MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNK
UradnlStvo In uprava: Maribor, Oospoaka ul. 11 / Talafon uredništva 2440, upravo 2459 tahaja razen nedelja in praznikov vaak dan 10. url t Velja masečno prejaman v upravi ali po poiti 10 Oln, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi pa eenlku Z Oglasa ■prejema tudi oglacnl oddelek „Jutra" v Ljubljani $ Poštni čekovni račun SL 11.409
99
■JUTRA
99
iuiusa
Preiso Varšave
v Moskvo
dogodki, ki smo jih te dni imenovali Neliko bitko za evropski mir, se vrste ■skoro s filmsko naglico. Beneška konfe-retica kot priprava za rimsko konferenco j* podonavskem paktu, sedaj bukareška konferenca Balkanskega sporazuma kot ~r"gi in glavni del priprav za rimsko konferenco — dogodki, ki so vsmerjeni 'h konsolidacijo srednje Evrope, na drug: sfrani pa potovanje francoskega ministra zim. nje zadeve g. L a v a l a v Varša-v° in Moskvo, ki ima namen, da zaključi veliko delo na konsolidaciji evropskega vzhoda.
0. Laval bo predvidoma že danes 13. ll: jutri 14. tm. iz Varšave dospel v Moskvo, kjer bo ostal tri dni, da v zvezi z nedavno sklenjenim in podpisanim fran-
oo.sko-ruskim sporazumom in v zvezi z - ^govori, ki jih bo morebiti še sklenil v Varšavi, dogovori podrobne določbe k Ovajanju sklenjenega sporazuma.
Z, vedati se moramo, da more dobiti hancosko-ruski pakt svojo pravo in re-s-lno vrednost šele, čim se bo vedelo, kako se bo držala Poljska. To tem bo.j, ker je Poljska že več ko leto dni igrala v evropski mednarodni politiki ulogo, ki Je navidezno podčrtavala neodvisnost Poljske zunanje politike na vse strani, ki Pa je v svojem bistvu bila protifrancoska 'H germanofi sko orijentiraua. Ta politika 'oljske se d. deloma razumeti in razlagati. Zapadne velesile v Locarnu niso Prevzele za meje na vzhodu Nemčije ena kili garancij kakor za meje na zapadli Nemčije. Poljski je ostala kot garancija zVeza s Francijo. Ko pa se je pojavila v evropskl politiki Rusija kot novi činiteij, K Poljska v skrbeh za svoje meje sklenila z njo pakt o nenapadanju, a lansko 'eto je sklenila pakt tudi z Nemčijo in je toko ustvarila ravnotežje v svojih odnosih do obeh sosed, ki bi mogle Poljsko Qkraž: ti. Raditega je tudi odklonila pristop k vzhodnemu paktu, ker je smatrala, bi s tem omajala ustvarjeno ravnotežje.
Francosko-ruski pakt, ki bo v najkrajšem času izpopolnjen z rusko-češkoslo-Vpškim paktom, pa je znova spremenil s'tiiacijo. Odprlo se je vprašanje prehoda diskih čet preko Poljske za slučaj, da bi "n določilih pakta morala Rusija priskočit; na pomoč Franciji, ali pa narobe 'duicoskih čet v svrho pomoči Rusiji. Kotovo je, da je s prehodom i enih i drugih čet preko Poljske takšna pomoč naj-v:|Tie vstvarljiva, dasi je mogoč prehod yet tudi preko baltiških držav ali pa preko Rumunije in Češkoslovaške. Gotovo M je tudi, da je v rokah Poljske strategi ključ za slučaj napada Nemčije na
Rusijo.
Poljska je začela — zdi se — uvideva-jo je premočna naslonitev na Nem-Č‘j° lahko dovede v popolno izoacijo z Nemčijo vred. Zato so pričeli v Varšavi 'isliti na revalorizacijo zveze s Francijo, ^psovanje Poljske v Stresi za obsodbo j^mčjje je produkt tega razpoloženja, .dsrčni sprejem, ki so ga priredili v aršaVj g. Lavalu in ki je bil povsem . digačen nego iani sprejem g. Barthouja,
Č tudi dokaz za preorijentacijo v mišlje-!U| Poljskih odločilnih krogov. Gotovo je.
,‘l ie hotel g. Laval v Varšavi situacijo okončno razčistiti. V koliko mu je to 'sPelo, v trenutku še ne vemo, prepriča-J smo pa, da ni odšel g. Laval iz Var-aVe v Moskvo praznih rok. V— S—
Maršal Josip Pilsudski mrtev
Sinoči le umri obnovitelj Poiiske, veliki vojskovodja in državnik, nal-večji mož poljskega naroda, Josip Pilsudski — Globok vtis vesti o smrti
VARŠAVA, 13. maja. Sinoči ob 20.45 je umrl za posledicami raka v želodcu in jetrih maršal Josip Pilsudski. Ob njegovi smrtni postelji so bile žena Aleksandra in hčerki Vanda ter Jadviga. Pred smrtjo so se mu poklonili vsi ministri, vendar jih ni več spoznal. Ob enih je bila vest po radiu sporočena poljskemu narodu in svetu. Predsednik Mošcicki je poslal polj skernu narodu sledečo poslanico ob smrti Pilsudskega: »Poljaki! Maršal Josip Pilsudski nas je zapustil. S svojim genijem in voljo je sodeloval pri vstajenju Poljske. Vodil je državo do preroda in veličine ter do osvoboditve vseh zdravih sil, katerih cilj je bodočnost Poljske. Vse plačilo za svoje delo je videl v uresničenju države, sposobne za vse naloge bodočnosti. Ta največji mož poljske zgodovine je črpal svoje moči iz velike poljske preteklosti.« Poslanica navaja dalje, da Pilsudski pri svojih naporih ni bil o-srmljen, ampak je imel sodelovavce, ki bodo njegovo delo nadaljevali v njegovem duhu in s popolno odgovornostjo pred narodom.
VARŠAVA, 13. maja. Državni voditelj Hitler je poslal predsedniku Mošciekemu brzojavno sožalje ob smrti Pilsudskega, v katerem pravi, da žaluje s poljskim narodom za njim tudi ves nemški narod. Pilsudski ie ustvaril veliko sodelovanje
poljskega in nemškega naroda v korist sosedstva in vse Evrope. Vsi nemški listi pa objavljajo tople nekrologe. Tudi v Franciji in drugod je vest o smrti Pilsudskega vzbudila najgloblji dojem.
VARŠAVA, 13. maja. Vse predstave in zabave so na Poljskem odpovedane, lokali so zaprti in vsa mesta so v črnini.
Z maršalom Josipom Pilsudskim jc izgubila bratska republika Poljska svojega največjega državnika, vojaka in voditelja. Splošno se more reči, da je bil veliki pokojnik dejanski ustanovitelj sedanje velike poljske države in njen skoraj neomejeni voditelj v najtežjih povojnih časih. Rojen 4. julija leta 1867. z Zu-Iowu pri Wilni kot potomec stare plemiške rodbine, je prišel kot poljski nacionalist v navzkrižje z ruskimi carskimi oblastvi že tedaj, ko je študiral na univerzi v Harkovu. Kot levičar, usmerjen socialistično, je bil leta 1888. osumljen sodelovanja pri atentatu na carja Aleksandra III. in odposlan za 5 let v Sibirijo. Po vrnitvi iz Sibirije je zavzel kmalu vodilno mesto med polskimi nacionalisti. Leta 1901. je bil znova aretiran, posrečilo se mu je pa pobegniti v Avstrijo, kjer je iz Krakova vodil srdit boj za osvoboditev Poljske. •
Ob začetku svetovne vojne ga je poljska »Narodna vlada« v Krakovu imenovala za vrhovnega poveljnika poljskih legij, ki so se ustanovile iz Poljakov v Avstriji in Nemčiji proti Rusiji. Ob okupaciji ruske Poljske je hotel Pilsudski ustanoviti takoj popolnoma samostojno poljsko armado, prišel pa ie v navzkrižje z avstrijskimi oblastmi in bil od-
stavljen. Leta 1917. je pa postal član državnega sveta okupirane Poljske in se je kot tak boril za popolno svobodo in zedinjenje vseh Poljakov. Toda leta 1917. v juliju je zaradi sporov z Dunajem in Berlinom odstopil in bil aretiran ter interniran v Magdeburgu. Ob prevratu ieta 1918. je pa bil izpuščen in se je vrnil kot triumfator v Varšavo, kjer mu je regentski svet podelil diktatorsko oblast.
