisarne v proizvodnji ter telefon in kurirska služba. Čiščenje glavnih peš poti bo neprekinjeno. Od tega kako bomo uspeli ustvariti ta red, je odvisna tudi čistoča novih prostorov.
NOTRANJA OPREMA
Čeprav bomo selili stare stroje, bo večji del ostale opreme popolnoma nove, take, ki bo izbrisala iz našli delavnic kramo, najrazličnejše potrebne ali nepotrebne pripomočke, zasilno embalažo itd. Poenotene bodo vse omare, mize in stoli v aneksu, enotne bodo vse delovne mize v proizvodnji. Delavnica bo opremljena z novimi delovnimi mizami, orodnimi omarami ter z novim tehničnim skladiščem. Stoli in podesti ob strojih bodo novi in poenoteni. Barvna ureditev ise tehnološke opreme bo v kombinaciji sivo - črno -rdeče.	Zlatko Podržaj
Ob 81 maicu
Letošnji 8. marec - dan žena in praznik tovarne ni minil v svoji tradicionalni bučnosti kot že vrsto let zapored, ko smo praznovali po raznih hotelih s poudarkom na naše jubilante in nagrajence. Ni minil ob plesu in veselem pomenku ob belo pogrnjenih mizah. Minil je skromno, utesnjen v proizvodne prostore z dokajšnjo mero slovesnosti ob prizadevanju nekaterih članov mladinske organizacije, ki so pripravili priložnostni recital.
V počastitev dneva žena je strelsko društvo Zmaja tokrat prvič priredilo tekmovanje v streljanju z zračno puško samo za ženske. Rezultati tekmovalk so bili objavljeni na sami slovesnosti.
Prvo mesto izmed 14 tekmovalk je zasedla Krisper Brigita in osvojila prehodni pokal, druga je bila Trobec Tatjana in tretja Podržaj Alenka. Vse uder leženke tekmovanja so prejele simbolično nagrado v obliko bonboniere.
Tudi za letošnji dan žena so bile v Zmaju vse delavke obdarjene z izdelkom Induplati Jarše.
My
Dtiavni tepiezentant
ZELENOVIČ Boško
v karateju
Dvakratni prvak Slovenije v polsrednji kategoriji, večkratni zmagovalec na turnirjih in reprezentant Jugoslavije v karateju. To je le nekaj osnovnih podatkov v široki paleti športne dejavnosti našega sodelavca, ki je sicer konstruktor v razvojnem sektorju.
ZELENOVIČ Boško, ki veliko svojega prostega časa posveti znani borilni japonski veščini, je član Karate kluba Emona, ki je neuradno (ni lige, pač pa se tekmovanje odvija po turnirskem sistemu) prvak Jugoslavije.
Kot zanimivost omenimo še, da je v Sloveniji okrog 5o
karate klubov s preko 6.000 člani. Ta številka pa niti ni visoka v primerjavi s celotno Jugoslavijo, ki ima okrog 170.000 članov v karateju in da je samo v Beogradu 5° klubov.
Zelenovič Boško se že pripravlja na jesenska tekmovanja, ko bo prvenstvo Slovenije in prvenstvo Jugoslavije za posameznike. Ker pa je reprezentanca Jugoslavije še dvakratni evropski prvak, bo v Beogradu 5. oktobra evropsko prvenstvo v karateju.
Zelenoviču čestitamo za dosežene uspehe in mu na prihodnjih tekmovanjih želimo še mnogo čimboljših uvrstitev.
Zoper
pretirano
uporabo
antibiotikov
Po podatkih regionalne zdravstvene skupnosti Ljubljana, ki v svojem centru za avtomatsko obdelavo podatkov obdeluje in analizira izdane recepte z vsega področja Slovenije, se je potrošnja zdravil umirila. Lami se prvič v zgodovini slovenskega lekamarstva ni dvignilo število receptov v primerjavi s poprejšnjim letom, niti se niso dvignili stroski za zdravila. Celo upadli so.
Ne glede na te ugodne podatke, pa je poraba antibiotikov na področju Slovenije in Jugoslavije še vedno večja kot v drugih evropskih in izvenevropskih deželah. Posebno vznemir-jajo podatki, da od vseh antibiotikov, ki so bili izdani lani na recept, kar 4o,4 odstotka odpade na populacijo staro od 0 do 14 leta, to je na otroke.
