GLASILO OBČINSKE KONFERENCE SZDL LJUBLJANA VIČ-RUDNIK • LETO XII • ŠTEVILKA 2 • 1. MAREC 1976 DRUŽBENOEKONOMSKI PROGRAM OBČINE ZA LETO 1976 POD LUPO DELEGATOV V ospredju zadnje seje vseh zborov občinske skupščine je bila vsekakor obravnava programa družbenoekonomskega razvoja občine za leto \"76. V tem letu bodo temeljne razvojne usme-ntve tudi v naši občini usmerjene predvsem na utrjevanje ustavne vloge delavca v TOZD, KS, SIS ®r krepitev delegatskih odnosov in delegatskega “Sterna, dalje na oblikovanje in uveljavljanje ohodkovno soodvisnih reprodukcijskih celot na osnovi združevanja dela in sredstev, kot tudi na Veljavljanje dohodkovnih odnosov na osnovi Medsebojne soodvisnosti in povezanosti gospo-srskih in družbenih dejavnosti. , Vse to seveda bomo lahko dosegli le takrat, o bodo prizadevanja za večji obseg proizvodnje, , , čine S' ustan9'dtey*> Je klub samoupravljavc °seba ■ ^fbostojna interesna skupnost in prav °beine n bo unel svoj stalni sedež v prosto: Organi’obl“asno pa bo deloval tudi v posamezr rnestneoaIJab združenega dela in krajih izv Ustrezr,; območja občine, ko bodo za to d; BjJjPogojl. Ijavcev^^ smotri delovanja kluba samoupn n?av° izki]°^0Ča in or8an>zira neposredno izn bčnem delov^ s.amouPrav^avcev v njihovem pr: Strokovn'°80Ča 'n skrb> za svetovalno in dru Or8anom° samoupravljavcem in jihov UPravlianiPri Uresničevanju ustavne vsebine san 0r8aniiiraa ln ^kšno pomoč tudi neposred ‘ličnega ?er?a skupen program družbeno /Pravljavr/ZWbraževanja ‘n usposabljanja sai ^d^ih ustrV t?r ®a Prek delavske univerze daie eZk or8anizacij in oseb izvaja; ilij i^hnde in predloge organom drui o Pnlitičniif0bude. ‘n Predloge organom dru; ^Moupravp or8anizacij in skupnosti ter organ ^ reševani'|anja Za naPredek samoupravljanj; Čja; le vPrašanj in problemov s tega p /Piavnih^/cf^3 dokumentacijsko službo sa 5atl,Ouprav|ja ‘n drugega gradiva s podre *evalne i!!f8oča ‘zvajanje še drugih nalog izol *z teh « rmal‘vne in kulturne narave. lmoupravim0trov izhaJa tudi delovni načrt ki rdeva’ UveJdhCeV’ ki 23 zače,no 1976-,et0 P; .PdZnavanip • 6 raz8ovore in spoznavanje, eratUre ir, 'n Preučevanje samoupravljavsk nr^anizirani»Samoupravnih aktov OZD, nac k teniah « Predavanj in javnih tribun o akl L/Misij: ^oupravljavske prakse, organizir m°n^no izv rbatnib krožkov za ožja področji >tivn0 7aj,anj,e sPlošno izobraževalnih in ir trUktažnih seminarjev za dolot Naj»iš« Upravliavcev- •P °rgan kluba je skupščina, ki se ses najmanj enkrat letno. V njej ima vsak ustanovitelj svojega delegata, ki ga izvoli za prvo štiriletno mandatno dobo. (ob sprejemu samoupravnega sporazuma). Tekoče delo kluba pa bo opravljal 13-članski izvršni odbor. Za neposredno organiziranje dela in izvrševanje sklepov organov kluba ima klub tajnika, ki to funkcijo opravlja neprofesionalno. Predsednik skupščine in tajnik kluba predstavljata klub v odnosu do družbene skupnosti in raznih organov. Začetno poslovanje kluba bo omogočeno z ustanoviteljskimi deleži podpisnikov, ki znašajo za OZD po 15 din na zaposlenega delavca, za krajevne skupnosti odvisno od števila*prebivalcev od 250 do 2.000 din, za interesne skupnosti po 3.000 din, za družbene organizacije in društva od 500 do 1.500 din, za občinski sindikalni svet 10.000 din ter za druge družbenopolitične organizacije občine in skupščino občine po 5.000 din. Za družbenopolitično izobraževanje samoupravljavcev sprejema skupščina kluba vsako leto poseben program, ki ga praviloma izvaja delavska univerza, ki je tudi soustanoviteljica in s tem članica kluba. Delo kluba samoupravljavcev je javno, zato bo izvršni odbor izdajal občasno publikacijo „Spo-ročila kluba samoupravljavcev", s katero bo obveščal samoupravljavce in javnost zlasti o sklepih in pobudah skupščine in izvršnega odbora kluba, o nasvetih in priporočilih svetovalnih služb, o zanimivostih iz razprav na posvetovanjih, tribunah, v komisijah in debatnih skupinah ter o njihovih stališčih do določenega vprašanja oziroma problema in končno tudi o izkušnjah samoupravnih organov, ki so zanimive in koristne za delavce ustanoviteljev kluba. Na skupnem sestanku vodstev občinskih družbenopolitičnih organizacij ter predsedstva in izvršnega sveta skupščine občine je bil predlog za ustanovitev kluba samoupravljavcev v občini soglasno sprejet z ugotovitvijo, da bo klub samoupravljavcev zapolnil sedanjo vrzel v organiziranju in usposabljanju samouprave ter da bo v svoji predlagani obliki zagotovo postal last in uspešno sredstvo vseh samoupravljavcev v občini za njihovo medsebojno spoznavanje, izmenjavo izkušenj in usposabljanje. Iniciativni odbor kluba je dal osnutek samoupravnega sporazuma o ustanovitvi kluba samoupravljavcev in njegovega delovnega načrta za 1976 leto v javno obravnavo vsem ustanoviteljem z željo, da oboje z razumevanjem in ugodno sprejmejo in dajo svoje pripombe in predloge do 10. marca tako, da bodo končni predlog samoupravnega sporazuma in delovnega načrta kluba sprejemali njihovi samoupravni oziroma izvršni organi že okrog 20. marca, ko bodo tudi izvolili svoje delegate v skupščino kluba. Tako se bo skupščina kluba samoupravljavcev predvidoma sestala na svoji ustanovni seji že v zadnjih dneh marca, klub pa pričel s svojim rednim delom že v aprilu. S tem bo dosežen nov napredek v razvoju in krepitvi samouprave v občini. ' -> ' OB 8. MARCU ČESTITAMO VSEM ŽENAM! V zadnjem času posvečamo vse več pozornosti kmečkim ženam proizvajalkam, ki v večini primerov prevzemajo v svoje roke celotno gospodarjenje na kmetiji, saj se možje vedno pogosteje zaposlujejo v bližnjih mestih. Poleg tega pa mora posvečati skrb tudi gospodinjstvu in vzgoji otrok. Da bi jo vsaj v pretežni meri razbremenili in ji olajšali delo in življenje nasploh, smo ji dolžni pomagati na vse možne načine. Prav gotovo ji predstavlja veliko pomoč in tudi napredek celodnevna osnovna šola, pa tudi varstvo otrok na podeželju, ki naj bi ga v prihodnosti organizirali. V TEJ ŠTEVILKI OBJAVLJAMO: KLUB SAMOUPRAVLJAVCEV V OBČINI stran 1 DELAVSKA KONTROLA V AKCIJI stran 2 RAZMIŠLJANJA O (OB OSMEM MARCU) stran 3 BILI SMO NA GOLEM stran 4 VZPENJATI SE KOT ŽIČNICA stran 5 ŠPORTNA AKTIVNOST JE NUJNA stran 7 VPRAŠANJA SO TU stran 8 Poklicna kovinarska šola na Viču je v sodelovanju z Dopisno delavsko univerzo organizirala izredni študij za poklic izdelovalca vijakov. Tako so pred kratkim podelili v klubu poslancev diplome štiridesetim delavcem Tovila, ki so končali to interno šolo, prvo tovrstno šolo v Jugoslaviji. Še pred tem pa so vsi dokončali osemletko. DELAVSKA KONTROLA V AKCIJI Družbena vloga delavske kontrole se tudi na območju naše občine vedno bolj uveljavlja in krepi. Začetne težave ustanavljanja organov delavske kontrole v organizacijah združenega dela so v veliki večini že prebredene. K temu je pripomogel tudi krajši informativni seminar, ki ga je za predsednike in člane organov delavske kontrole v OZD organiziral v drugi polovici preteklega leta občinski sindikalni svet, izvedla pa delavska univerza Boris Kidrič. Na tem seminarju so številni udeleženci s področja gospodarstva kot družbenih dejavnosti dobili tudi praktične napotke za ustanavljanje in delovanje delavske kontrole. Zagotovo je ta seminar tudi pripomogel k hitrejšemu razvoju in boljšemu vsebinskemu delovanju organov delavske kontrole, saj je marsikje možno zaznati, da so njihovi člani stopili iz občutij negotovosti, boječ-nosti in lastnega nezaupanja vase ter zunanjega omalovaževanja na čvrsta tla svojega ustavnega položaja. Seveda jim je pri tem še kako nujno potrebna vsakodnevna in stalna podpora vseh družbenopolitičnih dejavnikov v OZD in občini. Sindikati, služba družbenega knjigovodstva in gospodarska zbornica so bili ob koncu preteklega leta pobudniki širše družbene akcije za organiziran pristop organov delavske kontrole za pregled zaključnih računov za 1975 leto v vseh OZD in sicer z vidikov pristojnosti delavske kontrole. Zato je po skupnem dogovoru v Ljubljani organiziral občinski sindikalni svet v začetku februarja tega leta krajši inštruktažni seminar za vodje organov delavske kontrole v OZD, ki ga je izvajala ljubljanska podružnica SDK, konkretno v naši občini pomočnik direktorja Janez Sluga in sicer po posebnem priročniku, ki ga je za ta namen izdelala ta podružnica in so ga prejeli vsi udeleženci tegzelo uspešnega in koristnega seminarja. Nadzor uporabe družbenih sredstev Za kaj pravzaprav v tej akciji pregledov zaključnih računov gre! Po določilih ustave so pravice in dolžnosti samoupravne delavske kontrole tudi v tem, da nadzira uporabo družbenih sredstev v smislu varstva interesov delavcev v lastni organizaciji in varstva splošnih družbenih interesov. Delavska kontrola pa pri tem ni strokovna služba in ne dela po metodah inšpekcije in revizije, temveč obravnava na sejah svojih organov poročila, informacije in obvestila, ki jih le-ti predhodno zberejo od raznih strokovnih služb v in izven svojih organizacij združenega dela ter neposredno od delavcev v lastnem kolektivu. Za lažji vpogled v vsebino zaključnega računa, je kot pripomoček nujno potrebno poslovno poročilo, ki mora razčlenjeno podajati posamezne podatke in dogodke o gibanju sredstev in poslovni uspeh. Tako sestavljeno poslovo poročilo naj samoupravna delavska kontrola zahteva kot prilogo k zaključnemu računu že pri samem obravnavanju in sprejemanju tega! Delo delavske kontrole pa naj bi bilo pri tem osredotočeno na ugotavljanje dejanskega stanja sredstev in njihovih virov, na obračun celotnega dohodka in dohodka s poudarkom na ugotavljanju pravilnosti izkazane realizacije proizvodov, storitev in blaga, skratka to delo delavske kontrole mora biti vodeno od rezultatov inventurnih popisov, prek koriščenja vseh vrst sredstev in nastajanja stroškov, pa do končne delitve ostanka dohodka. Pri slednjem je bilo v letošnjem letu ob pregledu zaključnih računov še posebej potrebno analizirati učinkovanje in izvajanje samoupravnih sporazumov o razporejanju dohodka in o delitvi sredstev za osebne dohodke, posebno v primerih izplačil osebnih dohodkov preko sporazumno dovoljenih sredstev, in pri tem vzpodbujati takšno končno delitev ostanka dohodka, ki upošteva nov način realnega planiranja dohodka v 1976. letu, kajti