Ustanovil je prvo poljsko neodvisno vlade in sklical 14. novembra poljski državni zbor, Tedaj je prepustil vlado poslancu Moraczc\v-skernu in prevzel vojno ministrstvo. Toda že 23. novembra je bil provizorično, 22. februarja 1919. pa definitivno izvoljen za predsednika poljske republike. Takrat je že prišc' tudi v navskrižje z antanto. Leta 1920. je bit poveljnik poljske vojske v vojni z Rusi, k jih je premagal ob Visli in zasedel tudi NVilne in mnoge dele Ukrajine, ki so ostali poslej poljska last. Pozneje ni hotel več prevzet' državnega predsedstva, ampak se je zadovoljeval ali z mestom ministrskega predsednika, ali pa vojnega ministra, kar jc ostal de smrti. Leta 1926. je s svojo vojsko razgnal sprti poljski parlament in postavil za predsednika republike svojega prijatelja Mošcic-kega. S tem je postal neomejen gospodah Poljske. Viški njegovih uspehov so bili p? ustanovitvi Poljske in zmagi nad Rusi pogodba z Rusijo leta 1933., nemšlco-poljskš zveza leta 1934. in nova poljska ustava 26 januarja 1935. Pilsudski je bil prvi in doslei edini poljski maršal. Znan je bil kot pisatelj govornik, vojskovodja, organizator, državnik in vzgojitelj svojega naroda. Za maršalom Pilsudskim žaluje ves poljski narod D bo njegova izguba vsaj zaenkrat gotovo nenadomestljiva.
SklsDi sveta balkanske zveze
SMERNICE ZA PODONAVSKI PAKT.
TVE RAZOROŽENIH IN BUKAREŠTA, 13. maja. Zasedanje zunanjih ministrov balkanske zveze je bilo v glavnem zaključeno že v soboto zvečer, ko je jugoslovanski ministrski predsednik in zunanji minister Jevtič zapustil Bukarešto in se vrnil v Beograd. Pri posvetovanjih tekom včerajšnjega dneva, ki so se nanašala samo na gospodarske, kulturne in druge probleme splošnega značaja, ga je zastopal dr. Purič. Na konferenci se je določilo v glavnem stališče balkanske zveze do podonavskega pakta in vprašanja oborožitve Avstrije, Madžarske in Bolgarije. Tudi so države balkanske zveze so ugotovile, da bi bilo vsako oboroževanje omenjenih držav v nasprotju z določili mirovnih pogodb in bi samo povečalo revizionistične cilje in napetost. Vsako debato o teritorialni re-
ODKLON1TEV REVIZIJE, OBOROŽI-HABSBURŽANOV.
viziji balkanska zveza odklanja. Direktna pogajanja z Avstrijo, Madžarsko in Bolgarijo balkanska zveza tudi odklanja in bo obenem z obrazložitvijo svojega stališča dostavila velesilam tudi točne in za nesljive podatke o dosedanjem tajnem o-boroževanju omenjenih držav. Glede vrnitve Habsburžanov se balkanska zveza popolnoma strinja s stališčem male antante ter jo odločno odklanja. Z veseljem se je vzelo na znanje zbližanje med Fran cijo in Italijo na eni ter Jugoslavijo in Italijo na drugi strani. Končno se je ugotovila med državami balkanske zveze in državami male antante popolna solidarnost v vseh mednarodnih vprašanjih. Za sedanje sveta je bilo nato končano včeraj ob 13.30.
čuvajte Jugoslavijo!"
Lavalovi rezultati v Varšavi
VARŠAVA, 13. maja. Francoski zunanji minister Laval je s svojim spremstvom včeraj zjutraj zapustil Varšavo in se odpeljal v Moskvo. V uradnem komunikeju, ki je bil izdan o njegovem obisku v Varšavi, se pravi, da ste se Laval in Beck posvetovala prisrčno o vseh aktualnih vprašanjih, zlasti pa o vseh tistih, ki najbolj interesirajo obe državi. Cilj teh posvetovanj je bil zagotoviti mir iu varnost v Evropi potom organizacije širokega mednarodnega sodelovanja. Iz drugih virov se pa izve, da je Poljska ostala trdno na svojem stališču, da noče sprejeti nobenih vojaških obveznosti, zla sti pa ne takih, ki bi bile naperjene proti Nemčiji ter zaradi tega še nadalje odklanja vzhodni pakt z Rusijo, vztraja pa pri svojem zavezništvu s Francijo v okviru dosedanjih sporazumov.
Pred intervencijo v Rimu
LONDON, 13. maja. Med angleško in francosko vlado se vodijo pospešena posvetovanja za intervencijo v Rimu glede vojnih priprav Italije proti Abesiniji. Med tem ko je prvi trenutek izgledalo, da se bo storil le navadni prijateljski diplomatski korak, se zdi sedj, da bo na zahtevo Pariza intervencijska nota precej energična. V noti se bo zahtevalo, naj se italijanska vlada ne izmika obveznosti o arbitražnem sodišču, ki naj na prijateljski način likvidira ta spor preden pride do vojne, ki bi imela lahko usodne posledice. Kar tiče zahteve Italije po mandatu nad Abesinijo, ki bi ji omogočal uresničiti njene načrte, se zatrjuje v tukajšnjih političnih krogih, da Anglija takega predloga ne ho podpirala, ker bi bil to prenevaren precendens. S pripravljanjem te intervencije v Rimu se spravlja v zvezo 'udi nenadni prihod Mussolinijevega ze-
ta in šefa italijanskega tiskovnega urada grofa Ciana v London, kjer ostane 3 dni. Obenem se zatrjuje, da postane grof Cia* no Grandljev naslednik, na mestu italijanskega veleposlanika v Londonu.
SCHUSCHNIGGOVE ŽELJE.
RIM, 13. maja. Kakor sc izve, se je |na sestanku Schuschnigga z Mussolinijem govorilo predvsem o oborožitvi Avstrije, zagotovitvi njene samostojnosti potom podonavskega pakta in vrnitvi Habsburžanov. Baje je Schuschnigg obvestil Mussolinija, da je monarhistično gibanje v Avstriji tako napredovalo, da je treba to vprašanje končno jasno opredeliti. Schusch-nigg smatra obnovitev monarhije za edino učinkovito jamstvo za samostojnost Avstrije. Sedanji avstrijski režim si zamišlja obnovo monarhije na ta na čin. da bi se letos v jeseni spremenila ustava in bi stopil na mesto državnega predsednika regent. Prvi regent naj bi postal nadvojvoda Evgen, ali kateri drugi Habsburžan.
OBČINSKE VOLITVE V FRANCIJI.
PARIZ, 13. maja. Včeraj so se izvršile ožje volitve v francoskih občinah, dokončni rezultati pa še niso znani. Splošno se je opazilo napredovanje skrajne desnice in levice, kakor že pri volitvah preteklo nedeljo.
AVSTRIJSKA »BALILLA«.
DUNAJ, 13. maja. Avstrijska vlada pripravlja novo organizacijo avstrijske mladine. ki bi bila naraščaj za Domovinsko fronto. Organizacija b'o izvedena po vzor cu italijanske fašistične »Balille«. V organizacijo se bo sprejemala mladina o 4 6. do 18. leta.
ŠKODOVE TOVARNE DELAJO.
PRAGA. 13. maja. Škodove tovarne že 2 leti niso dajale dividend svojim delničarjem. Letos pa so razdeljene dividende S0/«, ker se je obratovanje zboljšalo In delajo tovarne neprestano s polno.paro.
Dnevne vesti
Huda obsodba v Bračkovem procesu
DVA DNI TRAJAJOČA KAZENSKA RAZPRAVA PROTI BIVŠEMU ŠEFU MARIBORSKE TELEGRAFSKE IN TELEFONSKE TERENSKE SEKCIJE.
nekatere tvrdke, ker jih je Bračko prepriča!, da mu je že zapadel kredit in da mora predložiti direkciji račune, če siho-
Pretekli petek dopoldne se je pričela pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča razprava proti bivšemu šefu mariborske telegrafske in telefonske terenske sekcije Ivanu Bračku, ki mu je obširna obtožnica očitala več kaznjivih dejanj, ki jih je izvršil z utajo javne imovine v letih 1925—1933.
Obtoženi Ivan Bračko je kot šef 10. telegrafske in telefonske terenske sekcije ravnateljstva pošte in telegrafa v Ljub Ijanj izvršil utajo ter si protipravno prisvojil denar, ki ga jo bil dobil nakazanega za kritje izdatkov sekcije, v svojo korist najmanj v znesku 155.485'7s Din. v oktobru leta 19.30. je z namero, da bi si pridobil protipravno imovinsko korist, izvabil s prikrivanjem dejstev od ravnatelja prepojilnice v Hočah posojilo v znesku 20.000 Din na račun sekcije, porabil na ga je za sebe. Napravil je lažne listine, oziroma pristne predrugačil, in sicer 10 računov na ime Antona Praha, 20 računov transportne družbe »Balkan«, 2 rečuna tvrdke Kolar, račun tvrdke Ku-merc, 14 računov Splošne stavbene druž be v Mariboru, 9 računov tovarne »Kovina«, 2 računa tvrdke Lotz ter 7 raznih računov. Račune Antona Praha je obtoženec sani ponaredil ter podpisal s Prahovim imenom, dočim je pri ostalih računih napravil odtis štampiljke plačano ter jih opremil z nečitljivimi podpisi, čeprav so bili računi pristni.