V	zadnjih letih pa so ugledne domače in tuje znanstvene inštitucije, med njimi tudi mikrobiološki inštitut medicinske fakultete v Ljubljani, ugotovile antimikrobno in anti-virusno delovanje povsem naravnih snovi, ki jih ni moč izdelovati sintetično - matičnega mlečka in propolisa. Ugotovili so, da se njihovo delovanje še izboljša, če so med seboj zmešane v določenih razmerjih.
Da bi omejili sedanjo porabo antibiotikov in zmanjšali predvsem porabo tetraciklinov in kloromefenikolov, substanc, ki so organizmom, predvsem otroškim nevarni in njihova uporaba ni zazeljena niti pri odraslih (tako so pokazale izkušnje iz vsega sveta v zadnjih letih), smo se dogovorili, da bomo čim večjemu številu ljudi skušali dopovedati, da je uživanje medu in medenih preparatov lahko odlična preventiva, ki je znanstveno preverjena. Obveščanje ljudi, da je piva pot k manjši porabi antibiotikov predvsem preventiva, je naloga sedanjega časa.
V	tem smislu smo prejeli prispevek za naše glasilo, v katerem je podana razlaga o preventivnem učinkovanju medu in nekaterih pridelkov iz čebeljega panja.
Sestavek objavljamo v smislu naše stalne rubrike o vzgoji zdravstvene preventive pod dosedanjim stalnim naslovom "bolezen našega Časa."
ČEBELJA
LEKARNA
Nerazumna poraba zdravil, predvsem antibiotikov, ne le pri odraslih, marveč tudi že pri otrocih, je resno vznemirila zdravnike po svetu in v Sloveniji. Najprej so v svojih vrstah, potlej pa tudi javno izrazili dvom v tako hitro porabo zdravil, ki se jim mikrobi, le te naj bi uničili (kot povzročitelje najrazličnejših vnetij), prilagajajo in postajajo odporni. Velika poraba antibiotikov vseh spektrov, vse manjše učinkova-
nje teh umetno pridobljenih zdravil in ne nadadnje tudi veliki stroški, pa skrb o morebitnih posledicah teh, ne še tri desetletja starih zdravil so napotili mnoge zdravnike, predvsem pa farmakologe, da so se zazrli nazaj, v nekdanje zdravljenje, v čase, ko ni bilo o antibiotikih ne duha ne sluha.
Poti do starih zdravil so različne. Spet so se uveljavili najrazličnejši čaji in zeli, več pozornosti so spet namenili gibanju na svežem zraku, mnogi
pa so začeli obujati stara pravila o zdravljenju z medom. Ta je kot zdravilo znan iz davnine, pa tudi iz bližnje preteklosti, saj je med NOB v najtežjih trenutkih obstajal edino "zdravilo".
Opozorila svetovne zdravstvene organizacije o pretirani porabi zdravil in domače statistike, ki so postale še hitrejše in jasnejše, odkar recepte
"pregleduje" računalnik, so vzpodbudile številne zdravnike, da svoj študij posvetijo medu in čebeljim pridelkom.
SVETOVNO
RAZISKOVALNO
GIBANJE
V dobi, ko je bilo vse, kar je imelo nadih "patine" zanič, ko je bilo dobro le vse, kar je bilo moderno, je tudi med izgubil večji del svoje veljave.
S spoznanji, da je narava največji učitelj, da človek s trganjem vezi s preteklostjo pozablja tudi na stvari, ki so mu bile stoletja in tisočletja v pomoč, so v marsikaterem laboratoriju nehali gledati v bodočnost, posvetili so se preteklosti. In tako so vse več raziskav posvetili tudi čebeljim pridelkom. Prav takšno vnemo kot drugje po svetu so pri raziskovanju učinkovanja čebeljih pridelkov pokazali tudi nekateri jugoslovanski znanstveniki in začeli ugotavljati stvari, ki jih niti niso pričakovali. V laboratorijih, pod mikroskopi in na živalih, kasneje pa tudi na klinikah so potrjevali, da so v čebeljih pridelkih snovi, ki imajo ugoden učinek na počutje in zdravje ljudi. Kmalu je postalo znano, da je cvetni prah najbolj skoncentrirana hrana, kar jih poznamo, saj so v njem snovi, ki jih potrebu-
de organizem za rast in vzdrževanje biološkega ravnotežda. Za mleček so dognali, da de biološki pospeševalec in da hkrati zavira rast bakterid, plesni in virusov. Propolis de aktivna snov z izredno močnim učinkom proti virusom in bakteridam.
