594 Fr' Šuklje: O borzi iu borzni trgovini. 0 borzi in borzni trgovini. V »Slovenskem klubu« na Dunaji govoril prof. Fr. Suklje. olikokrat sem, izprehajajoč se po dunajskem Schottenringu, želel si, stopiti jedenkrat v tisto ošabno borzno poslopje, videti jo pri delu, borzijansko gospodo, gledat rod izraelski in krščene njegove tovariše, kako se gracijozno vrte okoli novodobnega malika, obožavanega zlatega teleta! Napočil je dan, da se mi je izpolnila ta želja. Izvolili so me v odsek za borzni davek. Težaven odsek, težaven predmet! Zlasti za moža, kateri se nikoli ni bavil z jednakimi rečmi, nikoli ni špekuliral ni na padanje državnih popirjcv, niti na njih vzdigo. Brskal sem po biblijotekah, prebiral sem knjige, vso strokovno literaturo sem si ogledal, v kolikor mi je bila na razpolaganje, toda malo sem našel, še menj sem — razumel. Spoznal sem, da mi treba avtopsije, da se mi pojem o borznem gibanji ne bode prej rodil, predno tega gibanja sam ne vidim na svoje oči. V takem položaji se po stari navadi dolgo ne premišljam. Obvestil sem ravnatelja onega kreditnega zavoda, kateremu je izročen »borzni arrangement«, g. K. od »Giro- und Cassenvereina«, da si pridem ogledat takozvani »Arrangementbureau«, zajedno pa sem naznanil borzni kamori, da nameravam obiskati dunajsko borzo. Objavil sem jim tudi dan in uro pohoda svojega. O uredbi velevažnega »Arrangementbureaua«, brez katerega večja borza dandanes niti več poslovati ne more, izpregovorim kesneje. Sedaj nekoliko o svojem obisku na dunajski borzi. Ob napovedanem času sta me čakala v uradnih prostornostih predsednik borzne kamore, g. D.....a in generalni tajnik njegov. Po daljšem razgovoru, kateremu je seveda jedini predmet bil borzni davek, vpraša me borzni predsednik, naj me li on sam spremi v borzno dvorano, ali si izberem tajnika za spremljevalca. Sam pristavi, da bi morda drugo bolj kazalo, ker spremstvo njegovo bi provzročilo preveč pozornosti. Sprejel sem tedaj drugega gospoda za telesno svojo stražo, in prestopila sva temni hodnik, kateri loči pisarno od borzne dvorane. Svetlega hodnika itak menda ne poznajo pri novodobnih monumentalnih zgradbah dunajskih, toda take temine, kakor v koridorih dunajske borze, nisem še našel. Navzlic plinovi razsvetljavi sem kar taval za svojim spremljevalcem, dokler se mi ne odpro one duri, v katere drže v dvorano. Se jeden korak, in prag prestopivši sem gledal čudoviti prizor borznega gibanja! • Fr Suklje: O borzi in borzni trgovini. 595 Predno ga opišem, še nekoliko besedic o zunanjem prostoru. Dvorana imponira po svojih velikanskih dimenzijah. Nje visočina je ista kakor ona vsega poslopja. Velika je tako, da so se obiskovalci, katerih je bilo gotovo nad iooo prisotnih, kar izgubili v kolosalnem zbirališči. Neprijeten je kameniti tlak; ko sem se pri drugem svojem obisku več nego dve uri mudil v dvorani — ob zimskem času je bilo — sem ga že prav zoperno občutil v nogah, dasi je kurjava še dokaj dobra. Lišpa ni nobenega, notranje oprave skoraj tudi nobene. Par lesenih klopij ob stranskih stenah in v pokrajnih ladjah, po mogočnih stebrih ločenih od glavne dvorane, potem nekoliko pisalnikov od ko-sitarjevine izdelanih ter tako narejenih, da štirje pisalci lehko zajedno pišejo pri istem pisalniku, ne da bi kateri izmed njih drugemu mogel zvedavo pokukati v njegovo pisanje, še jedna vrsta pisalnih miz, katere se oddajajo najemnikom proti posebni najemnini — to je vse! Pardon, tam v kotu stoji še zanemarjen buffet z melanholično prodajalko. Pozabil sem ga skoraj, saj se tudi nihče izmed borzijancev mnogo ne zmeni za užitke njegove. Vsaj žive duše nisem