Nadalje navaja obtožnica vse podrobnosti o Bračkovih manipulacijah, kakor tudi vse podrobnosti dolgotrajne preiskave. Obračunaval je od direkcije sprejete predujme tudi s fiktivnimi računi ter se je takega obračunavanja posluževal zlasti za večje zneske. Izstavile so mu jih
če za sekcijo zagotoviti potreben denar. Na podlagi teh računov je dobil Bračko nekaj nad 112.000, skupno pa je na vse omenjene načine prejel nekaj nad 179.000 Din. Od tega zneska pa uveljavlja razne dobitke in le delno priznava nekatere pri mere zlorab. Odločno zanika utajo in se brani, da je ves denar, ki mu ga je direkcija nakazala, uporabil za kritje potreb svoje sekcije. V svojem zagovoru poudarja zlasti, da je vse to delal z vednostjo ljubljanske poštne direkcije in spora zumno s svojim nadrejenim kontrolorjem. Odločno trdi, da je direkcija vedela za vse njegove manipulacije z računi ter jih naravnost naročevala.
Zaslišanih je bilo več prič, med njimi tudi poštni nadsvetnik Suliač, ki je vodil preiskavo. Zaslišani kontrolor Perko, ki ga dolži obtoženec, da je vse vedel, zanika, da bi bil z njegovo vednostjo Bračko operiral s fiktivnimi računi. Nadalje zanika tudi neštete njegove druge tatvine.
Sodba v tem zanimivem in zapletenem procesu je bila razglašena danes dopoldne ob 10. uri pred nabito polno razpravno dvorano. Predsednik senata gosp. dr. Tombak je sporočil, da se je senat prepričal o obtoženčevi krivdi glede utaje zneska 134.528.27 Din in ga obsoja na 4 leta težke ječe, 5 let izgube častnih državljanskih pravic ter izgubo državne službe. Glede prevare prepojilnice v Hočah ga je pa senat oprostil. Ker se je obtoženi proti razsodbi pritožil, je senat odredil zavarovalni zapor.
Zgodovinski Maribor
V zadnjem času sc mnogo piše o zgo-
ovinskih spomenikih našega mesta. Na seji mestnega sveta je bil sprejet podroben osnutek o zaščiti vseh zgodovinskih znamenitosti. Ta osnutek pa po mnenju mnogih arhitektov in gradbenih inženjer-jev ni sprejemljiv v celoti. Vse kar se v onem pravilniku našteva, ni ravno vredno in potrebno zaščite, in to iz dveh vzrokov:
1.	Ker je večina teli spomenikov žalosten in prežalosten spomin našega suženj stva in 2. ker je nekaj teh »znamenitosti« napoti novemu regulacijskemu načrtu. N. pr. ona hiša v Vetrinjski ulici, o kateri se je že večkrat pisalo, menda pač ni vredna tolike pozornosti s strani naših zgodovinarjev? Oni grb nad vhodom in nekaj baročnih lokov nad okni ni zgodovinsko toliko vredno, da bi morala zaradi iega trpeti promet na onem mestu in lice ulice.
Razsoden človek se ne upira temu, kar iria res zgodovinsko vrednost, ker je to pomembno tudi v tujsko-prometnem ozi-•u; da bi pa takorekoč ščitili vsak kanem ki nas zraven malenkostne zgodovinske pomembnosti spominja še na sužnje dni naše preteklosti in polpreteklosti, to je vendar poniževalno za nas. Zato nore vsak, ki ima le količkaj narodne časti z veseljem pozdraviti vest v »Jutru« z dne 7. tm., da bodo v kratkem sklicali tukajšnji arhitekti in gradbeni inženerji anketo, na kateri bodo podrobno razprav ‘jali o pravilniku zaščite zgodovinskih oosebnosti. Apeliramo na sklicatelje ankete, da se primemo zavzamejo za potrebno izpremembo osnutka zaščite zgodovinskih in umetniških spomenikov.
Glas iz občinstva.
Upokojitev v učiteljski službi. Upokojili so: Ivan Vidmar v Vuzenici, Marija
"arkaševa v Mariboru in Karol Čepregij / Martijancih.
Združenje slovenskih trgovcev v Ma-iboru. Na petkovem 30. občnem zboru omenjenega združenja, o čemer smo že 'loročali, se je izvolilo sledeče vodstvo: predsednik Branko Mejovšek, podpreds. Franjo Majer, odborniki: Drago Rosina, Zlata Brišnik, Anton Paš, Zdravko An-
derle, Albin Ambrožič, Franjo Goleč, Jan ko Preac, Jožko Sterger, Viktor Mavrič, Janko Horvat; namestniki: Klanjšek Fr., Feldin Mirko, Pihlar Srečko, Strašnik Lojze; nadzorni odbor:	Rado Lenard,
Šoštarič Ivan in v razsodišče predsednik Miloš Oset.
Zborovanje sodnikov, organiziranih v Društvu sodnikov kraljevine Jugoslavije, sekcija Ljubljana, je bilo včeraj v nedeljo dopoldne na tukajšnjem sodišču. Občni zbor je otvoril predsednik dr. Munda, namestnik višjega drž. tožilca v Ljubljani ki se je spomnil mučeniške smrti kralja Zedinitel.ia. Sledili sta poročili neutrudnih funkcionarjev, in sicer tajnika dr. Štruklja ter blagajnika dr. Rupnik a, Orga-uizacija se je neštetokrat zavzela na pristojnih mestih za interese svojega članstva. Med drugim se je odbor zavzel za to, da prejmejo pripravniki-volonterji primerno nagrado. Glede bolniškega zavarovanja sc je članom priporočalo, da se včlanijo pri Podpornem društvu drž. in banovinskih uslužbencev dravske banovine v Ljubljani. Sledile so druge zadeve. Pri volitvah se je izvolil naslednji odbor: viš. drž. tož. in privatni docent dr. A. Munda, predsednik, sos J. Janša, podpredsednik, sos dr. S, Štrukelj, tajnik, sos dr. Rupnik, blagajnik, sos dr. M. Gaber, drž. tožilec dr. V. Lavrenčak, sos F. Orožen, sodni pripravnik Ivan Furlan, odborniki: sos A. Žigon, sos dr. J. Štempihar, namestnika. Poverjenik za Maribor je sos Fran Juhart (sos dr. Mihalič, namestnik), za Celje sos dr. J. Dolničar (sos I. Verlič, namestnik), sos A. Kuder za Novo mesto (sos Jože Prijatelj namestnik). Sos dr. Sajovic in sos V. Stra-ser revizorja, njuna namestnika preds. os P. Keršič in sas dr. M. Krajnc.
Kolo sreče. Na včerajšnji tomboli Slovenskega ženskega društva, ki je bila prirejena- v prid počitniškega doma kraljice Marije na Pohorju in ki je bila izred no dobro obiskana, je imela največjo srečo žena uslužbenca Mestnega elektriške-ga podjetja Hilda Gregoričeva, ki je zadela prvo tombolo 3.000 Din. Kuhinjsko opremo je dobil mizar drž. žel. Bogomir Senica, tretjo tombolo 1000 Din. brezposelni tkalec Friderik Danjko, moderno j namizno garnituro je zadela zasebnica ; Marija Blatnikova, posteljnino učenka Mi
roslava Auerjeva, namizno garnituro mestni delavec Albin Ogrizek, dve odeji mizarski pomočnik Ferdinand Drozg. Kuhinjsko posodo dijakinja Tončka Jerebova, 500 Din železniški strugar Avgust Rozman, gramofon s ploščami delavec Karl Plavšič, 300 Din posestnik Franc Karl Plavšič, 300 Din posestnik Franc mi, pa viničar Karel Kopčič. Razdeljenih je še bilo večje število manjših dobitkov.
Slovesen pokop zemeljskih ostankov žrtev radgonskega upora. Iz Gornje Radgone nam poročajo, da je slovesen pokop zemskih ostankov žrtev radgonskega u-pora in padlih Maistrovih borcev preložen na praznik Vnebohoda na 30. t. m. in da se bo vršil že po objavljenem sporedu. Preložitev naj upoštevajo vsa društva, ki se nameravajo udeležiti svečanega pokopa.