zaključni račun je obenem s prikazom poslovanja preteklega leta tudi najbolj argumentirano izhodišče za gospodarski načrt organizacije za naslednje leto. Pravice in dolžnosti samoupravne delavske kontrole pa niso samo v kontroli nad poslovanjem v organizaciji združenega dela, temveč jo ustava obvezuje tudi v tem, da seznanja delavce o svojih ugotovitvah. To seznanjanje pa naj bi organi delavske kontrole opravili pred končnim sprejemom zaključnih računov ustno na sestankih ali pismeno prek internih glasil ali oglasnih desk. Torej letos zaključni računi organizacij združenega dela tudi prek organov samoupravne delavske kontrole! -Č- OELEGATI OBČINSKE KONFERENCE SZDL: SAMOPRISPEVEK JE NEOBHODEN! Delegati, polnoštevilno zbrani na tretji seji občinske konference Socialistične zveze, so na osnovi ocene dosedanjega dela sprejeli akcijski program za uresničevanje najpomembnejših nalog enotne fronte organiziranih socialističnih sil v tem letu. Razprava na konferenci je Glasilo občinske konference SZDL Ljubljana-Vič-Rud-nik. Urejata izdajateljski svet - častni predsednik dr. Josip Vidmar - in uredniški odbor: ing. Janez Cemažar, Milovan Dimitrič, Janja Domitrovič, (odgovorna urednica), ing. Alojz Habjan, Janez Jagodic, Bine Lenaršič. Tehnični urednik France Anžel. Uredništvo in uprava Ljubljana Trg tDB 7/1, tel. 23-381 int. ’6, tekoči račun SDK 50103-678-51173. Rokopisov ne vračamo. Tiska ti- -skama Ljudske pravice v Ijubljani. Glasilo dobijo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. izrazila vso podporu programskim izhodiščem in akcijskemu programu, o katerem smo že pisali v zadnji številki našega glasila. Delegati so se zavzeli za delovno usmeritev občinske organizacije SZDL v prizadevanja, da njeno načelno in formalno jasno opredeljeno družbeno vlogo čim bolj dosledno uresničujemo v praksi, v konkretnih akcijah in dogovorih med enotno fronto organiziranih delovnih ljudi, organiziranih socialističnih sil. Opredelili so se, da je nujno uresničevanje take družbene vloge Socialistične zveze kot jo zahtevajo njeni dokumenti in ustava, predvsem na temeljni ravni v krajevni skupnosti. Le tako bomo povečevali število aktivistov in krepili skupno odgovornost za uresničevanje sprejete politike in tudi za reševanje konkretnih kadrovskih vprašanj. Osnovni, toda premalo direktni poudarek vseh razprav-Ijalcev pa je bil dan na to, daje še premalo čutiti neposredni vpliv Socialistične zveze na delovanje političnega sistema in družbenopolitični nadzor nad njegovim delovanjem kot tudi to, da je še prešibka usmerjevalna funkcija SZDL na krajevni in občinski ravni pri samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju. Ne nazadnje so se delegati z akcijskim programom kot tudi v razpravi zavzeli za takojšen pristop k organiziranim vsebinskim in političnim pripravam za ponovno uvedbo samopri- spevka. Poseben poudarek pa je bil dan tudi odgovornosti Socialistične zveze in drugih družbe-nopolitičnih organizacij do delovanja društev in družbenih organizacij na vseh ravneh. Delegati organizacije ZSMS so se opredelili, da so tudi letos v polni meri pripravljeni ob izvajanju svojega programa še posebno pozornost posvetiti organiziranju mladih v enodnevnih lokalnih, republiških in zveznih delovnih akcijah mladinskih delovnih brigad. B. L. - N Z VEZNEMU SEKRETARJA TU ZA ZUNANJE ZADE VE BEOGRAD Delegati občinske konference SZDL Ljubljana Vič-Rud-nik, zbrani na letni konferenci najodločneje obsojamo zločinski umor našega konzula v Frankfurtu Edvina Zdovca. To nasilno dejanje ponovno potrjuje, kako močno so še vedno prisotne teroristične sile iz vrst sovražne emigracije v tej državi in kakšne podpore so deležne s strani tamkajšnjih reakcionarnih sil. Priča smo torej zopet enemu najhujših dejanj mračnjaške brutalnosti, dejanju, ki vsekakor močno ruši prizadevanja narodov in narodnosti neuvrščene socialistične Jugoslavije za utrditev in razvoj miroljubnih odnosov in sožitja med vsemi deželami sveta. V tem trenutku pa so naša prizadevanja še določnejša in zahtevnejša. Pričakujemo, da bo vlada Zahodne Nemčije kar najostreje obračunala s terorističnimi zločinci, njihovimi somišljeniki kot tudi z vsemi sovražniki naprednega, demokratičnega in svobodoljubnega človeštva. Ljubljana, 11. februarja 1976 Delegati občinske konference SZDL Ljubljana Vič-Rudnik DELOVANJE KOMUNISTOV V MERCATORJU Na svoji zadnji seji so delegati sveta ZK v Mercatorju med drugim ocenili svoje delo v preteklem obdobju, svoj vpliv in uspešnost pri uveljavljanju novih ustavnih določil in se dogovorili kako bodo enotno in ustvarjalno delovali v prihodnje. Mercatorjevi komunisti so postali aktivni predvsem po pismu IB CK ZKJ in tovariša Tita, ter po 21. seji predsedstva ZKJ in 20. seji CK ZKS. Spoznali so, da so bili doslej premalo delovni, da morajo urediti svoje vrste, utrditi svojo vlogo in položaj v naši družbi in sprejeti v svoje vrste nove člane. V pričetku leta 1973 so ustanovili svet ZK, ki pa je dobil sedanjo zasedbo, ko so v njem delegati vseh osnovnih organizacij ZK Mercatorjevih TOZD, pred dobrim letom dni. Delo sveta poteka na rednih sejah in skupnih sestankih organov DPO. Na njih obravnavajo vsa pomembna vprašanja v podjetju, idejno in politično ovrednotijo odprta vprašanja, dajejo mnenja, pobude in predloge o teh vprašanjih, evidentirajo kandidate za delegate v samoupravne organe in DPO itd. Sredi dela in življenja Za boljše medsebojno obveščanje so o delu vseh sestankov posredovani članstvu in sekretarjem 00 ZK zapisniki in sklepi. Vodilo sveta ZK je prav v tem, da deluje znotraj samoupravnih struktur, znotraj OOS in KKMD, sredi dela in življenja kolektiva. Nikoli se komunisti ne zapirajo v lastne vrste. Za uspešno delo sveta, kot neposrednega koordinatorja med 00 ZK in ostalimi DPO, bodo morali v prihodnje posvetiti večjo skrb obveščanju in boljši medsebojni povezavi. Sprejemanje novih članov V organiziranju 00 ZK v posameznih TOZD so dosegli uspehe, nikakr pa ne morejo biti v celoti zadovoljni, zato je njihova primarna naloga v prihodnje ustanavljanje novih osnovnih organizacij v TOZD, kjer le-teh še ni.1 Od skupaj 29 TOZD in dveh delovnih skupnosti imajo organizirano 00 ZK v 21 TOZD, šest TOZD ima tri oziroma manj kot tri člane, ki so vključeni v druge 00 ZK ali na terenu. Med zaposlenimi je okoli 7 % komunistov, v organih samoupravljanja na ravni podjetja je 36,8 % komunistov, v organih DPO 56,1 %, v izvršnih organih DPO podjetja pa 68 % članov ZK. Med vodilnimi delavci je 57 % komunistov. Številke nam povedo, da je prva naloga Mercatorjevih komunistov, da Širijo svoje vrste, predvsem s sprejemanjem mladih, ker je odstotek članov ZK v celotnem podjetju premajhen. Akcija vključevanja novih članov že poteka in prepričani smo, da bo obrodila željene uspehe. DOHODKOVNI ODNOSI MED TRGOVINO IN PROIZVODNJO Mercator se dogovarja s proizvodnimi organizacijami o trajnem sodelovanju in združevanju dela in sredstev - V iniciativnem odboru za ustanovitev samoupravne poslovne skupnosti Mercator so predstavniki 19 jugoslovanskih proizvodnih organizacij in proizvodnih TOZD Mercatorja - Delovni osnutek osnova za pripravo samoupravnega sporazuma o trajnem sodelovanju in o združevanju dela in sredstev teh organizacij - Sporazum bo predvidoma podpisalo 78 Mercatorjevih dobaviteljev. Že ob koncu lanskega leta varjati s proizvodnimi delov-se je Mercator pričel dogo- nimi organizacijami o trajnem sodelovanju in združevanju dela in sredstev. V ta namen so ustanovili iniciativni odbor za ustanovitev samoupravne poslovne skupnosti Mercator, v katerem so predstavniki 19 Mercatorjevih največjih dobaviteljev po posameznih blagovnih skupinah in proizvodnih TOZD: Emba in Tovarna mesnih izdelkov. Za predsednika iniciativnega odbora so izvolili tovariša Janeza Čemažarja, direktorja Tobačne tovarne. V Mercatorju so že tudi pripravili delovni osnutek sporazuma, v katerem so prikazana natur čna določila dohodkovnih odnosov. Iz njega so razvidni tudi cilji sporazumevanja, ki pa so naslednji: povečanje dohodka proizvodnih in trgovskih organizacij; pospešen razvoj in izkoriščanje proizvodnih in trgovskih zmogljivosti; večja poslovna učinkovitost; skupno načrtovanje proizvodnje, blagovnega prometa in razvoja, zadovoljevanje potreb potrošnikov; enakopravna delitev skupnega dohodka; skupno odločanje o namenih uporabe skupnega dohodka. Po določilih tega osnutka bodo proizvodne in trgovske organizacije medsebojno vplivale na razvojno politiko, tako proizvodnje kot trgovine. Usklajevale bodo svoje plane s skupnimi komercialnimi! plani, ki bodo določali izbor, količine in vrednost proizvodov; in blagovnih skupin, izdelanili in prodanih v naslednjem plan: skem obdobju. Nadalje bosta proizvodnja in trgovina skupaj raziskovali tržišče, financirat propagandne akcije, skupno planirali dohodek in delitev do hodka, določali maloprodajna cene in prevzemali riziko la skupnega poslovanja. Skupni organi upravljanja Za uresničevanje skupnih c>' Ijev, odločanje o skupnih poslit in za koordinacijo bi skrbel* skupna organa in sicer: skup ščina samoupravne poslovna skupnosti Mercator in sveti bi*’ govnih skupin, ki jih bo 17. Delovni osnutek so profr vajalci dobro ocenili. Obenem pa so že tudi opozorili na nek*’ tere nejasnosti, ki jih bo p°' trebno razčistiti. Na seji in*; ciativnega odbora so imenovat tudi skupino, ki bo pripravil* predlog samoupravnega spm razuma. Pri tem bo izhajala i* delovnega osnutka, upošteval* pa bo tudi dane nove predlog*' Samoupravni sporazum bo pr*’ dvidoma podpisalo 78 Merca-torjevih dobaviteljev. UREDITI ŽIVLJENJSKE IN KULTURNE RAZMERE DELAVCEV Pred delegati skupščine skupnosti enote za zaposlovanje (ta je ustanovljena v vsaki občini) je v razpravi družbeni dogovor o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev. Podpisniki - sindikati, skupnosti za zaposlovanje, izvršni sveti občinskih skupščin ih regijski odbor Gospodarske zbornice - se zavezujejo, da bodo v okvirih tako imenovanih minimalnih standardov zagotovili naslednje pogoje: - reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev v skladu s krajevnimi razmerami; - prehrana delavcev; - vključevanje delavcev v kulturne in druge aktivnosti ter uporabljanje storitev vzgojno- varstvenih, vzgojnoizobraž*’ valnih in zdravstvenih ter dfU' gih organizacij; - pogoje, ki zagotavljaj0 delavcem družbeno dogovo*’ jeno raven osebne in skup1*1; porabe, ki je opredeljena v družbenih dogovorih o razp°\ rejanju dohodka in delitvi sred i štev za OD. *!' Zagotoviti navedene pog°j0 prav gotovo ni lahka nalog0. Delegati, ki sodelujejo v skup ščini naše enote za zaposlovanj0 j se bodo pri tem morali tefli0" j ( Ijito vključiti v razmišlja*1!0' t strokovnih kadrovskih služb 1 odborov za medsebojna ^ merja v združenem delu v °f ganizacijah združenega dela. JOŽE DERNOVŠE^ \ JERICA KUNC Konec prejšnjega meseca smo jo vsi, ki smo jo ljubili in spoštovali, spremili na njeni zadnji poti. Rodila se je 20. 