USPEHI DOMAČIH STROKOVNJAKOV
Raziskovalca slovenskega mikrobiološkega inštituta Bratko Filipič in prof. dr. Miha likar sta dokazala, da matični mleček in propolis zavirata rast virusov. V poročilu "Vpliv pro-polisa in matičnega mlečka na razvod nekaterih virusov", ki ga de zaradi izrednih odkri-tid in dosledne znanstvene metode v celoti obdavil tudi ameriški strokovni bilten "In-terferon Scientific Memoranda" iz Buffala, med drugim poročata v sklepnem delu poročila:
"iz raziskave de razvidno, da naravni proizvodi med, matični mleček, cvetni prah in propolis nimajo samo fizioloških učinkov, ampak razen proti mikrobom delude tudi proti virusom. Vprašande pa de, iz česa izvira ta antivirusna aktivnost in kakšno de razmerde med sestavo in vplivom čebele na antivirusno dejavnost..." Poskusi kažejo, da aktivna snov ni samo ena, ampak da gre verjetno za kompleks snovi, ki šele v pravilnem nem razmerju in ob aktivnosti čebele dajo fiziološko in anti-mikrobno dejavnost..."
S POSKUSI UGOTOVILI RAZMERJE
V Medexovih laboratorijih so čebelje pridelke mešali v različnih količinah in na podlagi učinkov ugotovili, katera mešanica medu, cvetnega prahu, matičnega mlečka in propolisa deluje na človeški organizem
najbolj ugodno. In tako je nastal APIKOMPLEKS, doslej edina in zelo učinkovita mešanica čebeljih pridelkov, ki je uspešno prestala tudi vse klinične teste. V njem so sestavine, ki zavirajo rast virusa, povzročitelja influence, tudi če so razredčene v razmerju l:loo.ooo.
ČEBELE NISO ZDRAVNIKI
O delovanju Apikompleksa so bile narejene raziskave. Preizkusili so ga na več klinikah v različnih jugoslovanskih mestih in ugotovili njegovo izredno ugodno delovanje. Preizkusili so ga ljudje sami in ugotovili njegovo uspešnost.
Toda zdravnika ne med ne drugi čebelji pridelki ne morejo nadomestiti. Kadar človek zboli in se ga loti visoka temperatura, mora upoštevati navodila zdravnika. Poskusi v uglednih klinikah pa kažejo, da za infekcijskimi boleznimi zboli neprimerno manj ljudi, ki jemljejo žličko Apikomplek-
sa dnevno. In v tem je največja moč naravnega preparata. V preprečevanju bolezni, mnogi zdravniki pa ga svetujejo že tudi kot edino sredstvo, ki pomaga pri zaviranju rasti virusov, je nenadomestljiv. Zato ga je danes moč najti na prodajni polici sleherne lekarne in v vseh večjih trgovinah. Ker ga je ustvarila narava brez pomagal kemije je popolnoma nenevaren in ne more povzročiti nobenih škodljivih stranskih posledic.
Jože Vetrovec
Vsakoletne organizirane krvodajalske akcije se udeležujejo tudi delavci Zmaja, letos je bila takšna akcija 5» januarja, katere se je udeležilo 25 delavcev
Sodeč po panoju v Stegnah bi letošnji praznik v smislu napisa lahko izpadel tudi takole. Kljub temu smo ga pogrešali ob letošnjem 8. marcu
srečno planinci !
Dolga zima je za nami in upam, da tudi opozorila o plazovih ne bodo več tako pogostna kakor dosedaj. Upajmo, da se bo sneg v naših gorah vsaj toliko umiril, da bomo zopet lahko postavili noge' na njihove glavš. Pa saj že komaj čakamo, prav nestrpno se oziramo proti Kamniškim in Julijskim Alpam in vsak teden si na tihem pri sebi planiramo, kam jo bomo mahnili na prvo turo.
Jaz mislim, da bi kar začeli. Bomo hodili pa na malo nižje ture in ne bomo startali s Triglavom. Pa saj ste vsi zato, ali ne? Saj imamo kar trde noge in kolena se nam kar tresejo, če je treba malo več hoditi.
Da pa odločitev ne bo pretežka, vam napišem program izletov PD "Saturnus" za leto 1978, katerih se bomo udeleževali tudi Zmajevi planinci .
27. ma.1a
je planiran izlet na Blegoš in Porezen, katerega vodič bo Zmago Čermilj. Ta pot je zelo lepa in ne preveč zahtevna zato se je kar z veseljem lotite.
lo. junija
pa je že naslednji dvodnevni potep na Dobrčo, Boblekov dom in Begunjščico. Kdor nabira žige za transverzalo bo ta pot prav dobrodošla. Vodil pa bo Kopač Srečo.