KONCERT
RUSKE GLASBE S PLESOM NA RUSKEM VEČERU
V SOBOTO 18, MAJA
V KAZINSKI DVORANI ZAČETEK OB .0-30 URi. JAZZ DRAVE'
Otvoritev kopališča na Mariborskem otoku. Včeraj dopoldne je bi'o olvorjeuo za letošnjo sezono kopališče na Mariborskem otoku. Lepo dopoldansko vreme je privabilo na otok večje število kopalcev, ki pa jih je popoldanski naliv hudo-razočaral. Pravijo, da je pričetek slab in tipajo, da bo konec boljši.
Slovesnost na Pekrski gori. Na Pekrski gori ali takozvani Slovenski Kalvariji stoji cerkvica Matere sedem žalosti, ki je bila zgrajena -pred 100 leti. Lepo obletnico so verniki in prijatelji sprehodov na Pekrsko goro včeraj dopoldne proslavili s slovesnim žegnanjem. V dopoldanskih urah so romale na gore množice ljudi iz mesta in bližnje okolice. V cerkvi je bi'a slovesna maša, po maši pa je zavladalo okrog cerkvice pravo romarsko razpoloženje.
Ker se razširjajo neresnične vesti o poteku volitev v črnomeljskem srezu, izjavlja kraljevska banska uprava v Ljubljani, da so sc volitve iz;/ršilc v miru in redu. V ponedeljek 6. maja t. 1. ob 9. uri dopoldne, torej po izvršenih volitvah, pa je prišlo do demonstracij, pri katerih je bila ena oseb:; ranjena ter je poškodbam podlegla. Kraljevska banska uprava zato opozarja, da se bo proti raznašalcem neresničnih vesti z vso strogostjo po zakonu postopalo.
»Službeni list dravske banovine« objavlja v letošnji 38. številki: pravilnik o osrednjem pokojninskem skladu igralskega osebja, pojasnilo za državne in samoupravne ustanove glede odkupnine za ku luk, razglas o razporedu plemenskih sejmov in objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin.
Prve srečnic. Na trgu so se pojavile prve letošnje črešnje. ki so po okusu sicer sladke, toda po ceni precej kisle. — Branjevke jih prodajajo po 20 Din kg. Ker je mraz pomoril letošnje cvetje, jih bomo. kakor vse kaže, bolj tnalo zobali.
Ljudska univerza v Mariboru. Danes v ponedeljek 13. maja ob 20.15 predava v francoščini g. Worms, pisatelj iz Pariza, o umetniškem življenju v Parizu. Mnoge skioptične slike!
Drugi sestanek stenografov bo v sredo ob 20. uri na drž. trgovski akademiji (Zrinjskega trg 1 I.). Na sporedu predavanja in važni razgovori.
Nočna lekarniška služba. Jutri v torek bosta imeli nočno lekarniško službo Ma-verjeva lekarna »Pri zamorcu« v Gosposki ulici in Sirakova lekarna »Pri angelu varhu« na Aleksandrovi cesti.
Radio Ljubljana. Spored za torek 14. tm. Ob 11: šolska ura; 12: predavanje in revija plošč; 12.45: poročila; 13: čas, obvestila; 13.20: plošče; 14: vreme, borza, spored; 18: predavanje; 18.40: čas, poročila. obvestila; 19: koncert; 19.30: nacionalna ifa; 20: slovenske pesmi in radio-orkester; 21.30: čas, poročila, spored: 22.30: angleške plošče.
Nova žrtev planiti. Gorenjske planine so zahtevale včeraj novo žrtev. Na Turn-eu, kjer je našel pred tednom smrt Do-vič, je včeraj popoldne strmoglavil s strme navpične škafe mladi jurist Svetozar
Narodno g.eaaiiuse
REPERTOAR.
Ponedeljek, 13. maja: Zaprto.
Torek, 14. maja ob 20. uri: »Poljska kri-Red A.
Sreda, 15. maja: Zaprto.
Četrtek, 16. maja ob 20. uri: »Hoffman-nove pripovedke«. Red B. Gostuje J°* že Gostič. prvi tenor ljubljanske opere-Prva ponovitev Ncdbalove operete »Poljska kri« bo v torek 14. tm. za red A. Krasna glasba tega dela je ob sobotni premieri zopet navdušila občinstvo ter je vsa uprizoritev dosegla popoln uspeli-Premiera »Trafike« za penzijski skl?-« igralcev. V soboto 18. tm. bo premiero izvrstne in izredno mnogo igrane veseloigre »Trafika«, ki jo pripravlja g-vrti re žiser J. Kovič.
Jože Gostič, prvi tenor ljubljanske o; pere, gostuje v četrtek 16. tm. v nas ovin partiji Offenbachove priljubljene opere »Hoffmannove pripovedke«. Pevca odlikuje krasen, liričen glas in velika pevska kultura. Na vseh svojih gostovanjih Zagrebu, Splitu, Beogradu) je ta simpjti' čili pevec dosegel zavidanja vredne uspe he. Četrtkova predstava bo za red B, ker pridejo Hoffmannove pripovedke« *e enkrat v abonma ter bo pri vsaki uprizoritvi te opere nastopil drug prizna'1 gost.
KINO
CiRAJSKS KINO
Danes zadnji dan Leo Slezak v veleli!®'1
Muzika, miadost in ljubezen
Variete-spored: krasen nastop mulatkinie v svoiem kitajskem plesu in pa sestre Bla"c in b ..ir v veselem duo-plesu. Spreirir domača godba Pall-Cigan.
Pride: „Žcna, ki zna kaj hoče!“
Kino Union. Danes velenapeti kritni' nalili in pustolovn' film Al Capone 0$ sramote). Sledi film presenečenja »K«e7 Voroncov«.
Likar iz Celja. Reševalcem se ga je posrečilo izvleči iz globine, imel pa je 2krat zlomljeno roko in hude poškodbe na vi. Nezavestnega so pripeljali v ljubljansko bolnišnico.
Tatvine na dnevnem redu. Potnik Pavlu Bilitzu z Dunaja je v neki tukajšnji kavarni izginila srebrna cigaret«8 doza, vredna 600 Din. — Vojaškemu novincu Martinu Reberniku pa so v neki 111 ka.išnji gostilni odnesli kovček, v katere«] je imel shranjeno perilo in druge potreb ščine.
Ponarejeni kovanci. Zadnje dni so ** pojavili v Mariboru slabo ponarejeni kovanci po 10, 20 in celo 50 Din. Nekaj j'*1 je izsledka policija včeraj pri razpečevalcih kart za tombole in jih zaplenila. Vsa javnost, zlasti pa trgovci, naj pri knsio*' nju denarja dobro gledajo na kovani dc' nar in naj vsak konkreten primer tak«J prijavijo predstojništvu mestne policija-
Ukradeno kolo. Zasebniku Tonetu ?1°' saršku je včeraj popoldne pri tomboli lia Trgu svobode odpeljal neznan tat kolo izpred Ljudske kleti. Kolo je vredno L^1' Din.
Saharin sta prodajali po mestu Marii]1 P. in Marija L., zaradi česar so ju ard1' rali.
Trije ledeni možje. Pankracij, Servaoh j in Bonifacij so trije svetniki, na katcrC ima posebno piko tudi stoletna pratik*1; Ze od nekdaj stari ljudje tem trem svetn kotu glede vremena ne zaupajo in jih j to tudi nazivajo ledene može. Tej -sV°| j muhavosti pa se tudi letos niso izneveri^ in so nam po tako zaželjenih lepih i
skih dnevih zopet prinesli slabo v rente
dežjem in mrazom. Zlasti je razočat^ Pankracij včeraj, ko je bilo dopoldne ^ ko lepo in toplo, popoldne pa so se Pfl' podili oblaki in z njimi dež z bliskom ’ gromom. Slabo vreme pa se nam obe še v sredo, ko bo godovala Zofka, in mrzla, ki ji v vremenskem pogle prav tako nič ne zaupamo.	,0„
Vremensko poročilo mariborske me j orološke postaje. Davi ob 7. uri je km?
toplomer 8.6 stopinj C nad ničlo; 11 malna temperatura je znašala 8 stopmj
nad ničlo; barometer je kazal pri jT/V,. pinjah 747, reduciran na ničlo pa 732-lativna vlaga 83; od včeraj na dal!e.]L,lfl
padlo nad 8mm dežja; vreme je e in deževno; vremenska napoved nap duje zboljšanje vremena.
oblači’0
bor u, dne 13. V. 1935.
^v&smama
Za
!
nase sinie morje
OBČNI ZBOR OBLASTNEGA ODBORA JADRANSKE STRAŽE v MARIBORU.
NOVA UPRAVA Z ŽUPANOM Dr. FR. LIPOLDOM NA ČELU.