videl, da bi kaj dala skupiti zevajoči točajki. In da smo povse natančni v svojem popisu, omenjeno bodi, da na vzhodni strani dvorane, pri onih steklenih durih, katere ločijo borzo za državne popirje od zapuščene borze za blago (»Warenborse«), visi črna deska, na kateri borzna ka-mora bas ta dan objavlja, da je med borzne obiskovalce vzprejet g. Deutelbaum Aron ter da se je to zgodilo na priporočilo gg. Ignacija Fischla in Regenstreifa Samuela. Sredi borzne dvorane je velik, podolgast, ograjen prostor, nekoliko vzvišen nad svojo okolico. To je takozvani »Schranken«. Po njegovi sredini korakajo gori in doli borzni uradni mešetarji (senzali, die Bor-senmakler), sedaj hitreje, sedaj počasneje. Oni ne kriče, to se ne bi strinjalo z njih dostojanstvom, z navadnim glasom stavljajo svoje ponudbe, prodajajo ali kupujejo. Okoli ograje, toda še na vzvišenem stališči slone ali sede borzni veljaki, oziroma njih zastopniki. Vsakemu izmed njih se je nakazal poseben prostorček, in — to je posebna potrata — celo majhen trinogat stolček brez naslonila, čevljarskemu podoben, se jim je dovolil. Zastonj seveda ne, tak prostor »am Schranken« stane sam na sebi 130 gld. na leto, ne glede na druge njegove davčne posledice. Sedaj je oddanih kakih 100 jednacih prostorov, vidijo se mnoge praznine, dokaz, da se število bogatih obiskovalcev krči zadnja leta sem. Tudi tu je poslovanje mirno, celo — skoraj bi dejali — plašno. Ce kdo izmed te skupine kako naročilo da senzalu, skrbno bode pazil, da ga nihče izmed sosedov ne sliši. 38* Š9& Fr. Šuklje: O borzi in borzni trgovini. Celo objel bode mešetarja, k sebi doli potisnil, v uho mu zašepetal. Prav ima, ne bi bilo varno, da kdo drugi kaj zve o njegovi nameri. Recimo, da je mešetarju dal nalog, prodati ioo »Francozov«, t. j. delnic državne železnične družbe (Staatsbahngesellschaft), ter da je to naročilo po naključji komu na uho zazvenelo. Potem se kaj lahko pripeti, da si dotičnik misli: »Ti prodajaš? Prodaj m o mi še ceneje« — in kupčija je — izprijena! Mir torej pri »Schranken-u«, temveč divjega razgrajanja, uprav huronskega krika okoli njega! Pač ne zmeraj, časih je tudi tu pri-lično tiho, toda, če kaka novica pride, če došla brzojavka situvacijo izpremeni, potem se dvigne ropot, proti kateremu je živinski semenj na Kranjskem navzlic nadležnim svojim mešetarjem prava idila miru in sprave! Kajti pri »Schrankenu« je zbirališče borzne aristokracije, to pa, kar se zbira okrog njega, kar se tu gnete v divjem kolobaru, kar se tu usti in repenči, to so plebejske plasti, to je borzni demos. Med njimi nahajaš pač tudi pooblaščence večjih borznih firm, kateri po danem ukazu gospodarjev svojih efekte kupujejo ali prodajajo, veliko večino pa v tej skupini je uvrstiti v takozvano »kuliso«. Vprašanje nastane, kaj je »coulissier«, kaj znači v borznem narečji pojem »coulisse« ? Saling v razširjeni svoji knjigi »die Borsen-papiere« opredelja ta pojem, oziroma ta izraz na nastopni način: »Die Gesammtheit derjenigen, welche an einer Borse Speculationsgeschafte machen, oder doch wenigstens die schlechten Elemente der Borse, pflegt man als Coulisse zu bezeichnen.