22. .luni ,1 a
pa se bomo odpravili na zelo dolg izlet in to v Bosno.
Meglič in Tjentište sta naša cilje. Pot je dolga in zahteva precej utrjene noge in voljo do planin. Na to pot bodo verjetno odšli tisti, ki so se namenili prehoditi pot "Planine Jugoslavije". Izlet bo trajal 4 dni in vodja je izkušen planinec Osterman Franc.
1. julija
pa bomo osvajali naš najvišji vrh Triglav. Gor in dol bomo hodili dva ali tri dni.
Vodja pa je Zdravko Petrič. Prijeten vodnik.
22.	julija
pa se bomo peljali s kolesi ali pa z nogami v Kamnik in na Veliko planino. Ta pohod, ki se imenuje "Ščurkov pohod" traja dva dni in na kolesu nas bo vodil Živic Miro.
12. avgust
Krasen izlet na Komno, Sedmera jezera in Bohinj (dva dni). Kdor še ni bil pri Sedmerih jezerih, naj se le udeleži izleta. Vodil pa bo Zmago Čermelj.
26. avgust
Živic Miro nas bo popeljal na primorski vrh Nanos. Tudi tu je žig transverzale. Pot je kratka in ne zahteva znanje alpinizma.
23.	september
Kočna, Grintovec, Kamniška Bistrica. Kar dva dni se bomo potepali po čudovitih gorah. Pot je zahtevna in dolga, zato bo treba kar pridno
trimati s hojo. Vodil pa bo naš dolgoletni planinec Slavko Gerlica - Encijan.
3o. september Komaj si bomo spočili noge in že jo bomo mahnili v Savinjsko dolino, Solčavo, Okrešelj, Ledine in Kamniško Bistrico. To so naša postajališča. Dva dni bomo prestavljali težke čevlje po prelepih planinah, naš vodja pa bo tokrat predsednik PD Saturnus Oražem Franc.
14. oktobra
pa bomo napravili izlet v neznano.
Ne vemo še kam, vemo le to, da je Slavko Gerlica vodič. Važno pa je, da bomo šli in nekam prišli. In vsako leto je izlet v neznano zelo množičen.
9. september
Pa še dva dni za na Km se pripravite. Pripravite sem napisala zato, ker vedno dežuje kadar se Zmaj spravi na ta primorski vrh. Upajmo da bo letos lepše, saj ga bo vodil Srečo Kopač.
Pa še to!
Kdor še ni član Planinskega društva in bi se rad vpisal, naj se oglasi v prodajnem oddelku pri Brigiti Krisper, kjer dobi vse informacije.
Brigita
Pojasnilo za nekatere
Že nekaj časa se širijo po tovarni razne govorice, da imajo igtalci bovlinga nekakšne privilegije, glede na izredne dopuste, ter zaradi financiranja raznih tekmovanj. Vsem tistim, ki niso seznanjeni s tem in ki širijo lažne govorice, upam, da bodo brali ta članek, naj povem sledeče:
Tovarna Zmaj plačuje igralcem samo steze za trening in tekmovanje v ligi in to iz sredstev za propagando, kajti na svojih dresih nosimo reklamo za našo tovarno. Vsa ostala tekmovanja, kjer je treba pla-
Napisih na pokalih z leve proti deni:
Prvenstvo SFRJ 1978 - ekipe 3. mesto
REPUBLIŠKEMU EKIPNEMU PRVAKU 1978
SKUPNOST ZA BONLING LJUBLJANA
III.	TRADICIONALNI PRVOMAJSKI TURNIR 78 1. MESTO EKIPNO
B.K. TIVOLI
čati Startnino ali pa potne stroške, pa si plačujemo sami in to neglede ali igramo doma ali v tujini. Tudi krogle, ki niso poceni, saj ena stane 1.5oo ND smo si kupili z lastnimi sredstvi.
Da o prostem času, ki ga porabimo za treningexin tekmovanja ne govorimo niti o prostih nedeljah, kaj šele o sobotah. Naj omenim samo to, da smo od 16. do 19. marca 1978 priredili mednarodni turnir ob 55-letnici naše tovarne, na katerem smo vso organizacijo vodili sami igralci in to vse štiri dni. Prva dva dni od 15. pa do 23 ure, v soboto cel dan do 1. ure zjutraj, ter v nedeljo od 8. pa do 19.ure zvečer.