12. 1894 na Barju veliki kmečki družini in je že zelo mlada spoznala kako trd je vsakdanji kruh, posebno, če si ga služiš po tujih hišah. Prav zato ji je družina, mož Jernej, delavec v Tobačni tovarni ter sin Jožko in hčerka Cvetka, pomenila vse. Preprosta, zavedna in napredna družina je ob prihodu okupatorjev takoj našla svoje mesto v Osvobodilni fronti. Okupator jo je zaradi tega z možem in sinom vred odpeljal v Nemčijo, kjer je sin star komaj 19 let za vedno ostal v Bu-chenvvaldu. J ci Po vrnitvi iz Dachaua 'l1 Augsburga v tako težko p*1, čakovano svobodo na sv°J dom, se je takoj vključila aktivno delo Osvobodil11 fronte ter še v vse njej sor s samoprispevkom pa smo pravzaprav uspeli rešiti le ‘ j ^Jnujnejše — varstvo in šolstvo. Pri načrtovanju te akcije so ■ s StaV’javci računali predvsem s primanjkljajem v že stoječih i 3h; gradbinci in prodajalci stanovanj pa so medtem načrto-I f;1 P° svoje. Nove bloke, soseske, naselja ... In zdaj smo tu! Pred 1 banjem kako naprej? „JAVNA TRIBUNA** - Ljubljana-Šiška ženski odbori SZDL •[ terensU-u3 v Centru je zdaj usmerjena na ustanavljanje po " .h organizacij Socialistične zveze. Ime teh enot pa ne Prav rniVda gre za ne^ nov’ nižj' ^orum- Nasprotno, pravijo, se bo sestavr k0nčal0 vsako forumsko delo. - Terenski odbori naj bi bili I svetov* ’Z članov SZDL, delegatov zborov stanovalcev ali hišnih svetov ^“**'ov oz.ur,, ueiegatov znorov stanovalcev ali hišnih dobili dVJe<;stanovanjskih stavbah. Tako bi tudi zbori stanovalcev stavda T"* ' * ['alcazan Ustrezna, diavucui. icusaj ui iuui zoon sianovaicev staviia nnv en° l°litič,n0 funkcij°; ,tako bi se pravzaprav uspo- o La Vi h ~ r :------ -----a v „DOGOVORI“ — Ljubljana-Center ^i^ajčani predlagamo družhedSedstvo Občinske konference SZDL, izvršni odbor in UveHKen°P0litični zbor občinske skupščine soglasno predlagajo ■ vrte«”0 nove8a samoprispevka za gradnjo nujno potrebnih šol in j zdravi’ k’ naj bi ga razširili tudi na gradnjo družbenopolitičnih, po ou-Ven^b’ kulturnih in športnih ustanov oziromprostorov, ker objek/^11* P0^ ne bo moč zgraditi vseh teh nujno potrebnih stotk V *' • Prispevek naj bi znašal med enim in dvema odhod 0lna ot* bruto osebnega dohodka na zaposlenega. Občani 0 0 tem še temeljito razpravljali... „ZBOR OBČANOV** - Ljubljana-Bežigrad Števil, ni obisk ^jvečil-6^0 iZ^*rko na Črnučah je lani obiskalo doslej Med nii • C • °bčanov in drugih obiskovalcev - kar dva tisoč. med niimi • 111 ouisitovaicev — Kar ava tisoč. P°rast tt1 ^e’ za*’ Se ve^no največ otrok, čeprav je opazen tudi Okoval” a Starejšil1 obiskovalcev. Ne gre za to, da je med ^okdo ve P3Č Pa 23 t0’ kCr 23 ta rnuzejček še „ZBOR OBČANOV** — Ljubljana-Bežigrad Jelegati 0 NOVOGRADNJAH ■?%a,ek ( pogled v analizo novogradenj kaže, da imamo poleg nor/>*n»:u 457 delavskih, 65 upokojenskih družin in San » •08r0?enih -■ ....................., — u.u^.u U, °(lločnn lnvabdi še 15 borčevskih družin. Za slednje so delegati " ,1^. «t tl—_____i: _ j • i - - i . . Bilcev /a ,tevab ^a se j*b preseli pred vsemi ostalimi skupinami Sam " jejo $rer|Upravne stanovanjske skupnosti ljubljanskih občin združu-druZbenduStva solidarnosti in vzajemnosti za gradnjo najemnih Predstavv stanovanj v Ljubljani, zato je prav, da povemo kaj to h astavf ‘ J v HuulJdul, z.aio je prav, ua povemo Kaj to Gre za zagotovitev stanovanj skupno 1.736 delavskim “ežio... z nizkim dohodkom na člana družine (od tega v 1 ------ ----------------- ----- VVRU V h6)- IW46’ Centru 339, v Mostah 376, v Šiški 399 in na Viču ielavskih i° 850 (?ružin naj b‘ se vselilo že v tem letu. Mladih pijani ?Iožin> k* so se vključile v varčevanje skupno z OZD je v ^kj 73 .'J78 (od tega v Bežigradu 80, v Centru 69, v Mostah 75, v ti h oh'" na Viču 81)’ letos naj bi se preselilo 250 teh družin. , uPŠčine etib borčevskih družin je 85 in kolikor bo zahteva naše h Sih a sP'!ejeta, bi morali biti vsi pod primernejšo streho že do l^ : ani m niia 1 O'T A n >> n/-1 n ^ M n 1 i m * M_t_1 — i tl_ H ''Jih H * , J ^um vol puu ju ii i Ivi uujau 511 vi 1U Z,v UO j^Žin , ni junija 1976. Predložena prednostna lista prizadetih ^ben,. naše občine je bila skupno s poročilom odbora Hta Sk • Pomoč pri občinski stanovanjski skupnosti soglasno ,>t Pi?fina ie tuc*i sprejela statut stanovanjske skupnosti «1 lut s. — j«- iuui »picjeia siaiui sianovanjsKe SKupnosti in ®vila pr- Pn°sti socialnega varstva z upoštevanjem precejšnega ? Dri juv-iamcga vjimvu z upoštevanjem precejšnega o ^etka t2 iavne razprave, ki je potekala o obeh aktih od Uv tifi si :embra 1975. Pri statutu stanovanjske skupnosti velja hi3avlia ?.unisko spremembo v delegatskih razmerjih, ki polno Dn v dru>kIriOUpravno Povezanost med skupnostjo in stanovalci . sebne ien* lastnini. Tako postajajo zbori stanovalcev v KS t7skimj _fle8acije stanovanjske skupnosti s skupno 28 dele- A^alce^L^i v skupščini. Delegati predstavljajro tako zbor °ri 'tan 0 i ’ kljih Je delegirala kot tudi zbor stanovalcev v KS. Cij tu stan',’ J Je ueiegiraia Kot tudi zbor stanovalcev v KS. & v.°yaJcev imajo nalogo razpravljati o programu investi-Ptn gati 'arzevanja za hiše iz svoje krajevne skupnosti ter ■-Sram.. .a seji skupščine prioritetni red uresničevanja tega ^ času, ko to poročamo, že vemo >1 pknib 0 Prislojuoslil' hišnih svetov (o tem za odločitev smo poročali Pol enih j. u P"!>‘ujiiosim nismn 7^s kaIeto sc 2daj b'r“ovir n> V rl. J Clen 2 lQNSkuD»dxUžbeni lastnini. ‘S), PŠČlna je narlali« cl 1 gospodarjenju s stanovanjskimi *tah6> o Uci ,a J® nadalje sklepala o začasni politiki stanarin v letu V^anisUk tvi na natečaju za pridobitev sredstev za nakup 150 Pejfjev, kjb ®not v soseski VS 1 - TRNOVO v višini 25,000.000. st:inP3_ naj. b‘ bile v večji meri namenjene za razrešitev av(. ^ stan J . vcc" n,cri namenjene za razrešitev ;VV‘ Seve .ovanJskdi vprašanj prosvetnih in raziskovalnih de-^j^Vati v\U b° potrebno v prihodnosti ta vprašanja vsekakor v«ui v f • ia v^ia^aiiju VaClvuNUi Z OZh :esneišem sodelovanju tako s prizadetimi delavci, kot 'n stanovanjsko skupnostjo. Uresničitev priglašenega posojila je odvisna tudi od dokumentacije, ki jo naj predloži GP TEHNIKA in Zavod za urejanje zemljišč Vič-Rudnik ter nenazadnje tudi od aktivnosti odbora za gradnjo pri stanovanjski skupnosti. Izvršni svet občinske skupščine svoje naloge za to sosesko uspešno in tekoče rešuje. Prav tako je bila podana informacija glede načrtov v soseski VS 3 - ob levi strani Tržaške ceste (kjer je stala Žičnica) in za pripravo ustrezne dokumentacije za nadaljnje najemanje posojil, ki jih lahko stanovanjska skupnost krije. JOŽE DERNOVŠEK RAZMIŠLJANJA 0... MESTU KMEČKE ŽENE V NAŠI DRUŽBI Kmečka žena naj bi se vključila v samoupravljanje v krajevni skupnosti in kmetijski zadrugi oziroma obratih za koopracijo. Ob sedanjem stanju lahko ugotovimo, da je sodelovanje kmečkih žena minimalno. Nekaj več sodelujejo kmečke žene v delegacijah za občinske skupščine in samoupravne interesne skupnosti. Na vasi je še vedno prisotna navada, da na večino sestankov odhajajo možje in to celo na sestanke, ki so organizirani za žene. Vendar pripravljenost za sodelovanje obstaja pri ženah. Pri Zadružni zvezi Slovenije je ustanovljen odbor za kmečke žene. V tem odboru so samo kmečke žene in ob ustreznem vodstvu so pokazale veliko aktivnost in že dale vrsto iniciativ za potrebne akcije za njihovo večje angažiranje. Za nadaljnji razvoj organiziranosti kmečke žene je zelo pomembna strokovna pospeševalna služba. Njeni organiziranosti ter nadaljnji krepitvi moramo posvetiti vso pozornost., Ob dobrem delovanju pospeševalne službe bo tudi kmečka žena aktivna in uspešna pri razvoju in doseganju novih odnosov na vasi, v družini in proizvodnji. Z urejanjem življenjskih razmer na vasi nam bo veliko lažje razvijati idejno in politično akcijo, da se močneje uveljavi vloga kmečke žene pri reševanju gospodarskih, kulturnih komunalnih in drugih zadev. Ob tem sklopu vprašanj velja posebej omeniti trgovino. Naše vasi so zelo siromašne s trgovinami, vendar današnje življenje tudi na vasi zahteva vsakodnevni nakup v trgovini. Trgovsko mrežo bi morali nujno približati vasi ali organizirati časovno prodajo ob določenih dnevih in podobno. Oddaljevanje šole iz vasi pomeni nadaljnje razvrednotenje vasi. V prihodnje se moramo boriti proti taki politiki. Celo nasprotno, na vas bi morali celo nekaj ljudi „vrniti‘*. Tu so stanovanjske zgradbe, gospodarska poslopja in celo stroji, ki predstavljajo kapital, ki danes propada. Na drugi strani imamo pritisk na delovna mesta, ki jih ni in stanovanja, katera šele gradimo, na vasi pa so stanovanja in brez pomena propadajo, lahko pa bi jih koristili. S svobodo smo dobili enakopravnost, vendar kmečke ženyto enakopravnost danes po 30 letih občutijo po svoje. Naj to prikažem na najbolj preprostem primeru potrošniških kreditov. Potrošniški kredit lahko dobimo za obleko, pohištvo, gradbeni material, gospodinjske stroje, avto itd. Kredit lahko dobimo na dokaj preprost način z izpolnitvijo formularja in nekaj podpisov. Kmečki ženi to ni dostopno. Zanjo potrošniškega kredita ni kakor tudi drugih ne, razen tistih, ki jih omogoča proizvodno sodelovanje, vendar ti so namenski za proizvodnjo. Kredita zanjo ni ne v banki ne v trgovini. Vsem kot kreditojemalcem je garancija naše delo, kmečki ženi, njeno delo ne omogoča zagotovila niti ne posestvo. Še posebej so prizadete male in srednje kmetije. Tu smo dolžni stanje spremeniti in doseči resnično enakopravnost. S ponovno organiziranostjo