« (I. 79.) Mi se ne moremo strinjati s to definicijo, katera se nam vsaj za razmere na dunajski borzi vidi mnogo preširoka. Vsak borzni obiskovalec na Dunaji, izvzemši uradne senzale, je špekulant; špekulacija je sploh s trgovino v javnih efektih tako ozko spojena, da je niti ločiti ni moči. Špekulantom je prištevati tudi prve firme v »Schranken-u«. Z druge strani pa se skoraj preveč cesti izkaže stanu borznih »coulissierov«, če jih uvrstimo med špekulante, kajti resnica je, da te vrste ljudje nič drugega niso, nego navadni borzni igralci. Stopimo med nje, odlična družba sicer ni, toda lepše zbirke se-mitskih obrazov ne dobiš zlepa. Velika različnost glede zunanje oprave. Semtrtja kak pristen zastopnik tiste sumnjive talmi-elegance, toda večina v zamazanih suknjah, pošvedranih čevljih, dvojbeni srajci, torej nikakor ne za kak salon. Ne bodemo rekli, da ni ta ali oni med njimi še dokaj premožen, toda največ jih je pravih nemaničev, in dvakrat bi se premislil, predno jednemu izmed njih j eden goldinar posodiš na 24 ur, vsaj če si količkaj vajen varčno postopati s svojim Fr, Šuklje: O borzi in borzni trgovini. 597 denarjem. Prvi pogled ti tedaj kaže, da nimaš pred seboj ne resnih trgovcev, niti resnih špekulantov, to ni drugega nego jata postopačev, katero ima najhujša strast človeška, hazardna igra, v svojih krempljih. Kmalu zapaziš, da se kulisa deli na več skupin, jako različnih po številu svojih členov. Na Dunaji imenujejo borzijanci take skupine »Kratzel« Cisto umevno, da igralce ne mikajo tisti popirji, kateri so večinoma v trdnih rokah ter se v svojem kurzu malo izpre-minjajo. V takih popirjih n. pr. v zemljiških obveznicah itd. ni nobenega prometa, ž njimi tedaj kulisa nima nobenega posla. Čim večje so kurzne fluktuacije v kakem efektu, tem strastneje se ga poprime igralec. »Vodilni efekt« na dunajski borzi je bila dosedaj delnica kreditnega zavoda, »Creditactien«, in takozvani »Creditkratzel« je bil tedaj tako mnogoštevilen kakor vsa druga kulisa skupaj. Saj je kreditna akcija pravi uzor mednarodnega igralnega popirja! To se je zasukalo stoprav z marcijem t. L, odkar so namreč na dunajski borzi pri nekaterih efektih predrugačili likvidacijske roke. V tesni zvezi ž njo je bila ogrska zlata renta, zlasti takrat, ko se je snovala ogrska konverzija, pri kateri je bil v prvi vrsti tudi udeležen kreditni zavod. Poleg teh dveh efektov je nekoliko več prometa v jednotni popirni renti (»Mairente«), v delnicah južne železnice (»Lombarden«) in državne železničine družbe (»Franzosen«). »Elbethal«, t. j. delnica severozapadne železnice, sedaj nima mnogobrojne kulise, tudi za »Lan-derbank« itd. se igralci ne zmenijo veliko, vsaj redno ne, nastopijo pač dobe, ko se tudi okoli takega vrednostnega popirja vsled te ali one izpremembe zbirajo goste tolpe špekulantov in igralcev. Kaj jed-nakega se je zapazilo pri »Alpine Montangesellschaft«, katera sedaj po dolgem prisiljenem samotarjenji kar očarava vročekrvne borzijance. Pojdimo tedaj v „Creditkratzel« ! Danes še ni prave igre, kulisa je zaspana, nobene kupčije ni — toda to se lehko izpreroeni tekom v jedne minute. Cmerikavo postavajo borzijanci, bližaš se temu ali onemu, komaj te pogleda, iz gole navade te nagovori: »Ein Geschaft, ich geb' 40—45!« Kaj to pomeni? Uveti za trgovino z efekti, devizami in valutami, veljavni na dunajski borzi, odločujejo namreč v § 15.: »Ein Borseschluss in Effecten betragt bei den in Percenten gehandelten 5000 fl. Nominale, und bei den nach Stiicken gehandelten 25 Stiick.« Kupčije za manjše zneske na dunajski borzi niso dovoljene. Poleg tega pa si moraš zabeležiti, da borzijanec, računjajoč na to, da je vsakemu obiskovalcu dobro znan dnevni kurz dotičnega po- 598 Fr. Šuklje: O borzi in borzni trgovini. pirja, zamolči goldinarje in naglasa le krajcarje. V našem slučaji označuje tedaj ponudba, glaseča se prav preprosto na »40—45«, to-le: »kupujem 25 komadov kreditnih delnic po kurzni ceni 310 gld. 40 kr., in prodajam jih po 310 gld. 45 kr.