0 govoricah, da igralci izsiljujejo in to z raznimi grožnjami za izredni plačani dopust zaradi udeležbe na Državnem prvenstvu pa naslednje:
Za nekoga, ki se nikoli ni bavil s športom je Državno prvenstvo ali katerokoli drugo tekmovanje kakor ogled kino predstave, to je stvar dveh ur in konec. Za športnika pa je to lahko rečem, enkratno doživetje.
Res je, da smo igralci prosili za izrddni plačan dopust. Bolta in Končina dopusta nista dobila s pojasnilom, da delata dopoldan, tekmovanje pa se odvija popoldan in da jima je bil dopust odbit tudi zaradi anonimnih pritožb preko telefona.
Že prej sem omenil, da priprave na prvenstvo in samo prvenstvo
niso stvar dveh ur ali enega dneva, tamveč so to več tedenske priprave in ne samo fizične, temveč tudi psihične priprave. Zato lahko pride taka izjava, da lahko igralec dopoldne dela, popoldne pa štiri ure igra, samo od kakšnega zagrizenega nešportnika, ki pa jih, kakor izgleda pri nas ne manjka.
Na koncu se samo postavlja vprašanje, zakaj in koliko časa bodo v naši tovarni nekateri še zavirali razvoj tega športnega kolektiva, ki je do sedaj dosegel že lepo število uspehov.
T. J.
Tlim kegljanje
v soboto 8. aprila 1978 je bilo TRIM KEGLJANJE OBČINE CENTER. Tekmovanje je bilo na kegljišču KK Ljubljana -Dom Maksa Perca v Slomškovi ulici.
Tekmovanje je bilo ekipno in posamično. Naša delovna organizacija je prijavila eno žensko in eno moško ekipo.
Za žensko ekipo so tekmovale: Kocman Marija, Robar Dragica in Krisper Brigita, zasedle so 16. mesto.
Za moško ekipo so tekmovali: Končina Stane, Primc Bogo, Tratnik Jani, Savič Stane, Drčar Jernej in Prašnikar Pavle, zasedli so 25. mesto.
K.B.
ISKRIADA bo letos 23. in 24. junija v Kranju.
V kegljanju in streljanju za moške in ženske se bodo pomerili tudi športniki Zmaja
gibanje
članstva
A P B I L
DECEMBER
Sprejeti v delovno razmerje:
TDUPKOVIČ Ljubica, spajanje baterij 3H 12 za nedoločen čas, dne 13.12.1977.
Prenehalo delovno razmerje:
HEIBAR Fani, delavka - supler dne 15.11.1977
REBEC Milan, strojevodja na stroju PL R 12, dne 31.12.1977
PETAVS Maks, kovinostrugar, dne 31.12.1977
ŽINKD Elizabeta, delavka III. na stroju PL R 12, dne 31-12.1977.
J A H U A B
Sprejeti v delovno razmerje:
SINJUR Marko, delavec na transportu za nedoločen čas, dne
9.1.1978
AŠČIČ Ivo, skladiščni delavec za določen čas, dne 11.1.1978
TADIČ Mira, delavka na režijskih delih za nedoločen čas, dne
31.1.1978
Prenehalo delovno razmerje:
ROBIČ Andreja, delavka III. na stroju PL R 6 dne 26.12.1977
AŠČIČ Ivo, skladiščni delavec dne 13.1.1978
MAJSTOROVIČ Mara, spajalka baterij 3R 12 dne 21.1.1978
ŠOLAR Jože, referent za avtomatsko obdelavo podatkov dne 23.1.1978
FEBRUAR
Sprejeti v delovno razmerje:
ŠMIGIČ Zoran, skladiščni delavec za določen čas, dne
7.2.1978
KOSTIČ Milosav, kovinostrugar za nedoločen čas, dne 16.2. 1978
BIZJAK Tanja, delavka III. na stroju PL R 6 dne 21.2.78
Prenehalo delovno razmerje:
PRISTAV Majda, kemijski tehnik dne lo.2.1978
MAREC
Sprejeti v delovno razmerje:
LUŠTRIK Marija, delavka na režijskih delih za določen čad, dne 1.3.1-978
ŠALJA Sabrija, snažilka
pisarniških prostorov, za določen čas, dne 1.3.78
Prenehalo delovno razmerje:
ŽAGAR Aleš, tehnolog v obratu vzdrževanja dne 18.3.1978
ZAJC Ivanka, delavka na varjenju baterij R 14 in R 2o, dne 24.3.1978
KRSTIČ Pantelije, delavec I. na posluževanju PL R 14
Sprejeti v delovno razmerje:
MESIČ Rasim, delavec na transportu pri strojih, za nedoločen čas dne 1.4.78.
