Matko Krevh:
Junak.
\eseloresna igra v treh dejanjih.
OSEBE:
Borovnica, želarka (kočarica)-vclova.
Franica, 15 let   |
jelica, 12 let             .     .
Slavka, 10 let     I   nJeiu otrocl-
Tonček, 9 let      I
Jera, beiačica-samotarka.
Angel varih,
Čarovnica,
Škratje.
Prvo in tretje dejanje se vrsi pri Borovniku. drugo v mračni gozdni globeli.
PRVO DEJANJE.
Borovnica. otroci. Deklice delajo iz pisanega papirja cvetice za Betlehem, mati pripravlja pogačo, Tonček obeša jabolka na niti. Pojejo božično pesem.
Slavka (materi, ki se solzi): Mama, zakaj jokate? Poglejte cvetice, ali niso ko sveže? Jej, kako bodo jaselce lepe!
Borovnica:   Le veselite se, otroci! Tudi jaz bi se veselila, ko bi...
F r a ii i c a : ... še ata živeli, kaj ne? Lanski božič je bil bolj vesel. Oh, ta grda srart, ki nam je vzela dobrega ateka!
J e 1 i c a :    Za božič so nam  kupili  nove čeveljčke  in  volnene  jopice.
Borovnica : Božja volja se je zgodila. Moliti moramo za očeta, to nas bo potolažilo. očetu pa pomagalo.
Slavka: Mama, kdo nam bo pa letos priskrbel božično drevesce? Lani so nam ga prinesli ata iz gozda.
T o n č e k :   Božično drevesce priskrbim jaz.
Sestre:   Ti? Glej ga, glej!
Francka : Kar bi na drevescu dobrega viselo, to bi ti že priskrbel — *a svoj želodec.
Tonček: Tak slaclkosnedež nisem. kakor si ti misliš. Eh, saj ti tudi rada ližeš sladkarije!
Jelica:   Tonček niti ne-ve, kje božična drevesca rasejo.
Tonček:   Na tvojem nosu gotovo ne!
Slavka-.   Še od  leskovih grmov jih ne razločuje.
Tonček: Aha! Z leskovko so ti mama dali, zato jo tako dobro poznaš!
Borovnica: Otroci. sveti čas prepirati se. je dvakrat greh. Kdor ne bo priden. ne dobi pogače!
Franica: Na drevesce smo pa kar pozabili! Jaz si kar misliti ne morem božiča brez drevesca!
T o n č e k : Saj sem rekel. da priskrbim božično drevesce jaz. Mar ne vem, kje rasejo?
Borovnica: Za letos zadostujejo jaselce. Kaj boš hodil v tej zimi v daljni gozd!
74
J e 1 i c a :   Da te volk požre ...
S 1 a v k a :   Da te škratje zvodijo v prepad k čarovnici ...
Tonček: Mislite. da se jih bojim? Že dvakrat sem bil z atekom ¦v gozdu. pa sem ostal še živ!
J e 1 i c a :   Seveda, ker so te ata branili.
T o n č e k :   Nobenega volka ali  škrata nisem videl.
S 1 a v k a :   Ker so takrat spali v votlinah.
Borovnica: Ne branim ti zaradi volkov ali škratov, temveč zaradi zime in daljave. Naš gozdič je onkraj griča v globeli. kjer je še podnevi mračno.
Tonček: Zdaj je šele dopoldne — kdaj bo še npč! Prav nič me ne bo strah!
Borovnica: Tonček. vem, da si pogumen, toda vseeno je predaleč dn premrzlo zatel
T o n č e k : V šolo imam še dalje in je tudi mrzlo, pa še vendar nisein zrarznil.
Sesire:   Naj gre. saj claleč ne bo prišel!
J e H c a :   Zajca se bo prestrašil!
S 1 a v k a :   Zebica se mu bo usedla na nos!                                (
Franica:   Saj  ne ve, kje je naš gozd.
Tonček: Boljše vem ko ti! Mama, saj me pustite? Toplo se bom oblekel ter vzel sekirico. Prosil bom angela variha, da me varuje. Boste videli. da bom prinesel iz našega gozda lepo drevesce!
Borovnica: Franica naj te sprerai! Jelica. pazi na testo! (Odide na desno.)
Tonček:   Sain pojdein! Kaj bi se bal. saj nosim hlače!
S e s t r e :   Bojiš se!
F r a n i c a :   Stavira ne vem kaj, da si ne upaš sam v gozd.
Tonček:   Kaj mi daš. pa grem takoj!
Franica:    kopasto skledo žgancev ti skuhamo.
Jelica:   Pa jih boš moral sam spraviti pod streho!
Slavka:   O jej! Počil bo!
Tonček   (vesel): Velja! Udari!  (Franica mu da  roko.)
Franica   (gre proti desni): Vfaina. čujto! kopasto ... (Odide.)
J e 1 i c a :   Kopasto skledo žgancev še sosedov hlapec ne poje.
Slavka:   In je tak velikan kakor Brdavs  v šolskem berilu!
Tonček :   Jaz jih pa bom!
Jelica:   Ali ne veš, da  je danes post?
Tonček: Vem, pa gospod katehct so rekli, da se sme vsak človek enkrat na dan nasititi.
| e 1 i o a :   No, sit boš gotovo, ce boš ]>ojedel skledo žgancev.  (Franica
se vrne.)