«. V istirii, lapidarna kratkost bor-zijanskega zloga, proti nji je celo mojster Tacit pravi gostobesednež. Zmaješ z glavo, čuvši ponudbo, pravo za pravo je to gola potrata, prefrigani coulissier ti je že na nosu poznal, da s teboj ne bode nobene barantije. Ali za Boga, kaj je to, ali so ljudje zdajci znoreli, ali si zašel med same besnike? Glej ga, tam jeden vihti zmečkan popir, zmen-drana brzojavka je iz Berolina, tam je kurz poskočil, hajd za njim 1 On kriči, ne, kar tuli in rjove: »60—65 !« In ista besnost se sedaj polasti vse tolpe. Vse roke so kvišku, jeden prevpija drugega, pehajo se in sujejo, v gneči si in vesel bodi, če ne dobiš katere med rebra, vedno hujše je tuljenje, vedno više se dviga kurz, sedaj že vpijejo: »90—95«, »95—11!« V tem trenutji skoči jeden bližnjih igralcev na soseda, »Hab's genommen!« Vsak ima svojo knjižico v roki, kar na prsih jeden drugemu si v zapisek zaznamenujeta, jeden da je kupil po 311 gld., drugi, da je prodal za to ceno. Kupec hoče sedaj še »haussi-rati« — toda na borzi je vedno plimovanje, oseha je že tu, kurzi baš tako rapidno padajo, kakor so prej kvišku poskočili, kar je naš kulisovec kupil po 311 gld., prodati mora po 3io-85 gld., izgubil je tedaj pri vsakem komadu 15 kr., ali pri celem sklepu (»Schluss-u«) svoje 375 gld. Kajti na jedno stvar ne smete pozabiti: kulisovec je zgolj igralec, pravo za pravo niti špekulant ni! Vodilna misel pri vsaki špekulaciji je in ostane navzlic ogromni raznoterosti nje oblik: »Kupuj za tako ceno, da bodeš prodal z dobičkom.« Toda ravno v tem odločilnem vprašanji, kar se tiče razsodbe o primerni ceni, so si borzni špekulantje redno navskriž ter se dosledno ločijo v dve glavni stranki. Kdo izmed vas ni še slišal govoriti o teh strankah, o »hausse« in »baisse«?! Privrženec prve stranke, »haussier«, je tega mnenja, da dejanska kurzna cena kakega efekta še ni primerna njegovi pravi naravni ali narejeni vrednosti, in torej kupuje na kesnejši rok, računjajoč na to, da med tem časom popirja kurz poskoči. Razloček med istim kurzom, po katerem je kupil, in med kurzom onega dne, o katerem se mu izroči kupljeni efekt, to je njegov dobiček. »Baissier« nasprotno umuje. Njemu se vidi, da bode popir padel in torej prodaja dotični efekt zopet na kesnejši rok, nadeje se, da dotistihmal se bode kurz še bolj znižal ter da mu bode prilika, po znižanem kurzu v roko dobiti one komade, katere je kot prodajalec dolžan, na dogovorjen Fr. Šuklje: O borzi in borzni trgovini 599 dan izročiti kupcu. On je torej prodal stvar, katere dejansko niti imel ni, katero si bode stoprav kesneje moral kupiti — dobiček njegov obstoji sedaj v tem, da je dogovorjeno skupilo višje, nego to, kar je on dejansko za efekt bil potrosil. To preprosto razmerje je podstava vsi borzni špekulaciji, tudi najzamotanejši slučaji se dado izvajati iz tega fundamentalnega razločka. Tako torej špekulacija — toda kulisa s tem nikakor ni označena. »Coulissier« ne pripada nobeni teh strank, marveč strogo vodilo njegovo je, da takoj proda, kakor hitro je kupil, in obratno. Kadar zapusti borzno dvorano, mora imeti v svoji knjižici za-znamenovano isto število kupljenih, isto število prodanih efektov. Principa se pri tem ne drži nobenega, niti politične novosti in gospodarstvene vesti, katere imajo vender mero-daven vpliv na borzno lice, direktno nanj ne vplivajo. Po nekoliko je ogromna večina teh ljudij preneizobražena, da bi znali presojati pomen kakega političnega telegrama, po nekoliko tudi ne utegnejo premišljati. Vse se vrši z burno hitrostjo, zlasti kadar je borza živahna — in stoprav zvečer zve naš kulisovec po navadi, če je srečo imel pri denašnji igri ali smolo. Takrat namreč si ogleda zaznamke o svojih