KRSTIČ Jablan, delavec na transportu za določen čas, dne 20.4.1978
Prenehalo delovno razmerje:
I/DTRIČ Marjan, pomočnik skladiščnika tehničnega materiala dne 14.4.1978
HOTI Fehmi, delavec na posluževanju pri izdelavi negativnih elektrod dne 3o.4.78
CERAR Alojz, vodja plansko preventivnega vzdrževanja, dne 3o.4.1978.
število
zaposlenih
Proizvodni sektor Ljubljana
moških 69 žensk 129
Skupaj 198
Obrat Šentvid
moških 31 Žensk 88
Skupaj 119
Skupne službe
moških 62 žensk 63
Skupaj 125
Dne 30. aprila 1978 je bilo v tovarni Zmaj zaposlenih 442 delavcev, od tega 162 moških in 28o žensk.
17 spomin ob zadnjem slovesu
Voje Jgnadj
Letošnjo pomlad je preminil Ignacij Voje. V zgodovino Zmaja se je vpisal takoj po osvoboditvi. Dne 17. julija 1995 je na podlagi dekreta Ministrstva za industrijo in rudarstvo narodne vlade Slovenije z dne 29. maja 194-5 bilo določeno, da se pri tvrdki ZMAJ, družbi Z.O.Z poleg Perme Bojana imenuje kot delegat tudi prokurist Zadružne Gospodarske banke v Ljubljani Ignacij Voje.
Nekaj podatkov o ustanovitvi in razvoju tovarne ZMAJ nam je pokojni napisal za naše glasilo in so bili objavljeni v glasilu NAŠ GLAS v januarski številki 1969 leta.
Zgodovina Zmaja je živa.
Z njo bo živel spomin na pokojnega Ignacija Vojeta.
My
Žalostna vest je presunila borce za severno mejo v letih 1918-1919 in pa upokojence tovarne Zmaj, ko smo izvedeli, da je tovariš Jože Hlebec po kratki, toda mučni bolezni preminil v nedeljo dne 5- februarja 1978 v bolnici dr. Petra Deržaja v Ljubljani.
Pokojni tovariš Jože Hlebec je bil pred vojno prokurist pivovarne Union, po vojni pa so ga kot strokovnjaka finahčne stroke pošiljali v ustanove, ki so rabile strokovno moč.
In tako je frišel tudi v tovarno Zmaj, kjer je vestno deloval do svoje upokojitve.
Na zadnjem tovariškem srečanju je bil nadvse vesel ko mu je tovariš Mayer oskrbel nekaj izvodov tovarniškega glasila, ki so mu manjkali, da bi lahko dal v vezavo celoten letnik.
Vedno se je udeleževal tovariških srečanj z velikim veseljem. To mu je dalo priliko, da se je sestal tudi s svojimi nekdanjimi sodelavci, veselil pa tudi članov samoupravnih organov, s katerimi je izvedel novice iz tovarne, ki je napredovala iz dneva v dan.
Vsi, ki smo poznali tovariša Hlebca, ga bomo ohranili v toplem spominu kot človeka, vestnega delavca, dobrosrčnega človeka in pa strokovnjaka. Bil je resnično človek, v katerega je človek lahko zaupal kot moža trdnih načel.
Žal nam je vsem, da je tako naglo in brez slovesa zapustil naš krog, upokojenci pa mu bomo kot tudi vsi ki so ga poznali, ohranili topel in iskren spomin.
V imenu upokojencev
Franjo Kristan
HBebec
Joie
Razen enkrat zaradi bolezni, je bil Jože Hlebec na vseh srečanjih prisoten. Prihajal je z veseljem in odhajal z upanjem, da zopet pride. Z upanjem, da še pride v Zmaj, v novozgrajeni Zmaj, je odhajal tudi zadnjič. In ko je odhajal, je odšel za vedno.
Novica o njegovi smrti nas je presunila, predvsem še tiste, ki smo ga pobliže poznali. Odšel je za vedno in na naših prihodnjih srečanjih bomo zaman pogledovali na prostor, na čelo omizja, kjer je vedno našel mesto v krogu sedanjih in nekdanjih delovnih tovarišev.
Jožeta Hlebca ni več.