Hranilno kreditne skupnosti pri zadružni zvezi in KZ ter obratih za kooperacijo se sicer kreditni odnosi izboljšujejo vendar to samokreditiranje omogoča napredovanje v proizvodnih odnosih. Nujno je omogočiti kreditiranje potrošnih dobrin oziroma standarda, kar HKS nima v svojem programu in bi to lahko izvedli preko dostopnih potrošniških kreditov. Ob koncu naj povem le še to, da je navedeno le poizkus prikazati nekaj izsekov iz življenja in dela kmečke žene v družini in družbi ter seznaniti širši krog z njenim položajem v družbi z namenom, da stanje kar najhitreje spremenimo na bolje. Ing. LOJZE HABJAN Naša sodelavka Andreja Berlan v pogovoru s predsednico sveta za družbenoekonomski položaj žensk pri OK SZDL Pepco Oprešnik NJEN POLOŽAJ SE IZBOLJŠUJE, Ml PA SMO JI DOLŽNI POMAGATI! Bliža se 8. marec in tako vsaj ob tej priliki pomislimo na naše žene, na njihove probleme in sploh na njihov položaj v naši družbi. Marsikdo se vpraša, ali je naša družba doslej dovolj poskrbela za razbremenitev delovne žene in izboljšanje pogojev za normalno delo in za njeno življenje nasploh! Tako smo zaprosili za kratek razgovor Pepco Oprešnik, predsednico sveta za družbenoekonomski položaj žensk pri OK SZDL Ljubljana Vič-Rudnik, ki se je odločila, da spregovori o položaju kmečke žene-proizvajalke v naši družbi: »Kot vemo se letos izteka .Mednarodno leto žensk*, ki pa si ga je naš svet za družbenoekonomski položaj žensk zastavil kot dolgoročni program, saj vemo, da se v enem letu ne da uspešno in učinkovito izvesti nobene večje akcije. Posebno skrb bomo to leto posvetili prav kmečki ženi-pro-izvajalki, ker se nam zdi, da je prav ta potrebna večje družbene pozornosti. Po statističnih podatkih se manjša število kmetij, pojavlja pa se naziv pol kmet, ker se moški zaposlujejo v bližnjih mestih. Vendar pa žene ostajajo doma na prav tako veliki kmetiji kot je bila prej in zato ta naziv pol kmet vsekakor ni primeren. Tako mora posvečati kmečka žena-mati vso skrb obdelovanju zemlje, gospodinjstvu in vzgoji otrok. Zato lahko ob tej priliki vidimo, kakšnega pomena je celodnevna šola na podeželju! Takšna šola predstavlja za kmečke otroke izreden napredek in skrb celotne družbe za njihov razvoj in s tem možnost vključevanja v nadljnje šolanje. Kmečki starši se svojim otrokom ne morejo dovolj posvetiti, ker so s kmečkim delom preobremenjeni, pa tudi s svojim skromnim znanjem otrokom ne morejo kaj dosti pomagati. Seveda so tu še nekatera odprta vprašanja, npr. vprašanje prehrane v šoli. Kmečki starši težko plačujejo prehrano v celoti še posebno zato, ker so kmečke družine še vedno precej številne in imajo v šoli hkrati več otrok. Tako je potrebno s posebnim regresom šolske prehrane zajeti tudi kmečke otroke. S celodnevno šolo je tudi kmečka mati precej razbremenjena in se lahko tako lažje vključuje v družbenopolitično in društveno življenje na vasi. S takšno aktivizacijo pa se tudi družbenopolitično prosvetljuje. Nekaj bi spregovorila še o varstvu otrok na podeželju. Na splošno prevladuje mnenje, da na vasi ne potrebujemo vzgojno varstvenih zavodov, saj lahko stare mame, tete in sosede varujejo otroke. To mnenje pa je popolnoma zgrešeno, ker se pri tem pozablja, da je tudi vzgoja predšolskih otrok pomembna za dober vstop oziroma vključitev v osnovno šolo, kajti opazna je razlika, zlasti prva leta, pri uspehih otrok, ki so prišli iz varstva in pa od doma. V bodoče bomo morali misliti na to, da se bo tudi v manjših vaseh ali zaselkih našla kakšna soba za varstvo malčkov, seveda pod okriljem večjega vrtca, prav tako pa imamo v mislih tudi organiziranje potujočih vrtcev po vaseh in to vsaj dvakrat te-densko.** ANDREJA BERLAN 8. MAREC - DAN ŽENA! Proslavljajmo mednarodni praznik žena s proslavami in srečanji žena v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih! Angažirajmo se vsepovsod za družbeno razreševanje njihovih problemov, ki jih še vedno tarejo kot matere, proizvajalke in občanke! Organi upravljanja v organizacijah združenega dela usmerite sredstva namenjena proslavljanju dneva žena v splošno družbeno koristne namene! Žene, v čimvečjem številu se udeležimo osrednje kulturne proslave dneva žena v Ljubljani, ki bo v ponedeljek 8. marca ob 18. uri v hali Tivoli. Naj bodo vse te proslave in srečanja primeren zaključek proslavljanja mednarodnega leta žena! N------------------------------------------------------J PRVA 00 RK V TOZD V SLOVENIJI je ustanovljena v Iskri, Tržaška 2 Na pobudo članov osnovne organizacije sindikata ISKRA, TOZD Inštitut za prenosno tehniko so na letni konferenci OOS sprejeli sklep o ustanovitvi osnovne organizacije Rdečega križa. Ta sklep so realizirali 20. februarja 1976, ko so se po uspešni krvodajalski akciji, ki se je je udeležili prek sto krvodajalcev iz Tržaške 2, zbrali na ustanovnem občnem zboru OO RKS. Na tem zboru, ki mu je prisostvoval tudi predsednik OO RKS Maks Klanjšek so prisotni sprejeli pravilnik OO RKS ISKRA, Ljubljana, Tržaška 2 ter izvolili izvršni nadzorni odbor in delegacijo višje organe RKS. Sprejeli so dosežen program dela s področja krvodajalstva, socialne in vzgojne dejavnosti. Vsekakor je ta korak vreden pohvale in posnemanja, saj je to prvi delovni kolektiv, ki je ustanovil svojo OO RK v Sloveniji. NA BREZOVICI AKTIVNI Osnovna organizacija Rdečega križa združuje okrog 500 članov. Delo te organizacije je že več let aktivno tako na socialnem kot na vzgojno izobraževalnem področju. Vsako leto izdelajo program dela in ga s pomočjo krajevne skupnosti kot tudi z drugimi družbeno političnimi organizacijami in šolo uspešno izvedejo. Vsako leto tako pripravijo tovariško srečanje za vse občane starejše nad 70 let in jim na ta način izkažejo pozornost. Ob dnevu žena bodo letos obiskali vse žene, borke in jim čestitali prav tako pa tudi občanke, ki dobivajo socialno pomoč. Tudi tu računajo na pomoč članov podmladka Rdečega križa, ki jih je veliko in so zelo prizadevni. Že sedaj pa se člani te organizacije pripravljajo na akcijo zbiranja starih stvari, ki bo 24. aprila. Organizirali bodo več zbirališč, da bo akcija lažje potekala in da seje bo udeležili čimveč krajanov. Še bi lahko pisali o prizadevanjih članov RK na Brezovici, o njihovem uspešnem sodelovanju s civilno zaščito, o sosedski pomoči, o uspešnih krvodajalskih akcijah in podobno. S svojim delom dokazujejo, kako pomembno je poslanstvo RK in kako pomembna je pomoč sočloveku. POPRAVEK V prejšnji številki Naše komune smo v anketi z naslovom „Kako smo pristopili k podpisovanju" na strani 7 pomotoma zapisali, da je ravnatelj osnovne šole Polhov Gradec Vlado Sotlar, dejansko pa je Jože Kavčič. Zaradi neljube pomote se j vljudno opravičujemo! ’_______________________________UREDNIŠTVO j r OBISKALI SMO KRAJEVNO SKUPNOST GOLO - ZAPOTOK ii MLADINA GOLEGA JE LAHKO VSEM VZOR! V gasilskem domu na Golem se je s prebivalci krajevne skupnosti pogovarjal naš novinar Milovan Dimitric. V razgovoru so sodelovali z desne proti levi: Anton Golob, Vlado Ganoni, Alojz Mlakar, Milovan Dimitrič, Jože Gradišar, Franc Debevc, Alojz Kraljič, Justin Mihelič, Janez Golob, Albert Ponikvar, Jože Železnik, Tone Jamnik in Franc Usenik. Kozjansko, Haloze, Brkini, Suha krajina, Bela krajina pred nosom Ljubljane? Je to malce preveč senzacionalistično? Toda dejansko je tako, dejansko le 18 km od Ljubljane, torej našemu glavnemu mestu tik pred nosom, živijo ljudje v razmerah, ki so tako zelo podobne naštetim znanim, razvpitim, nerazvitim področjem. Tako žive prebivalci v naši občini, tam okoli Krima. Krajevna skupnost se imenuje Golo-Zapotok in ima tudi po vseh zakonskih predpisih status gorske krajevne skupnosti, kmetije pa ustrezajo vsem predpisom in zahtevam za hribovske kmetije. Krajevna skupnost Golo-Zapotok pa je prav tako nerazvita kot nerazvita področja, pa čeprav sodi pod ljubljansko občino. Prebivalci nimajo vode, so brez kanalizacije, brez telefona, skoraj neprevozno cesto imajo, avtobus komajda pride kdaj na to področje, industrije nimajo, gostilne nimajo, delavci, ki se vozijo na delo v „šihtu“, morajo zvečer skoraj osem kilometrov pešačiti z Iga na Golo, če stanujejo v kateri še bolj oddaljeni vasi, pa še več. Avtobusa zvečer namreč ni! Kljub temu pa prebivalci delajo, se trudijo in njih aktivnost je očitna, njihovi delegati so znani kot zelo prizadevni in marljivi ter vestni v vseh občinskih organih, pa tudi mestnih in republiških. Mladina je delavna in je ena redkih krajevnih skupnosti v ljubljanskih občinah, ki se resnično lahko pohvali s prizadevnimi in odlično organiziranimi mladinci. Vasi izumirajo KS Golo - Zapotok se razteza po pobočjih in senožetih okolice Krima. Obsega šest vasi: Kraljič, Golo, Skrilje, Selnik, Zapotok, Visoko in Rogatec. Po številu prebivalcev je to majhna krajevna skupnost, ki šteje komaj 380 prebivalcev. Bilo jih je mnogo več, pa so odšli: s trebuhom za kruhom, kruha namreč v njihovih rodnih krajih ni bilo več. Pred leti je bila ta krajevna skupnost še dokaj gosto naseljena, danes pa so ostali le še stari Vračajo se le upokojenci, mladih pa ni Ob tem je zelo aktualno vprašanje partizanskega vojskovanja v primeru vojne, saj morajo v tem primeru zelo važno vlogo odigrati hribovske kmetije. Te pa izumirajo in nujno je nekaj narediti, da se to spremeni To je nujno zaradi naše varnosti in pozabiti tudi ne smemo na pomembnost tega področja v času NOB, ko je bil tu eden prvih spopadov, tu so streljali talce, tu so dvakrat požigali, tu so pokale prve puške, tu so ustanavljali prve partizanske enote, tu so nudili partizanom vse, tu ni bilo izdajalcev, tu so bili vsi za partizane, mnogi so se borili, imajo skratka slavno in herojsko zgodovino. Želje po vodovodu Predsednik KS Golo-Zapotok je ALOJZ KRALJIČ. „Smo povsem kmečka KS. 600 metrov nad morjem ležijo naše vasi. Imamo prav idealne pogoje za živinorejo, vendar mora nekdo to živino oskrbovati, nekdo jo mora tudi prodati, nekdo mora načrtovati, skratka vse narediti Tega pa ni, saj so ostali tu gori na kmetijah je še stari ljudje, ki ne zmorejo vsega tega. zapotok npr. ima ogromno sem, vendar ostaja nepokošeno, ali pa kolikor ga sosedi pomagamo pokositi ostarilim kmetom. V letih 1965-1970 je bilo izredno hudo izseljevanje, sedaj pa