Včeraj v nedeljo ob 10. dopoldne je bil v staroslavni mariborski mestni posvetovalnici občni zbor oblastnega odbora “S v Mariboru, ki obsega vse področje oivše mariborske oblasti. Potek zboro-Vania in podrobna poročila so pričala o ogromnem delu, ki ga vrši agilni mariborski oblastni odbor v svoji propagandi čuvanje nacionalnega obeležja, in tradicij jugoslovanskega morja ter Primorja Pa tudi širjenja zavesti o važnosti našega morja za prospeh naše državne in narodne sile. Posebno pohvalno pa je treba omeniti nakup posebnega doma v Bakru, ki bo služil okrepitvi naše mladine 'n nosil svoje ponosno ime po velikem pokojnem kralju Aleksandru 1. Zedinite-l'u. V tem gre iniciativnosti in brezpri-rrierni požrtvovalnosti iniciatorjev najtoplejše priznanje.
Občni zbor je-po ugotovitvi sklepčnosti otvoril predsednik oblastnega odbora, testni župan g. dr. Fr. Lipold. Svoje Uvodne besede je v prisrčnih izvajanjih Posvetil spominu ve’ikega kralja Zedinila. nato pa pozval malodane polnoštevilno navzoče delegate, da zakličejo noremu. mlademu kralju Petru II. trikratni ‘Živijo!« Predsednik je nato imenoma Pozdravil zastopnike raznih nacionalnih 'l> humanitarnih korporacij ter zastopnika naše vojske, poročnika Turovica. Pred 'agal je, naj se odpošlje vdanostna brzo-
javka kralju Petru II., pozdravna brzojavka pa osrednjemu odboru v Splitu, ki je tudi poslal občnemu zboru svoj pismeni pozdrav. Po imenovanju overovateljev zapisnika zadnjega občnega zbora in izvolitvi kandidacijskega odbora so sledila izčrpna in vse konkretno ter podrobno delo prikazujoča poročila marljivih odbornikov, zlasti tajnika g. Janka Pirca in blagajnika g. A. Lavrenčiča. Vse to delo bomo podali in orisali še v posebnem članku.
Pri volitvah se je izvolil sledeči odbor: predsednik mestni župan g. dr. Fr. Lipold: odborniki: dr. V. Rapotec. dr. A. Goričan, L. Jerše. J. Pirc. S. Petrovič, A. Lavrenčič, V. Bertoncelj, dr. M. Gorišek, inž. Šlajmer, prof. R. Pregelj, M. Mastnak, M. Oset, podpolkovnik Nikolič, M. Maknr. F. Kadunc, dr. M. Hcric, dr. Jančič. S. Detela, inž. Kukovec, A. Ama-lietti, D. Jug, ga. Maistrova in ga. Aši-čeva. Nadzorni odbor: F. Bureš, F. Pin-ter, dr. J. Leskovar in ga Miovičeva. Delegate bo imenoval odbor. Pri slučajnostih se je obravnavalo vprašanje reorganizacije posameznih edinic. Po večurnem temeljitem razpravljanju je predsednik dr. Fr. Lipold zaključil krasno uspel; občni zbor s pozivom k pospešenemu delovanju za vzvišena stremljenja in prizadevanja Jadranske straže.
radi premestitve skladišča za odldadanje kosti morajo najti pri merodajnih faktorjih primerno upoštevanje. Ako r.e bo uspelo občini, bodo ukrenili sosedi sami vse korake, da se skladišče premesti, kajti sosedi skladišča imajo že več tistih rejenih muh kakor vsi okoliški čebelarji. Pregledan in dopolnjen program za regulacijski načrt se vrne mestni občini. Obravnavala sc jc pritožba neke posestnice zaradi ceste. Dovolila se je gostilniška obrt prosilcema Kronfoglu in Posteržinu. Daljšo
razpravo je povzročila obravnava izter janja dolgov za umetno gnojilo. Zaostan ke bo zaenkrat poravnala občina, dolgo ve pa iztirjala. O nakupu plemenskega t ka je podal strokovno poročilo g. Maher Končno se je določila komisija za izvršena de^a na občinskih cestah in določil; dnevnica pisarjem pri volitvah.
Seja. je potekla v najlepšem redu in a stvarnih obravnavah vseh predlogov ir točk dnevnega reda.
Mariborski zunanji in notranji promet
ŽELEZNIŠKE PROGE IN KOLODVORI. VPRAŠANJE LETALIŠČA IN ULIČNEGA PROMETA.
Pobrežke komunalne zadeve
OBČINSKA SEJA. — PORAST PREBIVALSTVA NAD 8000 DUŠ.
BREN PRORAČUN.
ODO-
V sredo 8. t. m. se je vršila v posebni sobi Renčljeve gostilne dobro obiskana občinska seja z obširnim dnevnim redom, ki se je stvarno in temeljito razpravljal. Sejo je vodil župan g. Matija Volk. Po prečitanju in odobritvi zapisnika je poročal o nakupu gramozne jame ra Teznem odbornik in sodni cenilec g. Matija Holc. Njegovo poročilo je bilo soglasno sprejeto in se nakup predloži banski upravi s primerno utemeljitvijo v odobritev. Sledilo je poročilo predsednika. Razrešnica člana uprave g. Maherju ni bila odobrena. Iz istega vzroka pa zaprosi za razrcšnico obč. odbornik g. Utbl. Prizadevanje za spravo, ki ga je stavil g. Luknar, ni rodilo zaželjenega uspeha.
Občinski statut je odobren. Ponovno Pa se razpiše služba vojaškega referenta, ki mora imeti kvalifikacijo kakor delovodja. Z majhnimi spremembami je tudi odobren občinski proračun. Ker je dozdeven prebitek črtan, so se občinske doklade zvišale od 55 »a 59°/».
Mestni svet mariborski odstopi brezplačno v regulacijske namene del zemljišča za razširitev Verstovškove ulice, le zemljeknjižni prepis izvrši občina na svoje stroške. Mnogo veselosti so povzročili predlogi glede sladoledarjev. Za gradnjo higijenskega vodnjaka v Brezju pa ni potrebne postavke v proračunu. Ze lo značilen je porast prebivalstva združene občine Pobrežje, ki šteje 8025 prebivalcev in sicer v bivših samostojnih občinah: Pobrežje 4704, Tezno 2018. Dolgo-še 660, Zrkovci 371 in Brezje 272 duš. Nadalje je poročal g. župan o gradnji cc-ste skozi Stražun na Tezno, o zaposlitvi in prejemkih invalida Romana Hrovata in razdelitvi koruznega zdroba najrevnej šim slojem.
Sledila so poročila predsednikov raznih odsekov. Za socialni odsek ie poročal g. Žunko in za kmetijski g. Klemenčič. — Primerne predloge k poročilom sta stavila g. Kašman in Žohar. Upravičene pritožbe prebivalcev Špesovega sela za-
Maribor ie križišče dveh železniških prog. Proga Dunaj—-Trst ie bila zgrajena leta 1846.. koroška proga 1. 1863., proga Pragersko—Kaniža s poznejšim podaljšanjem do Budimpešte pa 1. 1862. Regulacijsko ozemlje ima dva osebna kolodvora in v novejšem času postajališče na Teznem. Glavni kolodvor ima lepo lego na vzhodnem delu jedra mesta, ki ga prometno tangira. Danes še zadošča osebnim in prometnim potrebam, s porastom mesta pa bo nujno potreben temeljite modernizacije. Še pred vojno je uprava bivše Južne železnice nameravala postajno poslopje povečati in zgraditi takozvane otočne perone. Nastala pa je vojna in načrti so splavali po vodi.
Koroški kolodvor leži ob progi, ki odločilno ovira razvoj mesta proti jugu. Dočim teče proga Dunaj—Trst na vzhodnem robu stanovanjskega in trgovskega dela Maribora in tvori nekako umetno tneio napram industrijski četrti, reže koroška proga mesto v dva dela. En sam podvoz in dva prehoda spajata oba dela. Kakor ob vsaki progi, se je zaradi pomanjkanj- regulacijskega načrta tudi ob tej nanizala industrija z industrijskimi tiri. Posledice tega so in še bodo porazno vplivale na bodoči razvoj. Vendar pa se v Mariboru še ne bo treba v doglednem času boriti z železniškim vprašanjem. Ob porastu industrije sedanji tovorni kolodvor ne bo zadostoval in bo potreben še nov tovorni kolodvor, ki pa se bo priključil prav gotovo postajališču na Teznem.
V svoji bodočnosti bo naš Maribor prav gotovo priključen tudi k mednarodnemu letalskemu prometu. Sedanje letališče ne more služiti mednarodnemu prometu, ker je premajhno, leži tudi preblizu mesta in bi številni mednarodni predpisi o gradnji v njegovi posredni in neposredni soseščini tudi znatno ovirali gradbeni razvoj, zlasti industrijo. Za bodoče mednarodno letališče bodo prišli v poštev kompleksi na Dravskem polju jugovzhodno od Maribora.