Dolžni smo gojiti njegov spomin
delavci Zmaja
NE POZABLJAMO SPOMIN
S preselitvijo tovarne ZMAJ na novo lokacijo ne bomo pozabili tudi na steno vzidano ploščo poleg sedanje vratarnice, ki nosi spomin na dva naša med vojno padla borca.
Delovni kolektiv Zmaja je 20. julija leta 1957 vzidal ploščo v spomin tovarišema Velkavrh Jožetu in Vrbec Francu, ki sta - kot je napisano na plošči - za lepšo bodočnost našega ljudstva žrtvovala svoje življenje kot delavca tovarne ZMAJ
Nedvomno bo plošča v novi tovarni vzidana na vidno mesto nekje že pri samem vhodu. My
postani
član
samopomoči
upokoj itev
i
Ot) izteku lanskega leta, tik pred Silvestrovim se je poslavljala od nas. Zadnje ure na delu, zadnje ure ob stroju pa-perlined so ji misli že uhajale na skorajšnji Sas, ko nikdar veS ne bo sedela ob traku in spremljala pravkar formirane celice E 12.
Prišla je v ZMAJ že leta 1963. Dolga leta do prihoda novih strojev je "prešala" Srne mošnjičke, ročno - kasneje je sedela ob revolver avtomatu. Črnina, kot smo tedaj pravili oddelku, je bil njen dom in ne samo po 8 ur na dan. Velikokrat ni poznala niti prostih nedelj, prostih sobot pa vsi skupaj nismo poznali.
Petindvajset let je bila z nami. Njen delovni čas se je iztekel. Upokojila se je starostno.
Meiklh Gizela
Tudi za njo je minilo četrt stoletja, odkar je prvič prestopila proizvodne prostore v Zmaju. Že v začetku je bila dodeljena v spajalnico, kjer je s plinskim spajalnikom in kositrom povezovala baterijske člene. Sicer pa je prijela za vsako delo, vendar se od samega "letanja" ni nikoli v celoti poslovila. Celo zadnja leta, ko je delala na montažnem stroju 3E 12, ko so se komaj meter vstran avtomatsko električno varile žičke in kontakti, ni mogla pozabiti, da spada v generacijo "lotarc".
V letošnjem maju je nastopila zaslužena upokojitev. Po 25. letih dela v našem Zmaju.
Matjan
V Zmaju se je kot strojnik zaposlil leta 1966. Njegova pozornost v izmenskem delu je bila usmerjena v nemoteno delovanje montažnega stroja 3E 12.
Zadnjih nekaj let je bil pomočnik skladiščnika tehničnega materiala. Bolezen pa mu je čedalje bolj najedala delovne sposobnosti, zato mu je bila z 18. aprilom dokončne priznana invalidska upokojitev.
Vsem trem upokojencem aktivni sodelavci izrekamo najboljše želje in dobršno mero zdravja ter da se bomo še velikokrat videvali na naših vsakoletnih srečanjih z Zmajevimi upokojenci.
My
Z ah vala
Ob vstopu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam za spominsko darilce, posebno pa tovarišu Mohorku za prisrčne poslovilne besede in iskreno željo za vse dobro, kakor tudi ostalim.
Obenem pa vam tudi jaz želim v bodoče obilo delovnih uspehov, dobro voljo do dela in prizadevanje za kvalitetne izdelke.
Še enkrat prisrčna hvala
Lizika Žinko
Svetle perspektive ali pogled na Šmarno goro v času malice iz naše bodoče jedilnice
pre jeli
smo.
• e
rojstni dan
OB ZADNJI ŠTEVILKI GLASILA V LETU 1977
Ko pride človeku v roke njegov prijatelj iz tovarne Zmaj, ga vsak rad vzame v roke in na hitro prelista vsebino. Potem pa ga, vsaj jaz, prične podrobneje prebirati. In to z resničnim veseljem, saj nam list nudi mnogo poučnega pa tudi veselega. In v zadnji lanski številki najde vsak lahko nekaj takega, ki ga razveseli. Meni je zadnja številka po novoletnih poslanicah tovariša direktorja in urednika posebno všeč prispevek J. Glažarjeve o novih nalogah, ki čakajo kolektiv. Moja želja je, da bi se načrt v resnici tudi realiziral 1 Osebni dohodki pa bodo uresničeni le, če bo celoten kolektiv delal v korist podjetja, kajti če bo velik kolač, bo vsak lahko odrezal velik kos, ne pa samo drobtinic.