se je že ustavilo. Saj se praktično več nima kdo izseljevati Če bi vozil avtobus, kot se spodobi, potem bi morda kdo prišel nazaj, tako pa ni kaj dosti možnosti. Smo pravi pravcati reveži. Industrije nimamo, imamo le dva obrtnika avtoprevoznika. Ta dva pa ne moreta vzdrževati naše krajevne skupnosti Zato smo še posebej zainteresirani za solidarnostno financiranje krajevnih skupnosti. Naša KS nima svojih prostorov, pisarne imamo kar doma po kuhinjah. Menimo, da bi morale podeželske krajevne skupnosti prav tako zaživeti kot mestne, saj smo ravno tako prebivalci kot tisti v mestu. Tudi kmet rabi kopalnico, morda še bolj, ker se bolj umaže. “ Član sveta KS FRANC USENIK je povedal o načrtih: „Sedaj smo se odločili da „na tak ali onak" način zgradimo vodovod. Sedaj imamo namreč le kapnice, ki imajo od 10 do 30 kubikov vode in tega je hitro konec. Na dnu ostane le umazanija. Ko nam pripeljejo nato vodo s cisterno, se vsa umazanija dvigne in nekaj časa sploh ni pitna niti za oko. Če bi dali našo vodo pregledati, bi nam vse kapnice zaprli, saj so nezdrave. “ Vsak bo nekaj dal Član sveta KS ANTON GOLOB: „ Vodovod bomo gradili, koliko bomo le mogli s svojimi sredstvi, saj na druga ne moremo j kaj dosti računati, saj nimamo delovnih organizacij. Vsaka hiša bo prispevala po 5000 din. To je za nas veliko, fri tem pa so pokazali solidarnostno pripravljenost lastniki vikendov, ki bodo prispevali enako vsoto po vikendu. Ta denar bomo zbirali po vaseh Zapotok, Golo in Skrilje. Tako bomo zbrali 1,65 milijona, saj bo dalo okoli 130 hiš. “ Alojz Kraljič: „ Vodovod bo veljal po sedanjih predračunih 6,17 milijona. To je zelo veliko, vsaj za nas. S tem denarjem bi zajeli potok Šumnik, ki ima odlično vodo in jo speljali po ceveh v naše hiše. Ogromno pomoč pri gradnji pa nam je obljubila JLA. JLA nam je obljubila kar 19.000 delovnih ur za gradnjo. S tem nam bodo resnično izredno veliko pomagali. Svojo pomoč pa so nam obljubili tudi kadeti s šole RSNZ, ki bodo prišli k nam delat pri gradnji tri sobote. “ In kako bodo zmogli občani sploh tak prispevek, ko so skoraj brez dohodkov? Franc Usenik: „Vsak bo moral dati bika za vodovod. Pa bomo rade volje dali, samo da bo voda. Nekako bomo le zmogli, saj ima skoraj vsaka hiša koga v službi in si tako lahko le privarčujemo nekaj denarja. Seveda pa bomo dali za to, vsaj mnogi, vse svoje prihranke. “ Anton Golob: ..Elektriko sicer imamo, vendar bo treba nekatere stvari še popraviti in dodelati Nujnost pa je telefon. Tega potrebujemo kot le kaj. JLA je zgradila telefon in obljubili so nam nekaj linij. To bi bilo resnično odlično! JLA nam sploh izredno veliko pomaga. “ Divjad se masti ALBERT PONIKVAR, predsednik zbora delegatov: ..Gozdove imamo, to je res. Pa kaj nam to pomaga, saj smo revni Živinoreja je na psu, veliko zemlje je v pušči To je naša slika. Kar pa imamo, nam le malo ostane. Po naših bornih poljih in posevkih se namreč masti divjačina. Naša polja so ji prava poslastica in še tako visoka ograja in še tako zavarovano polje ne pomaga. Na enem koncu preganjaš jelena, na drugem koncu polja medtem srnjak obeduje. Medved pride na večerjo in ko ga podiš s poslednjih ostankov, se na tretjem koncu oblizuje in požira posevke čreda divjih prašičev. Koruze letos nisem dobil niti en sam storž, pa sem je posejal kar precej. Divjačino hranimo odlično, saj je videti v odlični formi in lepo rejena. Če je zima huda, pride k nam v vas, prav pred vrata razsajat medved, kot da bi se jezil, ker mu nismo zunaj pustili ustrezne prehrane. In lovci? Ti imajo slab odnos do nas. Neradi plačajo škodo, če jo sploh in še potem je plačajo manj, kot pa je je povzročila divjad. Ne vemo, kaj storiti Včasih imamo občutek, kot da smo prehranjevalni biro za divjad. “ Krajevna skupnost Golo-Zapotok nedvomno potrebuje za svoj razvoj in za to, da bi lahko odigrala svojo funkcijo v primeru vojne, uspešno pomoč širše družbene skupnosti Herojska zgodovina Kaj se je dogajalo med vojno, pripoveduje JANEZ GOLOB, predsednik krajevnega odbora ZZB. „ Veliko borcev je bilo, ki so prišli iz naših hiš in odšli s puško v roki v boj proti okupatorju. Na tem področju sta se formirali dve brigadi: Šercerjeva brigada in X. ljubljanska udarna brigada. Cela krajevna skupnost je bila požgana dvakrat. Moške je okupator izseljeval in to ne malo. Veliko smo dali in menim, da bi morali več dobiti, kot pa smo. “ Član krajevnega odbora ZZB FRANC DEBEVC nadaljuje: „23. maja 1941 se je pri nas začel prvi napad na Italijane. Tedaj so škriljski fantje napadli Italijane in jih dobio premlatili. Na Kureščku so se zbirali v času vojne prvi borci. Tam v stari koči so se snovali pni načrti. Tam je bila vrsta herojev in junakov, znanih iz naše zgodovine. Tedanja lastnica gostilne Stana Žitnik je veliko pomagala partizanom in jih podpirala, kjer je le mogla in jim nudila vse, kar je imela. Tako je bilo pri nas med vojno. “ „Tudi danes smo prisotni povsod", pravi Janez Golob. „110 članov šteje naša organizacija. Sodelujemo pri vseh proslavah in akcijah, kolikor le moremo. Zapotok in Skrilje bosta letos dala poudarek spominskemu obeležju in obnovi obeležij nasploh. K nam hodi veliko mladih v ekskurzijah gledat partizanske kraje. Tudi naša mladina je odlična. Veliko nam pomagajo in vse nam narede, kar je le treba in kar seveda zmorejo, torej, da ni treba finančnih sredstev. Letos si bomo prizadevali, da bi naredili spomenik v Zapotoku nad šolo, na tistem kraju, kjer so ustrelili med NOB okupatorji 14 talcev. “ Idealni mladinci Organizacija ZSMS te KS ima 32 članov, čeprav je mladih le malo, vendar imajo več članov kot marsikatera mestna KS, kjer živi nekaj tisoč mladincev, pa jih ni nikjer. Mladinci iz KS Golo- . Zapotok pa so prisotni povsod. TONE JAMNIK je predsednik krajevnega aktiva ZSMS. ..Imeli smo že vrsto udarniških akcij. Urejevali smo partizanske poti, vaška pota itn. Svoj prostor imamo v gasilskem domu in ga tudi izkoriščamo. Organizirali smo namizni tenis, šah, ples... Vso opremo, vse smo sami kupili. Povrhu imamo pa še denar, torej kar polno mladinsko blagajno. Udeležili smo se tudi več pohodov, mladinskih delovnih akcij, naši mladi so bili v Halozah in povsod se skušamo udejstvovati. Sedaj želimo ustanoviti mladinsko škriljsko četo. Računamo pa tudi na to, da bi s prostovoljnim delom gradili dom, seveda skupaj s KS. Tam bi imeli nato prostore, pa tudi KS bi končno dobila svoj prostor. “ ZVONE LENIČ, član vodstva mladinskega aktiva: ..Skušali bomo organizirati v bodoče vsakega mladinca. Se nekaj jih je, ki ne delajo, pa računamo, da bodo. “ Krajevno organizacijo SZDL pa tarejo težave, predvsem kadrovske. Predsednik JUSTIN MIHELIČ pravi: ..Reorganizirali smo se v redu, toda ljudi je premalo. Sodelujemo povsod: pr‘ delu, proslavah in v sedanjem delegatskem sistemu se več ljudi ukvarja z družbenopolitičnim delom. Problem pa ie raztresenost, saj se težko dobimo. Je tudi po pet kilometrov pd hoje od enega do drugega. Na današnji sestanek so prišli ljudje peš skozi sneg tudi po pet kilometrov. “ Center brez OZK Sekretar osnovne organizacije ZK Zapotok je VLADO GANONI. „Golo nima svoje organizacije, kar je velika škoda. Vsaj aktiv bi moral biti. Tudi z mladimi bomo potem lažje delali Smo edina KS, ki v središču nima OZK. Bolj kompaktni bi bili potem. Pozabiti pa tudi ne smemo, da dviga glavo klet-Bolj moramo ob tem poudariti družbeno samozaščito. “ Alojz Kraljič: „ Veliko nas je bilo v ZK, pa se je organizacijo razšla zaradi sporov, ki smo jih imeli z nekdanjim komitejem no Rudniku." . Izredno marljivi so na Golem tudi gasilcu Predsednik gasilskega društva je JOŽE ŽELEZNIK. „Na našem področju imamo dve društvi. V tem času smo adaptirali dom oziroma ga praktično na novo zgradili, kupili kombi, brizgalno in naši člani imajo po gasilski liniji odlično izobrazbo. Letos slavimo 50 W in nekaj ustanovnih članov je še živih. Letos bomo slavili’ obenem pa bomo „fehtali“ za novo brizgalno, ki jo rabimo. Prihodnje leto pa bo slavilo 50 let tudi škriljsko gasilsko društvo. Oni bodo morali obnoviti dom in še kaj nabaviti' j morda kombi in brizgalno." ji Član delegacije JOŽE GRADlSAR: .,V delegaciji nam , manjka nekoga, ki bi gradivo sam razlagal in ga nato preštudiral-Tudi udeležba je včasih slaba, nekateri pa se branijo^ iti Ljubljano na seje. Seveda, ko pa morajo našo peš domov. “ ,. ALOJZ MLAKAR, delegat KO v OK SZDL: Jmamo tudi moški pevski .zbor, organiziramo redne proslave za da republike, 22. december - dan JLA, za vsak praznik kal naredimo. Žal pa nam manjka večji oder." Kaj je s Kureščkom? SREČKO PEČEK, član sveta KS: „S trgovino sm° zadovoljni, žal pa nimamo gostilne. Za tiste, ki delajo popoldn ’ bi morali preskrbeti še en avtobus. Predlagamo krožni prom prek Turjaka. Kmečki turizem so le sanje, saj ni vode, niti ■ Na Visokem je sicer že več vikendov kot domačij, vendar bi I „ bilo še več, če bi bila voda. Tako pa se ne moremo iti turizma Alojz Mlakar: „ V izgradnjo novega doma na Kureščku s ^ izredno veliko vložili tudi prebivalci sami in bi bile tam . turizem idealne možnosti, pa je dom zaprt. Zaprt je že dve in na vse urgence ga še vedno niso odprli. Vlado Ganoni: „0 cesti do sem so že veliko govorili, pa nl nič. Pred praznovanjem občinskega praznika leta 1972 so ^ zakoličili za novo traso, pa je ostalo le pri tem. Ovinke nal dar so količki že zgnili. Sele pred kratkim uredili poti toliko, da so vse vasi dostopne z močnejšim vzdržljivejšim avtom Vsega res ne moremo sami, PriPrav^erJrJCi zravnali, da so vse vasi dostopne z zi/ivejsim aviom Vsega res ne moremo sami, i”‘t"m smo vedno pomagati in dati, kolikor le moremo. Nekaj je < narediti za to zibelko partizanstva!" Zapisal: MILO VAN DlMi i Fotografiral: LEONJM^J OBISKALI SMO DELOVNO ORGANIZACIJO VZPENJATI SE KOT ZICNICA, PRAVIJO V ZICNICI Izdelava strojev za lesno opremo ŽIČNICA, zanimivo, pravzaprav kar malce nenevadno one za tovarno, posebej še, če pon ne proizvaja takšnih pro-ttvodov, kot bi človek po ime-ou pričakoval. Včasih pa so v tej tovarni, takrat še ko je stala °b Tržaški cesti, izdelovali tudi Očnice. Danes je to le preteklost, še bolj oddaljena preteklost kot pa stari prostori, iz katerih seje Žičnica „izkopala“ Ered slabim letom. Danes ima