Vesel izlet
jeinnasta, kako so bili veseli oni dnevi, ko sera se igral s tovariši na zelenej ^grivi*) pred našo belo uerkvico.   Kolikokrat sera celo pozabil, da je treba doinov m se le očetov ali materin glas me je opomml tega. I)a, da, prijetno je bilo takrat, prijetuo! — —
In je li potem čuduo, da sera se po večkrat jezil na one deževne jesenske dneve, kateri so kar nenadoma nara prepovedali naže otrotje zabave pri belej eerkvici ? Da ste bili vi z mano, tudi vi se bi bili jezili na ono čmerikavo vreme. V dobro voljo me je pripravil jedva <5ni beli sneženi strije, ki je kar fez noč pobclil zeleno grivo pred cerkvieo in pokril jesensko blato, katerega je bilo povsod preveč. In ko se je snegu pridružil sn tovariš mraz, o jejmina! da ste \ideli, kako srao mi otroci hitro privlckli izpod kolnice vsak svoje sani. popravili jih nekoliko, osnažili pajfevind, in potem hajdi v bližnji klanee, kder srao se prav po svojej volji posmucali po zamrzlem snegu. Kes, da je ta in oni izmej nas odlctel v mrzli sneg, ali se pa izgiibil na potu — !eU*Io je vender kakor za stavo — ali kaj to, bi!o je dosti smehu in krika in ne bodein Iegal, če rečem, da smo takrat pozabili eelo na priljubljeno nam zeleno grivo pri nažej cerkviei. Kdo bi pač mislil na vse! Ali glej! tudi zima je ve-sela. poscbno za take poniglavce, kakeršen sem bil jaz. Nii, posebno vesel sem bil raako zimo jednega dne — da o sv. Nikolaji, o Božiču in o tepežnem dnevu ne govorira — io to je bil oni dan, ko sino obiskali našo dobro staro teto v Ramanovcib. Navadno je bilo to na praznik sv. treh kraljev popoludne — to je takrat, ko je bilo največ suega. Stari Andrej — nas voznik — zapregelje tedaj svoja dva žarea, ro-ditelja "id mi otroci, kolikor nas je Bog dal, potisnili smo se v male sani, stari Andrej je potil i, bič-em, tl4sntl z jezikora, otroci amo veselo vikliknili, zvončki so zazvenketali, konja sta stopila v dir in žlo je kakor ua železnici po gladkem snegu. *) Griva je U>, kar trata. — Trata ni slovenska beseda. ^Ured."
Malo koga sem tako l.jubil kot našega starega Andreja. Sedel sem vedno spredaj pri njeoi. Ali uganete zakaj? Povera vam takoj. Ko sino dričali po ravnej sneženej cesti ni bilo poprej mirii, dokler niso prišli vajeti iz krepkih Andrejevih rok v moje. Nii, to ni uobena raalcnkost, za tako odlikovanje je človek lehko hva-leien. Oj, da bi me bili videli, kako raoiko se sem drtal.
V Bamanovce ui bilo ravno tak6 daleč. Tetino hižo smo vže iz daleč ugle-dali, bila je jedua prvih v vasiei in prijazno nam je gledala nasproti. Ej, pa tudi nas so ondu skoraj cipazili; ukrenili smo v prostorno dvorišče io se ondii ustavili. Evo naše dobre tete k našira saneni I Takrat sva z Andrejem skupaj držala vajeti.
-— Nu, toraj ste vender prišli? Mislila sem vže, da vas ne bode — dolgo vas ni bilo! Pa le poglejte tega frkolinca; kaj je on vozaril? Kolikokrat ste se pa prcvrnili? — hitela je, ko je ugledala mene.
—  Dobro vozi, dobro!  — zagovarjal me je stari Andrej.
Nii, tcta le ni hotela verojeti in je zmajevala neverojctno z glavo, ko nam jo po-magala se sanij. Šli smo hitro v sobo. To je bilo pri teti lepo: strop nad mizo je bil ves z zlatora in srebrom nnkiten in jaslice v kotu, zdele so so nara mnogo lepSe od naših, da-si so bile naše večjp. Vender se nismo utegnili dolgo C-uditi, ker evo tete v sobo z velikim krožnikom siadkih kolačev, medeDJakov, papreojakov in s kožarico lepo rndefih jabolk. 0 jejmina, to nam je dišalo! Saj pa tudi ni znala živa duša na svetn peči tako sladkih in dobrih kolaSkov kakor naša teta. le verujte rai!
Koliko smo imeli povedati teti, a ona zopet nam !
¦— Bili so pač pridni! rokla je teta očetu in materi, — povedal mi je Je-zušček, ko je šel skozi našo vas na sv. večer. Povedal mi je tudi, da radi molijo in ubogajo, ali ne? —
Pogledali smo malo boježe o^eta in mater. ker smo dobro znali. da di bilo vselej tako. Nii, roditelja sta se zadovoljno nasmehnila.
—  Samo pridni ostanite in posluSni — nadaljevala je teta. — Glejte, kako vas Jezušček ljubi — dejalaje — še eeloprimenijepustil nekaj za vas. Alijhnsmem dati?
—  Le dajte jim, le, a]i poprej naj zapojo pri jaslieah kako božično peseneo — dojala sta roditelja.
—  Da, da, rada bi jih slišala tudi jaz! —
Pokleknili smo tja k jaslicam, teta je prižgala svei5ice in mi smo zapeli pri-prosto božično pegenco. Teta nas ]e z veVikim veseljem poslušala. Ko sovci jo po-gledal, videl sem, da ima solze v očeh. Bila je paž dobra žena, naša teta!
Odpeli srao. Teta je stopila tja k starej omari. Obrnil se je klju6ek in omara se je odprla. Dobili srao mnogo lepih darov iz nje. Bili so nam žepi polni, ko srao se poslav-Ijali otl Ijube tete — čas je le prehitro potekel, kakor da bi bil drag »sveti vežer."
Teta je &e vsakega posebej pritisnila k sebi in ga poljnbila na 6elo; potem smo sedli zopet oa sani.
—  Z Bogom, dobra teta, zBogom! — kričali smo. Andrej je pognnl, zvončlri so  zazvenketali  in  odrifali  smo zopet proti dorau.  sara6 da sedaj niseni ve6 jaz vajetov držal. nego stari Andrej. Mračilo se je vže in megleno je bilo. —  —
P. V-y