Promet na vodi pa v Mariboru nima bodočnosti. Drava ni plovna, pač pa se je v znatni meri razvilo na njej splavarstvo. .Toda tudi splavarstvo ie periocTi~ no. in zavisi od železniških tarif.
Kmalu po osvobojenju je nastala v Mariboru potreba o javnem mestnem prometnem sredstvu. Mestna občina mariborska je uvedla v mestu avtobusni promet in je danes Maribor zvezan z bližnjo in daljnjo okolico s 13 avtobusnimi progami. Zaradi pomanjkanja centralnega prostora pa nimamo v Mariboru pravega središča avtobusnih prog. Mesto samo je med seboj zvezano s štirim' progami, ki potekajo z Glavnega trga proti vojašnici kralja Petra, Studencem. Pobrežju in Teznem. Danes te proge zadoščajo. Mariborsko prebivalstvo hod; na delo peš. Z nadaljnim razvojem Maribora pa bo narasel tudi nadaljnji promet. Po novem ploskovnem načrtu bo Maribor teritorialno tako razsežen, da bo ob svoij zgraditvi nujno potreboval povsem urejen sistem prevoznih sredstev, ki bo vsekakor moral biti tramvaj.
DVAJSET LET MED DIVJAKI.
Dvajset let je že minilo, odkar se je SOletna bogata Američanka Bary Bates podala v Avstralijo, da bi preživela svoja stara leta med avstralskimi divjaki. Prva leta je morala prestati silen strah, toda ko se je udomačila, si je osvojila srca najbolj divjih tamkajšnjih plemen. Divjaki so jo tako vzljubili, da so jo vze-
li v svoje bratstvo in so ji vbrizgali kri mlade divjakinje. V 20 letih se je vsega razkošnega življenja sita in bogata Američanka naučila okrog 120 njihovih dialektov. Tudi so jo divjaki krstili in ji dali pri krstu ime Karbali. Sedaj pa se je moderna divjakinja naveličala divjega življenja in se poslovila od svojih dobrotnikov ter se podala nazaj v svojo domovino, da ji sorodniki zatisnejo tam oči, ki so videle toliko nepopisno strašnega na divjih avstralskih tleh.
ZagrebSke pismo
Osemintridesetletni jubilej svojega umetniškega delovanja je piaznoval privabljeni igralec in komponist Gjuro l3rejac. Stara garda se poslavlja. Dobro ie odslužila in zaslužila počitek. Proslava iubileja v narodnem gledališču .ie potekla 'ladvse prisrčno. Sam jubilant je za ta ve čer skomponiral glasbeno šalo v osmih slikah »Vječni ženik«, ki je uspela. Dobra stran te operete je domačnost in melodi-oznost glasbe, ki jo prepletajo narodni 'Hotivi iz Zagorja. Škoda, da se v libretu tako mešata kajkavščina in štokavščina, kar moremo opaziti v vseh novejših tovrstnih produktih v Zagrebu (n. pi. v opereti »Reci, tko si«, »Kaj nam pak mo-r6ju«, v drami »F. G. M.« itd.) Uspeh 'rna sicer ta zagrebška kajkavščina velik. toda samo v Zagrebu.
Primabalerina Mia čorak je doživela
samostojnem baletnem večeru s svojin ansamblom velik uspeh. V »Šeherezadi« (Rimski-Korzakov), »Chopimam« ■n »Karnevalu« (Schuhmann), je dobro bodala glasbeno izraznost in notranjo di-'•arniko teh skladb. Le z interpretacijo
Chopinove glasbe, mislim, ni prav uspela. Manjkal je oni intimni kontakt s prehojeno chopinsko čuvstvenostjo.
Slikar g. Hanijen razstavlja v Ulricho-Vem salonu. Ima dobro tehniko, vendar skrbno pazi. da ne zaide v podrobnosti, ^snovni ton razstave tvorijo motivi z
morja. Prodal ie mnogo.
Prejšnji teden je bila premiera nove do mače družabne satire »Poslovne tajne«. Avtor je znani režiser zagrebškega gledališča K. Mesarič. Snov za to satiro je vzeta iz bančnih krogov, kar predstavlja v psihološkem oziru velik napredek, saj vemo, da se pristna slovanska duša z neko odtujenostjo giblje v teh sferah. V umetniškem pogledu pa sta najboljši prvi dve dejanji. Glavni konflikt se odigrava med možem, bančnim ravnateljem in njegovo ženo. Mož reprezentira hladno spekulacijo, a žena poštenost. V končnem zapletu zmaga žena, čeprav mož zaradi tega propade. V tej satiri igra celo naš Maribor, posebno cariniki, pomembno vlogo: ko hoče bančni ravnatelj spraviti preko Maribora v Švico nekaj milijonov skritih v avtomobilskem sedežu, ga svare, »jer u Mariboru paze kao vragovi«. Vpliv filma pa je na nekaterih mestih preočiten. Sploh bi bila zanimiva stu dija o vplivu filma na našo novejšo dram sko produkcijo. Ni pa prizanesel avtor celo t. zv. »modnemu« socializmu. Kapi-talist-bančnik nosi rdečo kravato. Njegov sin, ki čita Thomasa Manna in se zanj navdušuje, ter poudarja na nekem me( stu, kako mladega in močnega se čuti — teinu sinu zaduši kašelj prav te besede. Sin je namreč — akutno jetičen ....
Tu se vrše velike priprave za zagrebški pomladni velesejem. Dobra je pred( vsem misel, da se odmeri, častuo mesto
našemu morju. V načrtu je velika »razstava« naših morskih rib, velik ribarski sejem, razstava slik, ki predstavljajo motive z našega morja in podobno. Službeno sodeluje tudi Francija v posebnem paviljonu.
Po najnovejši statistiki je bilo v Zagre-du meseca aprila nad desettisoč brezposelnih. To se pravi, da je vsak dvajseti Zagrebčan brezposeln. Upoštevajo naj to oni, ki mislijo dobiti dela v Zagrebu, posebno naša dekleta. Kmetski kruh je mor da trd, toda napram mestnemu je v vsa( kem oziru boljši. Poleg tega pa je tu toliko cenene delovne moči in življenski standard tako nizek, da ga naš človek težko vzdrži. Ako danes kmetski oče reče svoji hčeri »pojdi služit«, ne pomeni to več ono, kar je pred nekaj desetletji. Danes pomenja to: iti v negotovost, boj za drobtinice, izpostavljati se moralnim slabičem, ki jih je takozvana »gornja« družba prepolna.
Kelnarjčeva smrt je tu zelo močno od( jeknila. Kdo je kriv? Mi vsi smo krivi; bodimo iskreni in priznajmo. Premišljevati in se prepirati ob zasntem grobu, to je naša slovenska slabost. Zelo, zelo se moti, kdor misli, da je samo Kelnarič tako umiral in umrl ... Danilo Viher.
Monumeuta artis slovenicae I., 7. Sedmi snopič prve knjige »Spomenikov slovenske umetnosti«, ki jih piše dr. Fr. Stele, izdaja pa ^Akademska založba v
Ljubljani, je posvečen srednjeveškemu upodabljanju Kristusovega trpljenja na Slovenskem. Pisatelj uvaja v snov s splo šilim razvojem predmetne ikonografije, zlasti pa z razvojem Križevega pota, nato pa našteva najvažnejše spomenike te panoge slikarstva na slovenskih tleh. Nato slede na finem tiskarskem papirju reprodukcije sledečih podob: Bodešče, Trpeči Jezus (začetek XV. stoletja); Andrej iz Ottinga: Izplačevanje Judu in Zadnja večerja v Slovenjgradcu (1450—1460); Andrej iz Ottinga: Izgon kupčevalcev iz templja in Prizor z grešnico v Slovenjgradcu (1450—1460); Jernej iz Loke: Jezus čaka na križanje, v cerkvi sv. Petra nad Begunjami (1530—1540); La-aja pri Medvodah, Judov poljub (sredina XV. stoletja); Andrej iz Ottinga: Bičanje v Slovenjgradcu (1480—1560); Vitanje: Pilat si umiva roke (okrog 1. 1450.); Selo v Prekmurju: Izplačevanje podkupnine Judu (okoli 1. 1400.); Janez Ljubljanski: Gregorijanski Kristus na Visokem (1443); Delavnica Janeza Ljubljanskega: Evharistični Kristus v Mengšu (sredina XV. stoletja); Podzid: Križani (okoli 1. 1460.) in Mače: Križani (1467). Srednjeveško slikarstvo (12 snopičev) bo letos zaključeno, nato pa prične izhajati Slikarstvo baroka in romantike. Mimo tega izda A. Z. te dni Ramovševo »Kratko zgodovino slovenskega jezika« (320 strani).