Žičnica v svojem proizvodnem Ptogramu izdelovanje strojev za tesno industrijo, pa tudi avto-Servisno opremo izdelujejo. Del Proizvodnje, ki je na prvem rili. Ko smo prišli v sklopu Slovenijalesa, pa so se nam klanjali, tako se je spremenilo stanje samo zaradi imena. Tako smo uspeli tudi dobiti kredit za novo tovarno, ki ga sami ne bi dobili. Ko smo imeli kot celota status TOZD v Slovenijalesu, smo razpustili administrativni aparat, saj ga v celoti nismo več rabili. Slovenijales je skrbel za plasma na trgu itn. To, se nam zdi, je bilo najboljše obdobje. Sedaj smo OZD v isti grupaciji, vendar se je položaj spremenil, odkar je Sovenijales SOZD. To sicer še formalno ni povsem urejeno, saj ni vseh samoupravnih aktov in še ni vse „po reglcih“ konstituirano, vendar Želimo biti prisotni v tretjem svetu Na ves ta kup vprašanj je ponovno odgovoril direktor Stane Grča. „Doslej smo izvažali desetino naše proizvodnje, računamo pa, da bomo letos izvozili že petino. Izvažamo redvsem v Francijo, Nemčijo, vedsko, Italijo, Cehoslovaško in na Madžarsko. Sedaj pa se pripravljamo za izvoz v Kanado. Poskušali smo tudi s tretjim svetom in nekaj izvozili tja, vendar je bila to le malenkost. Tretji svet za to očitno še ni dovolj razvit. Naše zmogljivosti pa so tako velike, da se moramo širiti. Širiti pa se moramo pred- ZDRAVKO PARIŠIČ JANKO ZUPANČIČ ANDREJ RUS staj.11’ J® že „star“ in pred-j, Ja okoli 60 odstotkov pro- lova • e’ mec*tern ko je izde-n an|e avtoservisne opreme jino 2adeva’ k* zavzema tret- Proizvodnega programa, S®m ko osfalih 10 od-ra ,k°v odpade na izdelovanje metovihvdrUSh kovinskih Pjed-avto ' V ski°Pu proizvodnje nai2rvisne °Preme izdelujejo (tum C naPrave za demontiranje n, ’ Zayor itn. To proizvodnjo čev^raVai° tud' izredno pove-jtr, tako da bi spremenili av,JUro proizvodnje v korist tem ervisne opreme. Ob vsem da nujno povedati še to, Žičnica v veliko SOZD Čila niJaIes’ kateri seje priklju-tet v zad®tku sedemdesetih tezlii' tem sklopu so doživeli 0Pom?,ti .reorganizacije > pa tudi ga n,, ,0.^1 So si zaradi zaledja, ki * nU(ii ime Slovenijales ^tuževanje je bilo nujno Žičnice Časa'A P°ve 0 tem: STANE ,Že dalj Vami Pred številnimi združit-cion»lSni0 v tovarni uvideli ra-trebo n^St Z(truževanja in po-vitej*’ da Se vključimo v celo-delaJ j organizacijo združenega tekih 0 ,tud' da nastopamo v Ven>jales0ki!irih ,na tr^- Slo‘ stopnj„s J® imel pravzaprav tri n° Pan Združevanja: najprej les-k°t Sm0^0’.nato druge tovarne, Prej kr h?1’’ *n poslednje sedaj apr. Rrp * imt ko so vključevali Mi smo prišli v drugi združevanja. Sami &ne S’bf ili Prišli n, V Premajhni. Če smo aarp k oanko kot Žičnica, so aih ^^..vrata kazali in o kakš- J-pH .-i "•“■'-‘Ul Ul O K.aK.S- uih smo lahko le sanja- živimo in delamo že po novem. Kaj pomeni to za nas? Poglejmo si! Devet starih milijard planiramo kot svoj letošnji bruto dohodek, vendar so nam naročili od tega v okviru Slovenijalesa le 1,2 stare miljar-de. Za ostalo si moramo po- STANE GRČA iskati kupce sami. To pa pomeni, da moramo prej razpuščeni aparat ponovno vzpostaviti. To pa ni najbolje za nas, pa tudi neracionalno se nam zdi. Težave imamo sedaj zaradi tega. Tovarne v sklopu SOZD Slovenijales se sedaj obnašajo npr. do nas tako kot do kake druge tovarne, ki sploh ne sodi v našo grupacijo. To pa se nam ne zdi prav. Res pa je, da si na ravni SOZD medsebojno pomagamo, če gre komu slabo“, je še dodal Stane Grča. In kako bo glede na to v bodoče z Žičnico? Kaj planirate, kako se boste razvijali, kako je z izvozom? vsem na zunanja tržišča in tu bomo morali spet poskušati s tretjim svetom, saj so tam perspektive. Prodor na zunanja tržišča za nas pravzaprav ni tako težak, kot za marsikatero industrijo, ki jev naših mejah privilegirana. Mi smo na domačem trgu izpostavljeni ostri mednarodni konkurenci, torej smo v enakem položaju kot zunaj. To je posledica tega, da je opremo, ki jo proizvajamo, lahko vsakdo prosto uvažal, kolikor je hotel in so nas tujci stiskali. Tujci so lahko kreditirali na osem let, mi le na tri leta, pa še obrestna mera je bila drugačna. Toda vzdržali smo. Prizadel nas je tudi težaven položaj lesne industije, ki ni mogla izvažati v Ameriko in je imela sploh zastoj. Zato niso naročali novih strojev. Ob vsem tem pa moramo poudariti, da smo ena tistih delovnih organizacij, ki več izvaža kot uvaža. Naš izvoz je za tretjino večji kot pa uvoz. Veliko si obetamo od nove tovarne, novih prostorov. Lani smo bili razočarani, ker smo pričakovali večji skok proizvodnje zaradi nove tovarne, torej boljših pogojev, pa se to ni zgodilo. Letos pa upamo na učinek te investicije. Tare nas tudi precejšnja fluk-tuacija delovne sile. Imamo 300 zaposlenih vendar se pogosto zamenjujejo. Eni menijo, da so tega krivi slabi osebni dohodki, drugi pa, da medsebojni odnosi. Pri plačah je tako, da so delavci plačani na normo in je dohodek različen, poprečje pa je 3400 din. Pri odnosih pa je tako, da nekateri stari nočejo pomagati mladim in tu so problemi. Lani smo zbrali za šest milijonov prihrankov. To smo dosegli z izboljšanjem proizvodnje, z racionalizacijo delovnih operacij. Poenostavili smo v konstrukciji izdelavo elementov in boljše orodje smo kupili. Dosegli smo večjo hitrost in točnejšo obdelavo, pa tudi pri delovnih pripravah smo privarčevali. Se vedno pa nam dela težave delovna disciplina in tu bi bilo mogoče še marsikaj privarčevati. Delavci delajo dejansko, kot smo izračunali, le po pet in pol do šest ur dnevno. Tu pa že marsikaj izgubimo,“ ugotavlja Stane Grča. Žičnica je v naši državi eden šestih proizvajalcev tovrstne opreme in je na drugem mestu po moči. Za to skupnost, ki je nastala samoniklo, pa je značilna velika stopnja koordinacije in enotno nastopanje, tako da sploh ne prihaja do težav, s katerimi se srečujejo mnoge sorodne skupnosti. Več mladih proizvajalcev v vrste ZK Kako je pa z Žičnico na drugih področjih? Kaj so naredili komunisti po 5. seji CK ZKS? O temu je pripovedoval sekretar osnovne organizacije ZK PETER SNOJ. »Vsakega sklepov pete seje smo sklenili prenesti v tovarno. Težave imamo le z obratom Ribnica, ker tam politično življenje ni najboljše. Nimajo svoje organizacije ali aktiva ZK, saj je tam en sam komunist. Med 50-članskim kolek- Delavska kontrola pa se bo lotila dela z novimi močmi. Predsednik je novoizvoljen in sicer ANDREJ RUS. »Bolj mlada je naša kontrola in doslej ni dala tistega, za kar je bila postavljena. Prejšnji odbor ni dosti naredil, oziroma konkretnega sploh nič. Sedaj bomo skušali začeti. Najprej bomo obravnavali zaključni račun." Še vedno smo premalo povezani ZDRAVKO PARIŠIČ združuje v sebi kar dve pomembni funkciji. Je predsednik delavskega sveta in obenem še tajnik osnovne sindikalne organizacije. »Naš delavski svet nima revolucionarnih dnevnih redov. Imamo nekatere težave, čeprav smo po ustavi vse formalno izpeljali. Je vprašanje motivacije, tu so tudi ekonomski problemi in če teh ne bi bilo, bi bilo marsikaj boljše in lažje. Zagotoviti moramo boljše obveščanje, saj je slišati na zborih delovnih ljudi tudi številne neupravičene kritike, saj so ljudje le enostransko seznanjeni. Delavski svet pa je boljši po ustavnih spremembah. Ni več tistega roke gor, roke dol. Problemi pa so z izvršilnimi organi kot npr. s poslovnim odborom. Ta pozablja na sklepe delavskega sveta. Sedaj smo sklenili, da naj predsedniki teh organov občasno poročajo delavskemu svetu. No, in še o sindikalni organizaciji, to moram tudi jaz povedati. Sindikat ne deluje, kot bi moral in kot bi želeli. Skuša biti sicer podaljšana roka ZK, vendar mu to ne uspeva vedno. medicinskih sester, za krajevne skupnosti in za stabilizacijo. Seveda pa je vprašanje, kaj storiti s tistimi, ki ne bodo hoteli priti. Kakšne naj bodo sankcije? “ sprašuje Zdravko Parišič. Premalo številni smo JANKO ZUPANČIČ je predsednik ZSMS. »Naša organizacija je nekaj časa spala, sedaj pa ne spi več. Imamo 20 članov, lahko pa bi jih imeli mnogo več, saj je štirikrat več mladih. Na tem področju sedaj tudi delamo. Imeli smo dvodnevni izobraževalni seminar, načrtujemo pa vabljive akcije in rekreacijo. Problem pa so kadri, saj niso vsi iz Ljubljane. Menim, da bi nas morali z občinske konference ZSMS bolj spodbujati." _ V Žičnici pa delavci posvečajo veliko pozornosti rekreaciji. Tako imajo delovno planinsko društvo. Naredili so si sami kočo pri Preddvoru, imajo pa tudi še parcelo pri Čerkni-škem jezeru, kjer želijo zgraditi vikend, vendar ni denarja. Do konca leta pa se bodo morali v Žičnici odločiti, kaj bodo naredili z obratom Ribnica. Sedaj so naredili model organiziranosti in če bo model v redu, se bodo odločili, da bo ta obrat TOZD. Treba pa bo rešiti tudi vprašanje dohodka, saj so cene proizvodov, ki jih izdelujejo v Ribnici, svobodne, v Ljubljani pa omejene. In kaj menijo o Žičnici, o delu, skrbi za delavca, o družbenopolitični dejavnosti v tovarni delavci sami? GABRIJEL TRČEK delavec: »Družbenopolitično smo tivom pa bi jih moralo biti več! Skušali smo že in še bomo ustanoviti aktiv ZK. V naši organizaciji pa se borimo za popravek strukture, saj nam manjka neposrednih mladih proizvajalcev. Menim, da se nas 20 članov v delovni organizaciji kar »čuti" saj smo prisotni povsod. Je pa v naši tovarni problem z zavestjo delavcev. Tu skušamo čimbolj učinkovati. Po delovnem času so pripravljeni le redki priti na sestanek. Delavski svet in drugi sestanki so že popoldne, medtem ko moramo sklicevati zbor delovnih ljudi dopoldne, če želimo, da jih pride dovolj." Po drugi strani pa smo spet zelo aktivni, vendar premalo povezani. Sedaj smo sicer odstranili nedelavne in razširili odbor. Ne želimo le skrbeti za ozimnico in kurivo in cenejše blago. Opažamo pa, da je premalo spodbud od delavcev samih. Skrbimo tudi za rekreacijo in socialno plat, saj smo ustanovili sklad socialne pomoči »Čebelica" itn. Prenašamo pa že marsikaj na politično delo. Žal še vedno »škriplje" pri nosilcih sindikalnih skupin. Poskrbeli smo tudi za cenejšo desetdnevno letovanje na morju itd. Sedaj smo se odločili, da delamo tri sobote in sicer: za dom kar dobro organizirani. Žal pa ljudje nimajo vedno pravega zaupanja. Za odločitve pa se ljudem tudi prepušča premalo časa. Ljudje menijo, da je pri stvareh včasih pritisk in da je vse že vnaprej odločeno." STANE RAVNIK, delavec: »Jaz sem dobil stanovanje, imam pa kredit, ki ga bom sedaj odplačeval celo življenje. Zadolžen sem do vratu. Dosti nas je takih z nerešenim stanovanjskim problemom, vsaj 25. Denarja za kredite je v tovarni premalo." Žičnica pa bo očitno napredovala, se vzpenjala tako kot žičnica. MILOVAN DIMIT'?'