Kot je razvidno iz slik v zadnjem našem glasu, gradnja tovarne v Stegnah kaj hitro napreduje in bodo vsi zaposleni lahko sedeli v prijetnih svetlih in zdravih prostorih ter bo tudi storilnost dela lahko porastla, četudi že sedaj ni ravno neznatna.
ni, kjer je zrak vedno bolj onesnažen.
Celotnemu kolektivu pa želim še veliko delovnih uspehov in osebne sreče ter trdnega zdravja.
Franjo Kristan
upokojenec
PRIPIS UREDNIKA Kakor vidite tovariš Kristan in vsi ostali upokojeni sodelavci, je naše glasilo oziroma "naš prijatelj" kot ga upravičeno imenujete, zopet v vaših rokah, čeprav po daljšem premoru, ki je skoraj neopravičljiv vam tokrat spet prinaša vpogled v naše delovne razmere s posebnim poudarkom na novogradnjo, ki je v tem času napravila močan skok v njeno dokončno zaključno fazo. Prepričan sem, da vam bodo fotografije dovolj nazorno prikazale sedanjo stopnjo gradnje in upam, da s6 boste v jeseni osebno prepričali ob priliki ogleda, novo tovarno vtsej svoji raz-sežnosti.
Vašo oceno zadnje številke smo objavili v celoti z željo, da se še oglasite. Pozdrav vsem
vaš urednik
V MESECU JUNIJU PRAZNUJEJO OBLETNICO ROJSTVA
PRIMC Jožefa STEFANOVIČ Ikonija GLUŠAC Stojanka OBRENOVIČ Radinka SIRNIK Alojz KOZLEVČAR Marija KLEFIČ Mika PETEK Alojz NOVAK Ivan ERJAVEC Slavica ŠKRABEC Marija GORIŠEK Vida SMERAJC Zdenka ILIČ Dosta VRHAR Marija MARKOVIČ Ivanka BRULC Štefan SLAK Jože SREBOTNIK Franc JERANT Pavla KRALJ Amalija PETEK Rozina KAVAŠ Marija SKUBER-OSTERMAN Elizabeta ŠKOF Marija
Boljši prostori bodo gotovo tudi v zdravstvenem pogledu vplivali na delo samo. Da pa bo zdravje dobro, naj se vsi sposobni delavci pridružijo tovarišici Brigiti Krisperjevi ki bo gotovo tudi v bodoče peljala "svojo" družinico v gorski svet, kjer se bodo otresli prahu in smoga v doli-
KIRER Doka
"NAŠ GLAS" izdaja mesečno v nakladi 550 izvodov delovna skupnost tovarne "ZMAJ" Ljubljana. Glasilo ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik: SMOLIČFranc, urednik: Marijan MAVER. Tisk: Tiskarna KRESIJA, Ljubljana, Adamič-Lundrovo nabrežje 2. Po pristojnem mnenju št. 421-1/73 oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
čestitamo
novice z gradbišča
Pomembna novost v novi proizvodni hali v Stegnah je gradnja podesta v prostoru, v katerem bodo nameščeni stroji paperli-ned. Dopolnitev, ki bo nedvomno omogočala boljše prostorske rešitve in ne nazadnje tudi delovne pogoje, je nastala med samo gradnjo. Podest, s katerim smo pridobili v višini nad stroji dodatno delovno površino, bo namenjen za vskladiščevanje in doziranje depolarizacijske mase in cInkovih čaš direktno na vseh šest strojev paperlined. Sredina podesta je določena za maso, dočim bodo ob straneh nameščeni vibratorji za doziranje čaš na posamezne stroje po postopku, ki ga že poznamo v sedanjih prostorih.
Sicer predvidevamo, da bodo za doziranje mase nastopile vsaj na začetku določene težave, ki jih bo treba hitro in učinkovito rešiti ob vključevanju strojev in česar ni možno preizkušati v sedanjih pogojih. Načrtujemo, da bomo maso vozili iz obrata Šentvid v posebnih plastičnih zaprtih posodah naloženih na specialnih paletah, katere bo možno z viličarjem postaviti v dvigalo in dvigniti na podest.
Podrobnosti okrog koristnosti podesta je v tem trenutku težko v celoti predočiti, vendar že lahko predvidevamo, da bo okrog strojev več reda in čistoče.
My
Zgoraj: Proizvodna hala za strojepaperlined, na katere bo speljano avtomatsko doziranje čaš in depol mase s podesta.
V sredini: Začetek postavljanja ogrodja za vskladiščevanje 880 palet z repro materialom in gotovih izdelkov.
Spodaj: Urejevanje okolice, ki bo nared že ob selitvi.