nakupih in prodajah, knjižura njegova mu kaže, »za toliko » sem kupil ta »Schluss«, za toliko sem ga zopet oddal«, potem pri- merja jedno in drugo stran, adira in subtrahira, in končna bilanca mu šele pokaže, pri čem je. Če je količkaj kupčije bilo tisti dan, mora pristen kulisovec vsaj svojih ioo borznih sklepov zabeleženih imeti v svojem zapisku. Prometa je torej napravil najmenj več nego za 1/2 milijona, ali z dobičkom je večinoma ničevo, danes kak petak, morda celo desetak zaslužka, jutri le par šestič ali celo dejanska izguba. In za to se je toliko potil in trudil, tulil je in divjal, suval in se suvati dal, morebiti celo zaušnice delil in prejemal -— kajti o burnih borznih dobah se i to pripeti med borzijansko gospodo — pač hudo rokodelstvo in ne presnažno! Da brzojav silno vpliva na špekulacijo in na ves borzni promet, tega mi ni treba posebno naglašati. Vsakih 5 minut pride gotovo kak nov telegram, od njegove vsebine in od interpretacije njegove je za-visno za tisti hip borzno lice. Ali kako se izročajo brzojavke dotičnim adresatom, katerim so namenjene? V dvorani sami nisem bil nikoli ugledal sluge brzojavnega urada, in vender so ljudje neprenehoma prejemali take brzojavke. Kmalu mi je bila rešena ta zastavica. Slučajno sem se izprehajal v pokrajni ladji, proti nekemu stranskemu vhodu. Tam vidim po lesenih klopeh posedati nekoliko majhnih, za- 6oo Fr. Šuklje: O borzi in borzni trgovini. mazanih in kodrastih, krivonogih Židkov; posebne čepice na glavi so kazale, da to niso navadni borzni obiskovalci. »Kaj počno ti strežaji le-tu« — dejal sem bil ravno sam v sebi — kar se duri odpro in pri vhodu se prikaže brzojavnega urada sluga v znani svoji opravi. V istem hipu; kakor bi bilo vanje treščilo, so Zidki po konci, kar obsujejo slugo, kateri bas začenja imena adresatov citati, in z nervozno strastjo mu brzojavke pulijo iz rok, potem pa hajd! v divjem teku v dvorano, vsak k svojemu gospodarju. Sedaj sem znal, da to so borzni »galopini«, in priznati sem moral, da čast delajo svojemu naslovu. To je v istini pravi »galop«, kakor jata lovskih psov se za-pode v gnečo, vsi spehani se prerijejo do svojega šefa, kateri urno telegram razpečati, potem namigne posameznim agentom svojim in pooblaščencem (borzno narečje ima za neko kategorijo takih ljudij poseben izraz »remissiers«), na uho jim nekaj zašepeče, le-ti se brzo izgube po dvorani. Največje hitrosti tu treba, dragocena je vsaka minuta, pri sleharni borzni transakciji, najbolj seveda pri oni trgovini, katero izraža terminus technicus »arbitraža«. Predmet denašnjemu berilu mi po svoji prirodi zabranjuje vsako sistematiko; preobširen bi nastal, bržkone zajedno dolgočasen, ako bi hotel tu razkladati ves kompleks onih trgovinskih strok, s katerimi se borza kot veliko denarno tržišče bavi. Le mimogrede" mi je tedaj dovoljeno kako razjasnilo, in ker sem se tu baš zadel ob tuji izraz »Arbitrage, Arbitragegeschaft«, hočem povedati, kaj pravo za pravo pomenja ta tujka. Glejte, dasiravno je sedaj ves izobraženi svet pre-prežen z železnicami in z brzojavnim omrežjem, in navzlic temu, da so vse borze med seboj tudi v neki notranji zvezi, pripeti se vender čestokrat, da je ta ali oni mednarodni efekt različno notiran po raznih borzah. V še večji meri se to godi pri meničnem kurzu, kajti pri inozemskih menicah, takozvanih »devizah«, so merodajni vedno medsebojni gospodarstveni odnošaji dotičnih držav, zlasti razmerje medsebojnega importa in eksporta. Pa tudi pri popirjih se pripeti, da je kurzna cena, recimo pri kreditni delnici v Berolinu, danes n. pr. višja nego na Dunaji. Razloček ni