Spominjajte te CHD
Warl6orsSI »V e S e r n f K« Ju!ra,
mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmrnm mm
Daodei-
GREfl ŽE/SE.
ROMML
In odkar se je seznanil s sorodnico \z Lorienta, to lepo in veselo žensko, na kateri niso viharji življenja zapustili niti najmanjših gub, nikakor in nikoli ne more več pozabiti na njo. Ko je nekega večera Elso resno vprašal, je odgodila odgovor na drugi dan, a ta drugi dan je odpotovala. Po tolikih' mesecih čakanja in oklevanja je sklenil napisati ji obširno in iskreno pismo, v katerem ji je opisal svoj položaj in svoje izglede za bodočnost; in sedaj je tako prišel prositi gospo Feniganovo, da bi posredovala v njegovo korist.
»Takoj sem pripravljena,« je odgovorila gospa. »Življenje v7 Corbeilu za mlado ženo res ni zabavno, a moja sorodnica se tudi v Lorientu ne zabava in nazadnje, saj smo tu tudi mi. da vam pomagamo razvedriti jo. Obljubljam vam zato, da ji bom pisala.«
»Dovolili mi boste, da dodam tudi še jaz nekaj besed vašemu pismu,« je dejala Lydija, »saj sem imela toliko priložnosti spoznati in vzljubiti to dražestno Elso.«
»Ah, moji gospe, moji gospe, kako naj se vama zahvalim?« je zajecljal sodnik
76
in ves zardel med svojimi gostimi črnimi zalizci. In ves čas vožnje so nenehoma olepševali poročni načrt, snovali izlete v Vieux-Gargon, v Saint Gencvre des Bois, pa lovljenje rib itd.
»Morate se poročiti v cerkvi sv. Irene,« je dejala Lydija nepremišljeno in takoj zmedeno utihnila. Nu. Delcrous ni bil preveč občutljiv.
»Ker je gospa Elsa razporočena,« je dejal čisto mirno, »ne bo cerkvene poroke, dasi mi je zelo žal. Bilo bi tako lepo v tej mali vaški cerkvi!« In obrnjen k gospe Feniganovi: »Da, res, izvedel sem, da je vaš prijatelj draveilski župnik, nepričakovano premeščen.«
»O, moj prijatelj ... je že dolgo, kar ni več. moj prijatelj. Ne morem mu odpustiti gonje proti abbeju Ceresu, temu vzornemu duhovniku . . .«
Ni se mogla ubraniti smeha, ko je zagledala začudeni obraz Delcrousa, s katerim je nekoč govorila o svečeniku »male župnije« z najglobljim prezirom. »Kaj hočete? Vsi moji nazori so se spremenili, nisem več tista ženska . . . Kako se je to zgodilo? Morda vam bom kdaj to
povedala. Moglo bi ob priltki koristiti tudi vam.«
Po kosilu so odšli v salon. Lydija je pravkar igrala Chopinovo predigro, ko je na vrtnih vratih nekdo pozvonil. Gospa Feniganova je pisala pri mizi pismo Elsi in je tako mogla videti obiskovalca. Naglo je vstala:
»Lydija, otrok moj, zapri glasovir. Ab-be Ceres prihaja s še nekim duhovnikom. Gotovo je novi župnik, ki prihaja k nam na obisk.«
»Gospod Ceres, o katerem pripovedujejo toliko čudežnega?« je vprašal sodnik in se približal k oknu. za njim sta stopili pa tudi obe ženski ter se postavili za zastor.
Duhovna sta počasi prihajala in se neprisiljeno pogovarjala. Gospod župnik je bil majhen, debelušen človek, ki je bil po svojih rdečili licih, dvojnim obritim podbradkom in črno suknjo podoben onim potolaženim vdovam, ki jih često srečamo. Ustavil se je pred eno obeh velikih košar, ki sta stali na straneh terase ter kazal zasoplemu vikarju lepe velike rože v njih. Ta, ki je snel klobuk z glave že pri ograjnih vratih, se je tedaj sklonil s svojo belo glavo in krepko postavo ter poslušal z otroško ponižnostjo besede svojega starešine, ki je bil vsaj dvajset let mlajši ko on. In to naj bi bil tisti uporni duhovnik, tisti neukrotljivi Lucifer, katerega trmoglavost so hoteli zlomiti s
petimi meseci pokore v trapistovsket1' samostanu?
»Za vraga, saj ta duhovnik ,male žup-nije’ ne izgieda tako strašno!«
Ta polglasna pripomba je gotovo ne-hote ušla Delcrousu — tako ga je Prese‘ netilo nasprotje med obema svečeniški-ma suknjama tam na dvorišču:	ena !e
bila sijajna in črna. dočim je bila drusU oguljena in rdečkasta. Namršene obrv; gospe Feniganove in izraz, s katerim jc rekla: »To je svet človek«, so presekale lahkomiselne sodnikove besede: vzdrza se je celo v svoji veliki želji, da bi se zasmejal, ko je videl kako je vikar, čim so se odprla vrata v salon in je sluga ph-'3 vil goste, naglo skočil naprej in odstranjujoč vse pred seboj rinil naprej, samn da bi prvi vstopil. Prvi hip ni nihče razumel tega bučnega prihoda: jezen pogled s katerim je ošinil abbeja Ceresa njego'r hierarhijski poglavar, je tega čisto ^begal. Siromak, ves ponižen in boječ. nl poznal navad družbe, pa je mislil, da Je tudi tu kakor pri procesiji, kjer mora vstopiti vedno nižji pred višjim, min1' strant lajik pred duhovnikom, duhovnik pred škofom. Tu pa k sreči kljub vsemu naporu ni vstopil prvi. »Glej, sedaj se gospod župnik gotovo jezi,« si je mish revež, pozdravljajoč domačine. »Ko odideva. bom pač moral paziti, da ne za' grešim več take nevljudnosti.«
(Se bo nadnlievab 1 ;
Šport
v
SK Železničar krepko vodi v pod-zvezni prvenstveni tabeli
V TEKMOVANJU ZA PRVENSTVO LN P JE VČERAJ SK ŽELEZNIČAR PORAZIL ČSK, SK ILIRIJA PA HERME SA. ČASTEN USPEH MARIBORSKEGA RAPIDA V LJUBLJANI. DVE ZMAGI ISSK MARIBORA.
Podzvezno prvenstveno tekmovanje je topilo v odločilne faze. Teoretično možnost osvojiti si letošnje podzvezno prvenstvo, imajo še trije klubi, in sicer SK Železničar, SK Ilirija in Cakovečki SK, dočim se bodo ostali tekmovalci borili !e še za placement. Včeraj je tekmovanje napredovalo za dve tekmi, in sicer sta se v Mariboru srečala SK Železničar in Ča-kovečki SK, v Ljubljani pa Ilirija in Hermes. Obe tekmi sta se končali z zmago favoritov in torej ni včerajšnja prvenstvena nedelja prinesla presenečenja. Do prihodnje nedelje je stanje v podzvezni prvenstveni tabeli takole:
Železničar
Ilirija
Cakovečki SK Rapid
ISSK Maribor Svoboda SK Celje Hermes
12 8 2 2 33:23 18 10 6 2 2 38:12 14 10 5 4 1 27:14 14
9 5 0 4 23:14 10 114 16 14:29 9
10 2 3 5 12:46 7 9 2 2 5 13:18 6
11 2 0 9 22:33 4
SK Železnicar:Čakovečki SK 3:1 (2:1).
Mariborski Železničarji so včeraj na lastnem igrišču in pred okrog 1000 gledalci premagali močnega nasprotnika. Oa je bila včerajšnja tekma zelo važna, je dokazal tudi obisk. Mimo mariborskega športnega občinstva je prišlo na igrišče ob Tržaški cesti tudi okrog 200 »dru-kerjev« iz medjimurske metropole. Tekma se je odigrala v stilu prvenstvenih tekem, vendar pa je bila v splošnem zelo ;air. Zmaga domačega moštva je bila tudi po poteku igre popolnoma opravičena, ker so bili vsi napadi SK Železničarja vedno nevarnejši od napadalnih akcij nasprotnika.
Vkljub lepi zmagi pa moštvo Železničarjev ni popolnoma zadovoljilo. Pogrešali smo zlasti smiselnih kombinacij in točno dodavanje. Mimo tega so nekateri igralci zaigrali izpod običajne forme. Naj boljši mož enajsterice in tia polju sploh je bil stari Frangeš, ki je včeraj naravnost briljiral. Napadalni vrsti je včeraj manjkalo preudarjenosti. Posamezni i-jralci, zlasti Pezdiček, so bili prepočasni in tako je marsikatera zreia priložnost ostala neizkoriščena. Razven vratarja je bila tudi ožja obramba precej šibka in »esigurna. Sreča je le, da je bila krilska vrsta zlasti v obrambi na mestu in tako čistila kritične situacije.