Č MLADI V 00 ZSMS MALČI BELIČ VEMO, KAJ HOČEMO IN PRIZADEVALI Sl BOMO Radi imajo svoje okolja s katerim se srečujejo vsak ponedeljek. Do nedavnega je vodil to OO ZSMS Ivo Brečič: „Izmed 1168 mlladih, ki živijo v naS krajevni skupnosti, (vsem smo že dvakrat poslali vabila za sejo), nas je članov OO ZSMS okrog šestdeset in od tega le polovico aktivnih". „Mladi premalo poznajo vrednost osnovne organizacije. Tu bi se lahko spoznali z najrazličnejšimi stvarmi, spoznali bi, kaj je plehka zabava in kaj resno delo, tako pa nas določeno število mladih ne jemlje resno, drugi ki pa so vključeni v osnovne organizacije na delovnem mestu ali šoli pa se nam ne priključijo'1, je opravičevala članstvo organizacije njena sekretarka Meta Dobovišek. Kljub majhnemu članstvu je organizacija prebrodila začetne težave, ki so bile tudi finančnega značaja, saj so šele letos dobili simbolično dotacijo krajevne skupnosti in občinske konference ZSMS. Poleg samoprispevka so pobirali še odpadni papir, da so lahko zaživeli, kajti prireditve, ki so jih organizirali in s katerimi si finančno pomagajo podeželske osnovne organizacije, niso naletele na dober odmev. Le malo ljubiteljev preproste ustvarjalnosti mladih si je ogledalo njihov trud. Čeprav so naleteli na nerazumevanje do svojega ustvarjalnega odrskega delka, niso obupali in pripravljajo za začetek marca dramo ..Obsojeni’* delo njihovega člana Gorana Gluviča, ki je bil tudi eden izmed petorice najbolj delovnih v preteklem letu. Kadrovska komisija je namreč pred letno konferenco pregledala dejavnost članov, nedelavne izključila 'in ocenila.pet najboljših, ki so se imeli kje izkazati. „Naša 30-članska pohodna enota je organizirala vrsto pohodov. Bili smo na občinskem prazniku v Notranjih Goricah, imeli smo orientacijski pohod na Ig, bili smo v Kozlarjevi gošči itd. Poleg pohodov smo organizirali vrsto športnih tekmovanj in delovnih akcij. Tako smo urejali okolico blokov na Tomažičevi ulici, pa okolico vrtca Malči Belič, delali smo na Aleji spominov in- tovarištva in pri celodnevni šoli na Dobrovi**, mi je povedala nova predsednica organizacije Darja Marn. „Naše sodelovanje z občinsko konferenco je zelo dobro. Veliko naših članov dela v njenih organih, ona pa skrbi za naše idejno usmerjanje. Prav tako smo dobro zastopani v krajevni organizaciji SZDL in imamo v njenem predsedniku našega mentorja. Prav tako nam pri našem delu pomaga krajevna skupnost Malči Belič, ki nam velikodušno odstopa v uporabo vse prostore.‘‘ V začetku našega pogovora nas je bilo malo, potem se je krog večal, verjetno je prišla vsa trideseterica aktivno delujočih mladincev. Postopoma so se vključevali v razpravo z različnih področij, ki so in še tarejo njihovo organizacijo. Dobila sem vtis, da fantje in dekleta, ki si v letošnjem letu želijo razširiti članstvo, povečati dejavnost vseh komisij in izboljšati sodelovanje z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami v krajevni skupnosti, mislijo razsodno. Vedo v čem je njihova moč, ki jo hočejo uveljaviti in ne bodo sami krivi, če bodo njihove želje včasih neuresničljive. MINKA SKUBIC Vičiada — vzpodbuda delovanju mladih Konec lanskega in v začetku letošnjega leta so vse tri področne konference OKZSMS naše občine organizirale zaključne prireditve tekmovanj svojih osnovnih organizacij pod enotnim imenom VICIADA. Mladi s terena, iz šol in delovnih organizacij so pridobivali točke za svojo organizacijo z dejovnimi akcijami, družbenopolitičnim izobraževanjem, kulturnimi in zabavnimi prireditvami, pohodi, organiziranimi izleti, obiski raznih prireditv in dobrim informiranjem. Prav tako je bilo ocenjeno sodelovanje z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami in izpolnjevanje nalog ter sodelovanje v akcijah OK in RK ZSMS. Edina naloga osnovnih organizacij, ki so, in ki želijo sodelovati v tem tekmo/anju, je redno pošiljanje izpolnjenih obrazcev, ki so koristen pripomoček tudi posameznim konferencam za celovitejši pregled dela svojih organizacij v tekočem letu. V lanskem letu je imela konferenca mladih v izobraževanju najboljšo osnovno organizacijo na osnovni šoli Bičevje in TSS, pri KMD so si razdelile prvo mesto osnovne organizacije delovnih organizacija Ilirija, Igo in Iskra-Horjui, med mladimi na terenu pa so izstopali mladi iz osnovne organizacije Malči Belič z Viča. Vičiada je dosegla in še poglablja svoj namen -spodbujanje delovanju mladih, OK ZSMS ki je njen nosilec, pa to spodbudo v najboljših organizacijah nagradi s praktičnimi nagradami. M.S. Tudi v Iški vasi kufturno- umetniško društvo Vaščani Iške vasi so v zadnjih dneh januarja ustanovili KUD Iška vas. Člani tega društva so se zavzeli za čim boljšo povezavo z vsemi družbenopolitičnimi in družbenimi organizacijami. Tako bodo lažje uresničevali naloge in program, ki so si ga zadali. Med prvimi bo vsekakor združevanje vseh za oživljanje in delovanje dramske in pevske sekcije. Z besedo in pesmijo bodo skušali razvijati kulturno zavest, ob tem pa tudi budili veselje do kulture najširšemu krogu krajanov. Treba bo zagotoviti tudi primeren prostor, ki ga v vasi trenutno še ni, obstojajo pa možnosti s preureditvijo obstoječih garaž v gasilskem domu oziroma z izgradnjo doma družbenih organizacij. Sodelovali bodo tudi na revijah dramskih skupin in pevskih zborov in se tako tudi vključili v kulturno delovanje občine. Ustanovitev KUD Iška vas pomeni uresničitev želja, da se kulturna dejavnost razširi na vse vaščane in ne samo na mladince, ki so bili do sedaj glavni nosilci kulturnih akcij v tem kraju. Entuziazem in vloženi napori v dosedanjem delu, pripravljenost vodstva KUD, še posebno tovariša Strleta ter vseh ostalih so zagotovilo, da bodo s skupnimi napori uspešni tudi v prihodnje. MIRA JAKŠA Moški pevski zbor iz Iške vasi že dalj časa uspešno nastopa. Bodoče naloge DPM Milan Cesnik V ospredju programa dela DPM Milan Česnik so nekatere naloge, ki terjajo čimprejšnjo rešitev. Tako npr. izpopolnitev seznama socialno in zdravstveno ogroženih otrok od 4. do 15. leta starosti. Pri tem bodo sodelovali tudi člani socialne zdravstvene komisije pri krajevni skupnosti. To akcijo naj bi izvedli do 25. februarja. Posebno pozornost bodo posvetili tudi rekreaciji predšolskih in šoloobveznih otrok, tu je mišljeno predvsem plavanje v pokritih bazenih. Nadalje so se odločili za razpis za pridobivanje zasebnih varušk za varstvo dojenčkov po vzoru in izkušnjah iz KS Krim-Rudnik in Maribor-’. Posebno ,krb bodo posvetili tudi pridobivanju novih članov in nenazadnje pobiranju članarine. Nasploh pa se njihov program dela deli na tri področja: na organizacijsko ureditev društva, varstvo otrok in družine ter letovanja in rekreacijo otrok. Kar zadeva organizacijsko utrditev društva bodo med drugim razširili sodelovanje z raznimi organizacijami in ustanovami in sicer z interesnimi skupnostmi, družbenopolitičnimi organizacijami in drugimi dejavniki v krajevni skupnosti in občini, ki obravnavajo probleme otrok in družine, nadalje s šolskimi sveti in sveti pionirskih odredov, z VVZ, z mladinskimi, kulturno prosvetnimi in športnimi organizacijami ipd. Kar zadeva varstvo otrok in družine se bodo še naprej odločno zavzemali za čimprejšnjo gradnjo VVZ in jaslic, za otroke med 3 in 6 letom starosti bodo enkrat tedensko organizirali „ure pravljic*', za starše teh otrok pa občasna predavanja in nasvete o sodobni vzgoji ter podobno. Vprašanja rekreacije otrok pa bodo reševali, poleg letovanja predvsem socialno in zdravstveno ogroženih otrok tudi s tem, da se bodo zavzemali za ureditev otroških igrišč in za organiziranje plavalnih tečajev in kopanja v pokritih bazenih.kot je bilo že omenjeno. Predsednica občinske Zveze kulturno prosvetnih organizacij Dragica Kregelj je na proslavi slovenskega kulturnega praznika - 8. februarja, spregovorila o vlogi in pomenu kulturnega poslanstva v vseh sredinah našega družbenega življenja. V bogatem kulturnem sporedu so sodelovali sopranistka Ileana Bratuž - Kacjanova, igralka Alenka Svetelova, pianist Andrej Jarc, basist Jože Stabej, flavtist Aleš Kacjan in Domen Končan, član dramskega društva iz Horjula. Smetanove kolačke je zamedel sneg V Šentjoštu niso nikoli križem rok. Napotili so se v Pionirski dom in izbrali tekst, ki ga ima tudi tamkajšnji Otroški oder v železnem repertoarju: prikupno igrico Marthe Swintz, »Kraljevi smetanovi kolački**. Scntjoščani so dokazali, da tudi sami niso vraževerni, na miniodru le v tej miniigri sodelovalo trinajst otrok: Rajko je bil kuhar, Marko glasnik, ostale vloge pa so si razdelile Breda, Marta, Mihelca, Irena, Marija, Ivica, Joži, Metka, Marjanca, Slavka in celo nehvaležno vlogo kralja, ki je ves čas na odru in ves čas tudi nekaj godrnja, je morala prevzeti Štefka. Na Šentjoštu bo torej tudi primanjkovalo moških igralcev. Pa so tudi dekleta dokazala, kaj zmorejo pričarati pod skrbnim vodstvom Ivanke Kavčičeve: kot pirhi našminkane, izredno okusno oblečene, ob modemi estetski sceni številnim gledalcem, ki so za vstopnino položili v košarico prostovoljen drobiž ali pa tudi ne, pričarati svet teatra. Kjer ni nič zares, pa se malo občinstvo v hudi zadregi vendarle na glas zasmeje, da odžene urok, ki ga ima čarovničina ABRAKADABRA. Kraljevska stola sta bila v napoto, gibanje je bilo otežkočeno, zato so jih povabili v Horjul in še kam in bi že zaigrali, pa je zapadel sneg in jih odrezal od sveta. Upajmo, da se je zdaj že stopil in so v Polhovem Gradcu in Horjulu pokazali, da zmorejo obvladati tudi gledališki prostor, ki ga v Šentjoštu zdaj še ni. J. TAUFER V začetku februarja so nadaljevali svojo jesensko politično šolo z dvodnevnim seminarjem na lasnici predstavniki KMI in KMD naše občinske konference ZSMS. V prijetnem okolju so naredili tale skupinski posnetek z željo, da se jim drugič pridruži še več sovrstnikov, da bodo tudi oni lahko spoznali svojo