velik, ali vender ga je nekoliko, in arbitražer si stavi sedaj nalog, izkoristiti to razliko, odstraniti to nejednakost, omogočiti zopet kurzno ravnotežje, česar seveda drugače ne more storiti, nego da v našem slučaji kreditne delnice hitro na Dunaji pokupi.ter v istem trenutji v Berolinu proda. Po navadi se pri taki trgovini v dotičnem inozemskem mestu izbere kompanjona, vsa kupčija se vrši »a conto meta«, ad hoc združena trgovina se imenujeta »metista«, in dobiček, kakor tudi izguba se delita med njima. Fr. Šuklje: O borzi in borzni trgovini. 601 Umevno, da brez brzojavne žice izhajati ne moreta, vsa njih korespondenca gre po telegrafu. Nikjer tudi ni treba take silne hitrosti kakor tu. Recimo tedaj, berolinski metist je brzojavil svojemu dunajskemn družniku jedino besedo: »Kaufen!« Galopin priteče, da mu jezik iz ust visi, komaj je šef odprl brzojavko, morajo njegovi agentje že v tem zmislu barantati po borzni dvorani, brez vsakega pomisleka, brez vsakega odlašanja, ter tak6, da jih takoj ne pogodiš, kajti kurzi se izpreminjajo vsako minuto, in zlasti če se zve, da kdo v večji meri kupuje, poskočijo kurzi zdajci za toliko kvišku, da je arbitražna trgovina hipoma postala nemogoča. In ker se mnogo borznih firm bavi z arbitražo, razvidno je, da morajo njih galopini v istini biti »urnih krač«. Kje za Boga pa se skupila izplačujejo in skupne pogodbe zvr-šujejo? Nikoli in nikjer na borzi! Celo pri takozvani »direktni« kupčiji, katera se skoraj zmeraj vrši kot »Cassageschaft«, t. j. proti gotovemu denarju, celo tam se izroča dotični efekt ter sprejme skupilo dan kesneje med 9—ii1/^ uro predpoludne v prejemnikovem obrtnem lokalu, oziroma v njegovem stanovanji. Borzna pravila velevajo izrecno: »Im Borsensaale diirfen B6rsewerthe weder bezogen, noch ge-liefert werden.« Toda velika večina borznih kupčij sploh ni direktna, temveč izpolnjujejo se potem posebne naprave, takozvanega »Arran-gementbureau-a «. Kajti dvojne stvari sploh ni nikoli prezirati, namreč, da se borzne kupčije po ogromni svoji množici vsled svojega špekulacijskega značaja sklenejo na ke sne j še termine ter da pravo efektivno kupčijo daleč nadkriljuje ona, katera se po svojem bistvu, dasi ne po svoji obliki suče le okoli diference. Stranke, zavezane po kupčijskem aktu, se največkrat nič ne brigajo za efekt, prodajalec ga niti nima in ga nikoli ne misli izročiti dejansko, in kupcu se tudi še ne sanja ne o tem, da bi efekt v istini si preskrbel: obema gre navadno le za diferenco, vprašanje je vedno le to, kdo bode diferenco moral plačati, radi tega se take vrste kupčije čestokrat primerjajo stavam. Večino borznih kupčij je uvrstiti v to kategorijo. Med pristnim prodajalcem, kateri v istini želi prodati kak vrednostni popir, in med pristnim kupcem njegovim je morda 15—20 oseb, katere baran-tajo z istimi komadi, in pristni kupec redno niti ne zve za svojega pristnega prodajalca. Kako okorna bi nastala vsa borzna trgovina, če bi v tako zamotani verigi prvi član, t. j. pravi kupec vedno moral neposredno v dotiko stopati z zadnjim članom, pristnim prodajalcem, ter iz njegovih rok proti zgovorjenemu plačilu prejeti dotično blago. Tu uspešno posreduje borzni »arrangement«. 