Čaikovčani so v polju lepo zaigrali. Predvajali so nekaj smiselnih potez, ven-
dar je bila napadalna vrsta v kazenskem prostoru nasprotnika neodločna. Halfj so bili dobri le defenzivno, dočim so imeli za podpiranje napada malo smisla. Prav dobra pa je bila ožja obramba. Vratar je pokazal lepe parade, na dobljenih golili pa ni brez krivde. Sodil je g. Ramovž iz Ljubljane. Napravil je sicer nekaj napak, bil pa je objektiven vodja.
V predtekmi je rezerva SK Železničarja premagala rezervo SK Svobodo v razmerju 3:1. Sodil je g. Nemec.
SK Ilirija:ŽSK Hermes 7:1 (4:1).
Ljubljanski »Derby« se je končal z izdatno zmago belo-zelenih, ki so se pririnili na drugo mesto v tabeli. Sodil je g. Bažant iz Zagreba.
SK Rapid :ASK Primorje 2:2 (1:1).
Rapidovci so izkoristili prost termin ter včeraj odigrali v Ljubljani proti ligi-nemu moštvu ASK Primorju prijateljsko tekmo. Rapid je v Ljubljani zelo ugajal ter predvajal lepo kombinacijsko igro. Neodločen rezultat, ki ga je Rapid včeraj dosegel proti renomiranemu nasprotniku je vsekakor lep uspeh.
Dve zmagi ISSK Maribora.
ISSK Maribor je včeraj z dvema moštvoma gostoval v Ptuju in v Varaždinu. Rezervno moštvo je premagalo v Ptuju SK Dravo s 5:1 (3:1). kombinirano moštvo pa je v Varaždinu zmagalo nad Varaždinskim športnim klubom v razmerju 2:1 (2:0).
Ostale nogometne tekme.
Beograd: Concordia:BASK 3:1 (0:0); Jugoslavija: Slavija (Osijek) 5:1 (4:0).
Zagreb: Gradjanski:BSK 1:0 (1:0).
Split: Hajduk:Slavija (Sarajevo) 10:1 (5:0).
Dunaj: Avstrija II.:Poljska 5:2 (3:1).
Budimpešta: Madžarska:Avstrija 1.6:3 (3:2).
Koln: Španija:Nemčija 2:1 (2:1), Pričetek tekmovanja za državno prvenstvo v tenisu.
Preteklo soboto se je na teniških igriščih ISSK Maribora odigralo v naši coni prvo kolo tekem za državno prvenstvo v tenisu, in sicer sta se srečala ISSK Maribor in SK Železničar. Igralo se je po sistemu Davisovega pokala, in sicer 4 igre poedincev in ena igra v dvoje. — Rezultati tekmovanja so bili naslednji: Gospodje: Bergant (M):Mazi (Ž) 6:0, 6:0, 6:1; Bergant (M):Škapin (Ž) 6:2, 6:3,
6:2; Mešiček (M):Mazi (2) 6:3, 6:2, 13:11; Mešiček (M):Škapin (Ž) 7:5. 6:3, 6:2; Bergant-Gasperin (MLMazi-Škapin (Ž) 8:6, 6:4, 6:3. Gospodje so torej zmagali v razmerju 5:0. Damske igre so odpadle, ker Železničar ni nastopi' in prepustil zmago par fodfait ISSK Mariboru 5:0. ISSK Maribor se je po zmagi nad Železničarjem kvalificiral za drugo kolo, v katerem bo nastopil proti SK Rapidu.
RUSKO LETALSTVO.
Letos poleti bo otvorjen-ih v Rusiji več novih letalskih prog na velike razdalje. Lani je znašalo sovjetsko letalsko omrežje 65.000 km, letos pa bo razširjeno na
77.000 km. Najdaljša zračna proga bo letos Moskva—Vladivostok, ki bo dolga
10.000 km. Drugi zanimivi progi sta Moskva — Taškent in Moskva —Baku. Rusija namerava zgraditi posebne radiofonske postaje in opremiti tudi vsa potniška letala z radiofonskimi aparati. V prometu bodo večinoma devetsedežna letala. Prvič bodo prišla v promet letos letala, ki bodo letela s hitrostjo nad 300 km na uro. Da pa se bo pospešil poštni
letalski promet, bodo letaia prenašala pošto na vseh progah tudi ponoči. PvŠta iz Moskve do Vladivostoka bo potovala le 3 do 4 dni. Lani so prepeljala letala v Rusiji 74.000 potnikefv, okrog 4000 tol> pošte in okrog 7000 ton tovorov. Gled® množine prepeljane pošte zavzema sovjetsko letalstvo na svetu drugo mesto-
NOVA MORSKA POŠAST.
Kakor poročajo listi so angleški ribiči ubili v bližini irske obale nenavadno mor' sko pošast. Pošast je dolga 16 metrov h1 meri v premeru 9 metrov ter tehta $0 centov. V mestece, kjer je ubita pošast razstavljena, romajo množice radoveO' nežev. Nenavadno pošast je prvi opazi' Čuvaj na morskem svetilniku in obvestil ribiče, ki so jo ubili in potegnili na kopnf-
On In ona.
»Kako to prijatelj, da je tvoja žena vedno elegantno oblečena, ti pa hodiš ko1, capin okrog?«
»Ker se moja žena oblači po modih'1 knjigah, jaz pa po blagajniških .	.«
Razno
OPOZORILO!
Opozarjam vsakogar, ki bi razširjal neresnične vesti o meni in moji hčerki radi slabe postrežbe mojega pokojnega sina Hermana, ker bom proti vsakomur sodno postopal. Anton Kolednik, Nova vas.	2111
TRAJNI KODRI
že od Din 80,— naprej. Salon Mrakič, Cankarjeva ulica 1, Kralja Petra trg 4. Spec. barvanje las svetovno znanih tvrdk po najsolidnejših cenah. 1935
CEVABCICI. ražnjiči, bržole in morske ribe se pečejo na žari (gradele) vsaki dan in ob vsaki uri sveže v restavraciji -Novi svet« (prej Halbwidl). 2011
Posest
HIŠA Z VRTOM
pod lahkimi pogoji na prodaj za Din 22.000. Lovska ul. 35, Pobrežje.	2107
"enodružinska hiša
z vrtom za Din 17.000 naprodaj. Naslov v upravi »Ve-černika«.	2106
Prodam
DVE NOVI,
lepo pleskani spalnici na prodaj po zelo ugodni ceni. Mizarstvo Kolarič, Vojašniška 8. 2070
Sobo odda
SOBO S HRANO
oddam gospodu. Vrbanova ul. 28. pritličje, desno. 2009
Stanovanle
TRISOBNO STANOVANJE
s kopalnico oddam s 15. majem. Naslov v upravi »Večer-nika«.	2022
Službo iiie
MLADO DEKLE
zmožno tudi nemščine in ročnih del, pridno in zanesljivo, išče službo k otrokom ali kot začetnica v gospodinjstvu. Naslov v upravi. 2110
Vsled
opustitve truovini!
prodani poceni okoli 400 rab' Ijenih, novopocinkanih vrc«v za mleko različnih velikost1' dalje Astra-stroj za surovo maslo, malo topilno napravo za sir, hladilnik in bazen 28 mleko. Železno blagajno, p«r ni kotel in bencinmotor.
Bernhard Adolf
Maribor, Aleksandrova 51*
Soomnite se CMD,
Vabilo
k III. redni letni skupščini
Gospodarskega društva r. z. z o. z.
na Pobrežju pri Mariboru, ki se vrši v nedeljo, dne 26. maja 1935 v gostilniških prostorih gostilne pri Vinogradniku na Pobrežju pri M® riboru z začetkom ob 9. uri predpoldne s sledečim dnevnim redom-
1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2. Računsko .in poslovno poročilo za leto 1934.
3. Poročilo nadzorstva.
4. Volitev načelstva in nadzorstva,
5. Sprememba pravil § 1, 2, 14, 19 in 21,
6. Predlogi in pritožbe
7. Razno.
V smislu § 21 zadnjega odstavka zadružnih pravil sme °h,cr^ zbor veljavno sklepati če je navzoča najmanj dvetretinska ve7I^1 vseh članov sicer se vrši drugi občni zbor z istim dnevnim redo in ob isti uri v istem prostoru osem dni pozneje.
Pobrežje, dne 11. maja 1935.
Za načelstvo-	.	_
Pavaletz Franc 1. r.	Sredenšek	Anton,
načelnik.	član	načelstva-_^
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajate!1'
urednik: RA D1VOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v »Mariboru,
A