idejno usmerjenost. Razstava Franca Zupeta — Krištofa »Slikar Krištof vztrajno vsako leto na Prešernov dan razstavlja v Horjulu in večino drugih priložnosti in vabil odklanja**, čeprav so krajani Horjula na to nedvomno lahko ponosni, pa je vsem, ki smo videli njegovo razstavo v Horjulu žal, da ga širše občinstvo ne zapiše v koledar kulturnih dogodkov. Franc Zupet - Krištof je namreč dozorel v pomembnega slovenskega portretista, preroške besede predsednika SAZU Josipa Vidmarja, ki jih je zapisal v vpisno knjigo 1966 so se uresničile »močan in zanimiv talent, ki te drži v oblasti'* se je razvil v umetnika, ki gledalca presune s svojo intenzivnostjo in osupne s svojim trdovratnim optimizmom. Njegov svet krajin je svetal, lirski, poln: rak in plesen se nista zažrla v njegove vrbe, umetna gnojila niso zmaličila njegovih rastlin v industrijski potrošni predmet - in človek sploh ni izpraznjen avtomat, marveč bitje, v katerem vibrira kozmos, trepetajo misli, gnezdijo groza, up in obup, je skratka živ, skrivnosten in zazrt. Oblikovno pa so zdaj toliko bolj točne besede, ki jih je Janez Messesnel napisal za Delo 1970 leta: »Vendar so ti portreti barvno umirjeni, tonsko dobro modelirani, z nakazano težnjo po izraznosti in seveda z zadostno podrobnostjo.' J.T. List iz dnevnika pevovodje horjulskega pevskega zbora — Albina Weingerla Končno sem lahko zadovoljen s svojim zborom. Tokrat so se Horjulci izkazali. Takšne discipline, pozornosti in predanosti petju še nisem doživel. Koncert je popolnoma uspel. Tristo kosmatih, si zbral „fajn“ program, je rekel Boris Makovec, predsednik izvršnega odbora Kulturne skupnosti občine Vič, ko mi je navdušeno čestital. Mislim, da je tu skrivnost uspeha. Program, da program! Končno se mi je le posrečilo izbrati program, ki je vsem pevcem ugajal. Želeli so si popularen, peven, uporaben program. Tudi pesmi, ki bi jih lahko peli na izletih, na zabavah, v gostilni. Te pesmi so bile v večini (priredbe narodnih pesmi). Bilo je pa tudi nekaj težjih koncertih pesmi (Jannequin, Orlando di Lasso, Ubald Vrabec, Simoniti...) Noben pevec se ni več obnje spotikal. Nasprotno, peli so jih skrbno z zavzetostjo. Z zborom sem dosegel zvočno zlitost, disciplino predvajanja in doživetost. Se nekaj: kdaj pa kdaj pravo muzikantsko razpoloženje. Glasba nas le zajela in vodila... Le pri fortissimih je bil zvok kdaj pa kdaj kovinsko suh. Je temu kriva dvorana ali pa izgovorjava? Sem preveč .Jahal*' na čisti intonaciji? Albin Weingcrl med svojimi pevci. Ženski zbor je dosegel poleg zlitosti še intimen izraz-V Gričku in v Kesnem času še izrazit pianissim«-Dvorana je bila tiho in mirna kot bi bila uročena. Budkovič ni bil istega mnenja. V začetku je ženski zb®1 zazvenel kot orgle, je dejal, le izrazit pianissimo senl I pričakoval in hitrejši temp. Kar smo dosegli, je bilo za Horjulce izjemno. Meša® zbor je dosegel zvenečo zlitost in doživetost, prav® muzikantstvo. Tudi moški niso bili slabi. Le prav® izenačenosti glasov še nimajo. In publika? Napolnila je dvorano do zadnjega kotička. Dosegli smo popoln stik skoraj z vso publiko. Večina nam je že od začetka koncerta sledila v vseh razpoloženjih od najintimnejšega čustvovanja do Vie' šerne razigranosti. Mnogi obrazi, na začetku zamrznjen1! . so se počasi odpirali in popolnoma razcveteli. Kaj sedaj? Kam sedaj? Za spznanje težji, zahtev-nejši program (Gallus, Srebotnjak, Gobec, Kokol. Weingerl, Orff, Kodaly), sistematične pevsko tehnične vaje in prepevanje enoglasnih pesmL Seveda poleš kopice psmi za vsakdanjo rabo. Horjulski pevci — radi vas poslušamo Sredi januarja so priredili horjulski pevci v po*1* dvorani kulturnega doma celovečerni koncert. Šesto e* že mineva, kar jih vodi pžrtvovalni zborovodja Alb® Weingerl. V tem času so si pridobili v kraju izredn . hvaležno poslušalstvo, ki jih v njihovih stremljenJ*V podpira, sami pa so se organizacijsko učvrstili. Iz en®S zbora so nastali trije: ženski (16), moški (18) in meša11 pevski zbor (34) pevcev. Horjulci izpričujejo, da se ® nameravajo pevsko izobraževati samo zaradi neke t®’ nutne kaprice, ampak da je to njihova trajna notranj* potreba. Nobena, še tako dobra konservirana glasba ti n more nuditi tistega estetskega ugodja in užitka k vodstvom. A. Weingerla vse pogoje, da z oup_ navedenih pomanjkljivosti in z nadaljnjim zavWLf<-tehničnim izpopolnjevanjem doseže raven, ki b° r segla občinske okvire. CVETKO BUDKO VIC Ob kulturnem prazniku nastopili tudi folkloristi iz Dobrove nočastit1 Na Barju je bila 7. februarja proslava v pop s0Jf slovenskega kulturnega praznika. S programom J® ^\JV lovala tudi folklorna skupina, ki deluje v okviru ^(\t »Dolomiti" na Dobrovi. Predstavila se je s plesi i | krajine, Prekmurja in iz Gorenjske. . .-jo / Ta folklorna skupina je ena redkih, ki de “J L\fS> okviru KUD v naši občini, čeprav po osnovnih n(jJrr | oKviru K.UD v naši onemi, čeprav po osn«;'-- »ojv . obstojajo folklorni krožki. Pod vodstvom Vpr®tnjjl' vičar ob ponedeljkih vadi v novi osnovni šol' s® f' plesalcev. Vsi so mladinci - člani OO ZSMS 0°.* j Ljubljani. Tradicija skupine sega vrsto let nazaj, ^ r pa razen vodje od prvotnih plesalcev ni nikogar Starejše tovariše zamenjujejo mlajši, ki osnovnih šol. Tako se ni bati, da bi zmanjkalo plesalcev, treba jih je le navdušiti za to vrsto kui življenja v naši KS. qlQ\ KOS^ MLADI REČANI V NOTRANJIH GORICAH Okrepljeno prijateljstvo Z ogledom hale Tivoli in novega zimskega kopališča I® . n^ala svoj obisk pri svojih vrstnikih tudi druga skupina pionirjev in pionirk iz KS Kastav pri Reki. Kot gosti KS Notranje gorice so v dveh skupinah po 15 otrok preživeli svoje zimske počitnice v Sloveniji. Prebivali so k šolskem poslopju, kjer so imeli tudi pogosta srečanja z uomačimi vrstniki in predstavniki družbeno političnih organizacij krajevne skupnosti. Ker v dolini ni bilo snega so se vozili na Rakitno, kjer jim je vodstvo Mladinskega Okrevališča brezplačno odstopilo prostore za dnevno oivanje. Prva skupina si je ogledala tudi Planico in kranjsko goro, ter jamo v Postojni. Zastopnica KS ovarišica Zmaga Žnidarič je poudarila pomembnost odelovanja s pobrateno KS Kastav, ki je poleti sprejela | “Nadino iz Notranjih goric. Na ta način se močno krepi j Prijateljstvo med mladimi, ki so nosilci naše bodočnosti. Nekaj več o svojih vtisih so povedali nekateri gostje ksr sami: KARMEN PUHAR, 11 let, je bila najbolj navdušena ■ adt 8 snegom pokrito naravo na Rakitni. Presenetilo jo na ■' gostoljubje domačinov, ki so goste sprejeli z uprtimi rokami. ..Najbolj pa me je veselilo to, da ni 110 poleg mame. Tako sem se lahko resnično sprostila, er mi ni bilo treba kar naprej poslušati maminih opozoril." H J V SINISa PAVLINIČ, 11 let, je dejal: „Prvič sem se A8 P° mili volji sankal. Ko se vrnem domov, bom prosil o«, da mi kupi smuči. Zelo rad bi prihodnje leto let P™0 znanje o smučanju. Drugače mi je bilo 'osnje zimovanje silno všeč. Nove prijatelje bom skušal ob'skati tudi med letom. OS^DI STURM, vzgojitelj in učitelj telesne vzgoje v Predw taV‘ "Spočetka sem imel namen svoje učence seboVSem učiti smučanja. Ker pa otroci niso prinesli s J 8V°jih smuči, sem pomagal pri sankanju. Čeprav se Znati v Vam ^uclno sli*, vendar tudi sankati se je treba prj, L. Ker pa prj pas ponavadi snega ni, otroci nimajo sta j.uosti za učenje. V prihodnje bi rad skupino staroij-č učenje, v prmounje oi rau SKupino osnov1" zaclrža* v Sloveniji nekoliko dlje in jih naučil njih .smučanja. Za to bo treba vzpostaviti stike s izlt„,Vlrn' starši. Se enkrat bi se gostiteljem zahvalil za Zano gostoljubje. Zimsko veselje Ned počitnicami različnih dolžin 0j dolska vrata so se po enotedenskem premoru zopet po?- . 'n prijetni spomini na minule dni bodo še dolgo pre^i sivo vsakdanjost. Tudi zima je čeprav malo dne/) f10 nasu'a oekuj belega snega in so v poslednjih ttoži *ols'tih počitnic po vrtovih zrasli številni sneženi sJ6-.Nekateri so proste dni izkoristili za smučanje, druitv''16 A drsanje, drugi pa so prijetne urice preživeli v nahrJ. naJboljših prijateljev in prijateljic. Vsi pa so si »bve? novib m°či za delo, ki jim ga nalagajo šolske Po^dH®811-^ Kako so preživeli počitnice nam bodo stara ^^AZINOVIC hodi v četrti razred in je •■Teden*k ' ^ sv0-)**1 počitnicah je povedala sle prijate?-,z P011*®3 sem večinoma preživela v d Peljal nJlc doma. Čeprav bi rada smučala, me o "aši smučišča. Tudi za tečaj, ki so ga organiz, TivoU m n‘s.em vedela. Tako mi je preostalo le dr K)je„a ^•Obiskala sem tudi teto v Šentvidu, ki ji Peha) „ uoma. Leprav bi rada smučala, me oi našj 0u? smu.čtiča. Tudi za tečaj, ki so ga organizi v Tivorlm "‘^m vedela. Tako mi je preostalo le dr niojeB..IJU’ Obiskala sem tudi teto v Šentvidu, ki ji počitni ob'sKa zelo vesela. Prihodnje leto si Bledu c® Preživeti na smučeh ali pa vsaj nekajkr ’ KJer bi lahko drsala na jezeru." dotna^n.1 ^^TAR, 18 let, je dijak gimnazije na Viču, ta Dl e ra vi V ^Jhovem Gradcu. „Svoje proste dni sem lečaju j31 Poživeti na smučanju, kjer bi se usposobil na Pomanj.3 vaditelja smučanja. Na žalost pa je tečaj zaradi čelo snega odpadel. Tako sem sprejel ponudeno •ečaja n ,SL'm Poniagal pri organiziranju smučarskega Veseli del 6 ob<"ine v Mojstrani. Delo ni naporno ker me •hi b0 A10 z,mladino in tildi na ta način prislužen denar aktivnrAs,!eje na smučanju dobrodošel. Pogrešam večjo niso pr' ^Pprtnikov na naši šoli, ki za letošnjo zimo ^gatitzir ^*i nobenega tečaja. Menim, da se lahko dragee-ir? z'm°vanje tudi v Sloveniji in se ne organizira Prirner-l. e*0Vanja v tujini. Lani smo imeli na šoli tak ^>1° še ^ ^AROLT, 6 let, je Joma na Vrhovcih. V drihinah dodi, vendar se že drzno spušča po belih Se^ thkai u i^dčmi na nogah. „Na smučarskem tečaju ^djazna tr hrpj.slrani prvikrat. Zelo mi je všeč sonček in dred tedn„ Cda^u‘ naiu do atek peljal na sneg tudi ^Bučati 7m’ dova do naslednjega leta obe znali dobro d*4nicn t- ° ra'*a di se peljala tudi s pravo, ta veliko . Ze saiJa mc do peljal atek.“ aa Pravil, "° na .Podlagi želja šolarjev lahko ugotovimo, » obravamlms*c'd Počitnic brez snega ni. Zato le težko , diakneir,0 ■ šolskih vodstev, ki lahko Začnji zimski odmor po svoji volji. Tako kot je Hetere) J! rei,nih počitnic nenadejano (samo za s ^le ^|^,a|^>a