602 Fr. Šuklje: O borzi in borzni trgovini. Njegovo nalogo boste najlože razumeli, če vam popišem manipulacijo njegovo. Dosihmal se je na dunajski borzi »aranžiralo« ali »likvidiralo« po dvakrat na teden. V to svrho so stranke primorane, da izroče na določeni dan (»Aufgabstag«) do 5. ure popoludne pri »Giro-u Cassenverein« posebne blankete (»Arrangementbogen«), v katerih so označene vse storjene dotične kupčije, — isto tako nakup kakor prodaja z dogovorjenimi cenami vred ter z imenom drugega kompa-ciscenta. Dan kesneje se v »arrangementbureau-u« primerjajo oddane pole. Kolikor se število kupljenih ali prodanih efektov ujema, tam ne treba nobene dejanske izročitve, tam se kupčije kompenzujejo, in to kurzno diferenco je plačati. Le tam, kjer se število ne strinja, kjer pretehtujejo kupljeni ali prodani efekti, tam in v isti meri treba dejansko ali kupljene efekte prevzeti ali prodane odšteti. Aranžementni zavod izračunja ter objavlja v vsakem slučaji, koliko diference je poravnati pri vsaki kupčiji (»Meldungen«) in še isti dan popoludne med 2. in 5. uro naznanja adreso onih, kateri so primorani, efekte prevzeti (»Hande«). Če kdo diference plačati ne more, proglase ga insolventnim, in ime' njegovo nabijejo na posebno črno desko, visečo v pokrajni ladji borzne dvorane. Preje so imeli navado, da je taki propalici zapel borzni zvon, in na borzi so dejali: »Heute ist der X. Y. ausgelautet worden.« Leta 1873. žalostnega spomina ominozni ta zvonec od pričetka * majnika počenši do meseca oktobra pač ni imel pokoja — sedaj so opustili to navado, katera je bila kaj pripravna, da živce razdraži borznim obiskovalcem. — Ce se pri arangementu pokaže, da je kdo dolžan nakupiti, oziroma prevzeti gotovo število borznih efektov, on pa tega ne stori, potem se na njegov račun in njegov trošek dotični popirji nakupijo, eventualno prodado. Vse te operacije izvršiti je »Giro-und Cassenvereinu», kateri je med krizo od 1. 1873. prevzel ves arran-gement dunajske borze. Pač še jedna pot je, po kateri je mogoče, odložiti dejansko izročitev, oziroma dejansko prevzetje efektov. Saj borznemu špekulantu čestokrat še ne kaže, končno dognati pričete operacije, čestokrat mu je pošel tudi »nervus rerum«, kateri nikjer toliko potreben ni, kakor ravno na borzi. Toda prevzeti mora o svojem terminu, če je »haussier«, izročiti mora, če je »baissier«! Kaj mu je storiti? Poišče si kapitalista, kako banko ali kakega zasebnika ter pri njem v prvem slučaji zastavi ravnokar prevzete efekte. Borzno narečje je iznašlo za tako zastavo prav humorističen izraz; borzijanci namreč pravijo, da je popirje dal »na hrano« (»in Kost geben«). Seveda se zastava ne izvrši zastonj, temveč plačati je posebne obresti, katere se v tem Fr. Šuklje: O borzi in borzni trgovini. 603 slučaji imenujejo »report«. Drugače pri »baissier-u«, kateri prodanih efektov nima na razpolaganje ali jih pa za sedaj odrajtati ne more. Ta potrebuje dotičnih efektov, tedaj si jih bode kje drugod iskal na posodo, in tudi za to bode moral plačati odškodnino tistemu, kateri jih je posodil. Taka odškodnina se zove »deport« in v teh oblikah kot »report« in »deport» razvija se velevažna borzna p rolo n-gacija. Zal, da se danes ne morem spuščati v pretres ostalih borznih kupčij, da vam ne morem razjasniti kupčije s premijami, stelaže, in kar je jednakih modifikacij špekulacijske trgovine. Dovolj za danes! Le jednemu vprašanju hočem še odgovoriti, katero se ti nehote vsiljuje, kakor hitro si nekoliko vsaj pogledal v čudni borzni svet. Vprašanje namreč, ali se borzna trgovina sploh zagovarjati da z narodno-gospo-darskega stališča? Znameniti veljaki so to vprašanje odločno zanikali, drugi zopet so mu pritrjevali. Samostojna razsodba je težavna, tembolj, ker borzni prijatelji časih borzo zagovarjajo z argumenti, o katerih niče vosti se je kaj lehko prepričati. Emil Struck n. pr. je priobčil v Schmollijevih »Staats- und sociakvissenschaftliche Forschungen« obširno razpravo z naslovom »Die Effectenborse«, kjer se jako živahno poteza za svojega klijenta, hudo obrekovano borzo. V svojem zagovoru naglasa posebno, da je kapitalist v obče neizkušen, da si pomagati ne more, da ni v stanu presojati bonitete kakega efekta ter razmotrivati bodočo rentabiliteto njegovo. »Kdo« — povprašuje naš pisatelj — »misli zanj, kdo mu bodi vodnik in kažipot? Nihče drugi nego prijateljsko mu naklonjeni borzni veščaki!