UVODNIK | 2020 | št. 1–2 | Vzgoja & izobražeVanje 5 Nadarje Ni: breme ali izziv? Č eprav se v medijih pogosto pojavljajo pavšalne ocene, da se »pri nas premalo dela z nadarjenimi«, že bežen pogled na šolske prakse kaže, da temu ni tako in da so v mnogih šolah razvili celo- vite modele in strategije (eno takih predstavlja 2. gimnazija Maribor), da v njih potekajo izvrstne prakse in da njihova prizadevanja porajajo mednarodno zavidljive uspehe in dosežke. Morda bo kdo rekel: res je, šole se trudijo, ni pa sistemske pod- pore! A tudi temu ni čisto tako, saj ima podpiranje sistematičnega dela z nadarjenimi večdesetletno tradicijo prav na naši instituciji, Zavodu RS za šolstvo. Kolegica mag. Tanja Bezić je z mnogimi praktiki in strokovnjaki dolga leta vzpostavljala model prepo- znavanja in obravnavanja nadarjenih z različnimi podpornimi dokumenti, predvsem pa praksami, mrežami, bogatimi gradivi itd., ki je zaživel in kljub določenim rezervam reševal številne izzive na tem področju. Pred leti se je tem prizadevanjem pridružil še Center za raziskovanje in spodbujanje nadarjenosti na Peda- goški fakulteti Univerze v Ljubljani pod vodstvom dr. Mojce Juriševič, ki v svojem prispevku med drugim opozarja, da je treba prakso dela z na- darjenimi postaviti na trdne razisko- valne temelje in okrepiti evalvacijsko kulturo. Kako to s pomočjo aktivnosti oz. projekta PROGA poteka pri sprem- ljanju ESS-projektov RaST in SKOZ, predstavljajo dr. Urška Žerak idr. A že sam laični pogled na spletne strani obeh omenjenih projektov pokaže iz- jemno ponudbo najbolj raznolikih in naprednih praks podpiranja nadarje- nih in njihove aktivnosti ter dosežke, gradiva in rezultate, ki odražajo, koli- ko pozornosti in zanosa je povezanih s temi praksami. Središči SKOZ (Središče Karierne Orientacije Zahod) za zahodno Slo- venijo in RaST (RazvijSvojTalent) za vzhodno Slovenijo sta vzvod za delo z nadarjenimi dijaki in podporo kako- vostni karierni orientaciji. Središče za Vzhodno kohezijsko regijo je postala II. gimnazija Maribor s projektom RAST, za Zahodno pa Gimnazija Vič, katere ravnateljica, Alenka Krapež, predstavlja izkušnje v teh aktivnos- tih. Je pa res, da je na ravni sistematične podpore zunaj projektov ostalo veli- ko izzivov, na katere ravnatelji, dobro poznajo problematiko nadarjenih, redno opozarjajo in si prizadevajo za to, da bi podporni mehanizmi postali trajni in zanesljivi s sistemsko umes- titvijo, vključno z različnimi oblikami finančne podpore šolam. Iz zapisov v tokratni številki veje pot- reba po tem, da se nadarjene podpre učinkovito, trajnostno, upoštevaje dr. zora rutar ilc, odgo v orna urednic a Za v od Republik e Slo v enije z a šolstv o različne vidike njihovega razvoja, vključno s psihosocialnim. Dr. Moni- ka Mithans z mariborske Pedagoške fakultete kot enega od vzvodov za to izpostavlja participacijo oz. so- oblikovanje učnega okolja s strani samih nadarjenih. Z roko v roki s tem gredo prizadevanja, da bi temeljito usposobili mentorje, saj – kot zapiše dr. Jurišević – » le strokovno kompe- tentni mentorji, ki v celoti razumejo značilnosti in potrebe nadarjenih učencev in spodbujajo njihovo sa- morazumevanje, lahko nadarjenim zagotavljajo ustrezno podporo pri uresničevanju potencialov«. In še, da bodo le tako lahko posamezniki, ki so bili vključeni v programe za nadarje- ne, »ohranili svoje interese v daljšem časovnem obdobju in po končanem izobraževanju ostali vključeni v ustvarjalno produktivno delo …«, da bodo »v prihodnosti prevzeli vlogo vodilnih inovatorjev, strokovnjakov, ustvarjalcev in voditeljev«. Ključno pri tem pa je, da so pedagoški pristopi, prvotno pripravljeni za na- darjene učence, smiselni in koristni za vse, ne le za nadarjene. V nadaljevanju sta predstavljeni dve dejavnosti projekta SKOZ, in sicer delo na raziskovalnih projektih v sodelovanju z zunanjimi raziskoval- nimi institucijami in sodelovanje z mednarodno raziskovalno šolo. Lahk o bi rekli, da je t okr atna št e vilk a posv eč ena »posebnim potrebam«, č epr a v je v njenem jedru (poleg t em, k ot so delo z otroki z a vtiz mom in ne ž elenim v edenjem, re- še v anje k onflikt o v …) t okr at – nadarjenost! T o, da tudi nadarjenost spada k »posebnim potrebam«, se »z dr a v emu r a zumu« še v edno lahk o z di nena v adno, k er le-t e po v e zuje z o vir ami ali c elo »primanjkljaji«. Se v eda pa so nadarjeni pr a v tak o izjemni in potre- bujejo posebej občutljiv o in ciljano podporo z a r a zv oj sv ojih močnih področij, k ot jih nek at eri drugi potrebujejo z a r a zv oj šibkih. In pr a v v prist opih dela s tak šnimi ciljnimi skupinami se pok a ž e, k ak o c elo vit in domišljen je neki sist em. Še posebej, č e se v njem z najdejo »dv ojno izjemni«: uč enci, ki so na nek em področju nadarjeni, na nek em drugem pa imajo primanjkljaj ali o viro, o č emer piše a vt oric a Biserk a Lep, psihologinja in sv et o v alk a, ki se na Za v odu RS z a šolstv o ž e dolgo uk v arja pr a v s t o problematik o.