Fraiiica: Mama so sr nasmejali Tončkovemu poguniu. Rekli so. da so žo prej pristavili lonec- za žgance. ker jih bomo jeli za obed. — Tonček, ti pa kar doraa ostani!
T o n č e k : Kakor sem rekel. tako bom storil. Jaz sem mož-beseda. Zdaj grein in se napravimi za gozd. Pripravite žgance! (Odide.)
Si-st r e :   Hahaha, kakšen junak!
Franica: Bostc videle, da bo šel. Kar si on vtepe v glavo, to gotovo stori.
J e ] i c a :   Strah ga bo teme  v gozdu.
Šlavka:   Slišal  bo lis.jaka lujati. pu  lio  mislil. da je volk.
75
P r a n i c a : E. veš, volkov ni pri uas; a mene je vseeno groza tistega gozda, o katerem so mi rajni dedek ioliko čudnega pripovedovali. Dobro se še spominjam, ko so govorili o čarovnici in škratih, ki so doma v pre-padu tik gozda.
S 1 a v k a :   Jaz bi že ne šla v oni gozd, četudi je naš.
Jelica   (Franici): Ali si ti že bila kdaj v njem? Kaj si videla?
Franica: Srečala sem le beračico Jero, ki sianuje v napol podrti ogljarski koči blizu na.šega gozda.
Jelica   in   Slavka:   In je ni strah same tam blizu prepada?
Franica : Prav nič. Jera je nekoliko gluha. Hrani se s tem, kar najde v gozdu in kar ji darujejo dobri ljudje. Moli pa veliko; vsak dan najmanj deset rožnih vencev.
,§lavka:   Čarovnica in škrati se je  gotovo boje?
J e 1 i c a : Lahko si misliš, da jim ni všee. (Tonček se vrne. Oblečen je v dolgo očetovo suknjo, na glavi ima kosmato kapo, okrog vratu velik robec. V roki cekar s sekirico in lončkom, ki je skrit. Sestre se mu kro-hotajo.)
Tonček: Kaj se režite? Ali še niste videle drvarja, ki gre v gozd po drva? Žgance na mizo!
Sestre: Mama, mama! (Borovnica od desne.) Poglejte našega Tončka!
Borovnica: Danes ni pust, da si se tako našemil! Odloži brž suknjo ter se loti drugega dela!
Tonček: Mama, saj ste mi dovolili? Ali mislite. da me je strah? Zmrznil  gotovo  ne bom v  tej  obleki.  Prosim za žgance —  mudi  se  mi!
Sestre:   Mama, pustite ga, naj gre!
Francka:   Jaz grem takoj za njim.
Jelica   in   Slavka:   Midve bova  pa  molili  zanj.
Borovnica: Torej pojdi v božjem imenu! Toda škode ne smeš delati in pazi, da se ne vsekaš!
Tonček (vesel): Mama, saj sem lani videl, kako so ata izbirali in sekali. Prosim. dajte mi žgance!
Borovnica (Franici): Franica, pojdi po žgauce! Tonček, najej se lepo. (Ga pokriža.) Angel varih naj ie varuje! (Odide s Frauico. ki se iakoj vrne z žganci.)
Slavka:   Ali res misliš pojesti vse žgance?
J e 1 i c a :   Trebuh te bo bolel!
T o n č e k :   Rekel sem, da bom spravil vse žgancc pod streho.
Jelica   in   Slavka:   Ojoj, ojoj!  (Franica i. žganci.)
Tonček:   Živio  žganci!   (Se  usede  za  mizo.  se  odkrije  iji  pokriža.)
Fianica; Saj ni treba vseh pojesii. Nasiti se. potem \t& hajdi po drevesce! Glej, da se kmalu vrneš. Me bomu jaselce hitro sestavile.
Tonček: Preden boste gotove, se že vrnem z drevescem. Idite v kuhinjo, me ni treba gledati pri jedi.
Sestre:   Tonček,  le  previden bodi!   (Odhajajo.)
Slavka :   Pa počiti ne smeš! (Odidejo.)
T o n č e k : Hvala Bogu, sam sem! Zdaj pa le žgance pod streho! Ojr kako bodo teknili beračici Jeri! (Vzame iz cekarja lonec, vsiplje \aiij žgance ter postavi prazno skledo ua mizo.) L'božica je lačna. še kruha ji nesein. (Vzame gu iz iniznice.) In jabolk. (Vzame jih z mize.) Ona mi bo pa poiskala drevesee ter me varovala škratoA'. Angelčka tudi poprosiin, da me spremlja.  (Poklekiie ter moli:)  Svcti  angel   varili moj .. .  (Nato se  po-
76
križa. Angel se prikaže ter hodi ves čas od Tončka neopažen za njim.) Zdaj pa kar lepo v tcmni gozd. (Vzame cekar in odide. Angel za njim. — Kratek cdmor.)
Jelica   (od desnc):  Tonček, ali si že pojedel? Joj, ni ga!
Slavka:   Odšel je. (Pogleda v skledo.) Mama, vse žgance je pojedel! bh, počil bo!
B o r o v n i c a :   Ni mogoče! Kam jih je neki spravil?  (Iščejo.)  Morda jih je odnesel? Kaj bo ž njimi?
I1 ranica :   Hitro na delo. da postavimo prej jaselce. preden sc Tonček vrne z drevescem!
J e li c a :   Hitro, hitro!
Slavka :   Da bi Tonček le ne počil!
(Nadaljevan je.) /astor.