« To se pač v teoriji dokaj dobro glasi, ali odurna praksa je kapitalista na svojo škodo že mnogokrat čisto drugače izučila ter ga je tudi za jeden čas izpametovala. Gorje kapitalistu izven borze, če se je prelehkomiselno udal lokavemu zapeljivcu, borznemu špekulantu! Potem nastanejo tiste grozovite gospodarstvene katastrofe, kakor smo jedno sami doživeli pred 15 leti, 1. 1873. Moj tovariš v državnem zboru, Jos. Neu wirth, posvetil je špekulacijski krizi 1. 1873. ves II. zvezek svojega zanimivega dela »Bank und Valuta in Oesterreich-Ungarn«; sestavil je po-polen kalendarij onega pogubonosnega polletja, in opisal je z vso natančnostjo tisto odurno korupcijo dunajske borze — mož je poznal svoje borzijance! Koliko hvaležnega gradiva je nakopičenega v Neu-wirthovi znameniti knjigi! Da vam le nekoliko vzgledov povem o posledicah one lehkovernosti, če se namreč množica preslepiti da zvitemu borznemu špekulantu, oglejte si n. pr. svoje dni jako poznati borzni komptoir nekega Plachta. Ko je napočil »krach», Placht 604 L—j.: Na grobu nddej. pride v konkurz, v konkurzni masi pa je bilo 2,761.795 gld. pasiv, temu nasproti pa gotovine — 234 gld.!! Vseh aktiv skupaj je bilo 18.950 in še teh ni bilo moči v denar spraviti! Z druge strani pa vender priznavam, da je borza v sedanjih naših razmerah — potrebno zlo! Denar je blago kakor vsako drugo, veliko tržišče mu je neizogibna potreba. Zlasti zadolžene naše države so navezane na tak denarni trg. Da njega ni, morale bi svoje obveznice cestokrat izpečavati po jako neugodnem kurzu, in fluktuacije v cenah bile bi še mnogo izdatnejše nego dandanes. V istem položaji se nahajajo delniška društva, tudi ona se ne morejo odreči borzni pomoči. Sedanjega gospodarstvenega reda, naslanjajočega se v prvi vrsti na kredit in kapital, predstavljati si vsaj jaz niti ne morem brez borznega prometa. Saj je istina, nikjer ni toliko izrodka, toliko izprijenosti in moralične nesnage, kakor baš pri špekulacijski trgovini na borzi. Toda ona posreduje med iskalci in ponudniki, in v tej svoji funkciji vsaj v denašnjih razmerah ni nadomestna. Drugo vprašanje je pač, ali se te razmere ne utegnejo izpremeniti tekom človeškega razvoja ? Da se to družbeni red, potem trgovina. 1. 6mlad si mi bila, Ki v srca čudežni Vrtec si sadila Rožice ljubezni: V srci je pognalo Popje polrazvito, Prejmi, dekle zalo, Prejmi prvo kito! 4. Dneva sem in leta Znamenje izgubil, Ko sem v popji cveta De"klico zaljubil. Pa da dan in leto Be"gu časa rop je, Srce hrani sveto Mi spomin na pdpje! zgodi, da se odpravi sedanji gospodarstveni in gotovo ž njim tudi poneha borza in borzna -M Hi*- Na grobu nMej. Rožic v kito vijem, Ki jih v srca sredi Izvabili s sijem Tvoji so pogledi . . . Kahor vigred zemljo Z mladim cvetjem kiti, Moje te objemljo Misli v noči skriti. 5- Oj, ljubezen moja, Kakor rože v brsti, Pila žarke soja V lepih dnij si vrsti: Deklici privila Oh, si se ljubeče, Tiho ji odkrila Srce koperneče . . , Orli, gnezdu vzeti, Hrepene" povsodi Po domačem sveti, Po svobodnem rodi: Za teboj kopne"va Mi ljubav, mladenka, Tvojega odseva CaVobna rojenka . . . 6. Vera v boljše čase Dviga oratarja, Kadar razdivja" se Silna moč viharja: Name dvojbe tigra Kanila je nžval, Ta konča se igra, Ko bom v grobu spaval