Št. 29. V Goriej, v torek due 11. aprila 1905. Letnik VII. l/.haja vsa' torek iiisobotoob 11. mi |)n>ilpoliliit> za im>slo (or ol, 'A. uri pop. za (lfžclo. Ako puds1 n:i La dnrva pru/.nik iziilt» dan pn»job II. zv<'či'i\ Stan«* pu pošti prcjmian ali v (iorici n:i dom pošiljari ct'lnh'tno K '\, polNMno 4- Kin cetrtletno 2 K. f'rodaja st- v (Jorici v to- bnkaman Schwarz v Nolskih ulicah. JHh>rsilz v Nnnskih ulicah in Lc- ban na Wrdijevt'in lekalUÖu po 8 vin. &0RICA (Xjtitr»nje fzdanje.) Uredništvo in uprayniätvo a« naliajala v «N a r o d n i liukarni», ulica Velturini li. at. 9. Dopis«» je nasloviti na un'dniätvo, oglase in naročnino pa na upravništvo »Oorice«. Oglasi se račimijo po p«*tit- vrslali in siccr ako se tiakajo 1-krat po 12 viu., 2-krat po 1Ü vin., 3-krat po 8 vin. Ako ue večkral tiskaju, mfiu- nijo He po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgoY. J. Maruaič). Soporno politično ozračje. Uosedanji nevspehi riiskegu orožja riH Skrajnem vzloku in pa nolranji ne- miri v Kusiji, čeravno niso lako veliki, knkorsne bi radi videli sovražniki Kusije, dali so povod If davno skritim pohlepnim /,e.ljam raznih držav in slrank, ki bi se rado okoristile na račun Hunije in pa Uidi zaradi tega, ker menijo, da bi jim Husija sedaj ne mogla vspešno branili, doseči lo, kar želijo, posebno pa äe ne, ako bi ne älo naravnost za njene koristi. Sestanki nemškega cesarja z itali- jaiiBkiin kraljein in angležkoga kralja z predsednikom Irancoake republike, vse to so znamenja, iz katerih se da sklepati, da se v evropski diplomaciji nekaj piete, kar bi Be znalo tako zaplesti, da bi se iz vsega tega lahko izcimila sploSna evropnka voj.ska, ki bi imela za posledico lahko celo tadi svetovno vojsko. Nemčija in Francija sta si že prccej v lasch zaradi Maroka. Francija ulrdila si je namreč na Maroku ze iz- datno Hvoj upliv ter našla tarn prav ugodna tla z& izvoz svojih industrijalnih izdclkov. Nemčiji, ki se mnogo trudi, da dobi v Afriki trdna tla za svojo koloni- jalno politiko, pa to ni agajalo, boječi he tam prevelike f'rancoske, konkarence. Zalo pa je začela proti Franciji na Ma- roku intrigirati, in kakor se vidi, ne zastonj. Naravnost izxivajoce pa je po- tovanje nemSkega cesarja v Maroko tako, da je vsled njega resni Bpor med Fran- cosko in Nemčijo že gotova stvar. Ta nastop nemškega cesarja pa ni izzval le Francije, marveč pozorna postala je tudi vsled njega Angleška. Med An- glesko in Nemčijo pa tudi ne obstoje posebno prijeteljski odnoäaji. Vpliv, ka- terega si je znala NemÖija pridobiti pri sultanu, ni Angležem prav nič po volji. I'a tadi na Kitajskem so Nemci preprečili Angležem že marsikateri račun, posebno so se zamerili AngleŽem s tern, da so nekako preveö podpirali raske korisli v Mandžariji le zato, da bi äkodovali An- gležem. To vse je toraj provzročilo, da so postali Angleži zadnjičas nasproti Nemcem jako oprezni, in ravno temu je pripisati, PODLISTEK da so se začeli Angleži zadnji čas jako približevati Francozom, kat1 dokaznjn zopot zadnji seslanek angložkega kralja s predsednikom Jrancoske republike. To pa äo ni vse. Kakor srno omenili že poprej, je bilo potovanje nemškega cesarja v Ma- roko za Francoze, proti katerih inte- resom jo bilo v prvi vrsti naperjeno, na ravnost izzivajoče. A nič manj izzivajoČ ni bil za Nemce sestanek angležkega kralja s predsednikom Loubetom, a Se rnanj izzivajoče pa bode za Nemce to, da obišče sedaj na svojem potovanja tudi angležki kralj Maroko in da se na svojem povratku zopet ustavi v kakem francoskem mesta, kjer se sestane z l'rancoskim ministrom zananjih reči Del- cassejem. Iz vsega tega je razvidno toraj, da struno niso napele le med Nemčijo in Francijo, ampak da so se jako napele tudi med Nemčijo in Anglijo ter bi znale te zadnje Se poprej poči nego prve, t. j. znalo bi priti do vojske äe poprej med Ncrnčijo in Angležko nego pa med Fran- cobko in Nemčijo. Tega mnenja so celo tudi ruski listi. Peterburžke „Novosti" namreč piäejo, da je vojska med An- gleško in Nemčijo neizogibna stvar. Vzrok je vedno večji vpliv Nemcev med mohamedanskimi narodi. N emcern se ni ttamo posrečilo, pravi omenjoni list, da so Rusi izgubili svoj vpliv na Taröijo, marveč celo, da so Angleži izgabili svoj vpliv v Mali Aziji. Sedaj se je pa Viljemn posrečilo, da tudi Maročani a spozto- vanjem in z zaupanjem imenajejo nje- govo ime. Angležka se boji Mohamedancev, ki jih je Viljem združil proti angležkema vpliva. Mnogo trada, moči in denarja je stalo Viljemn, da so dobili Nemci na- j selbino na Kitajskem. Da pa obdrži svojo kitajsko poaest, je Viljem na vso inoč branil raske koristi v Mandžariji. Če izgabi Hasija na Daljnem vzhoda svoj vpliv, bo stala Nemčija v teh krajih sama nasproti Angležki, Japonski in Zje- dinjenim državam. Angleäka se že pri- pravlja na vojsko proti Nemčiji, ki bo izbrnhnila, če bo Kasija poražena v se- danji vojski. Ako bi se pa to prorokovanje ! rnskega lista uresničilo, potem je gotovo, da bi tudi Francoska ne držala rok križem. Ponižanje, katero so Nemci pri- zadjali Francozom v vojski leta 1870., pa ne izgine Francozom nikdar iz spomina, a k temu pridružilo se je zdaj ie iz- podrivanje I'rancoskega upliva od slrani Nemcev v Maroka. Politično ozraöje je torej postalo skrajno soparno, in ni torej izkljuöeno, da bi se ne ažgali nevarni plini, ki pol- nijo dandanes omenjeno ozračje. D op isi. Iz bližnje okolice nam piäejo „Sočau se jezi, da je koncert „Pevskega in glasb. draätva" predzadnjo nedeljo bil slabo obiskan. Krivi so temu seveda „klerikalci", ker se niso koncerta udeležili prav nič. BSoča" pravi: „Sploh ni bilo na koncerlu niti enega klerikalnega ma- tadorja". Zapomnite Bi to vi „klerikalci", ki s t e bili na koncertu! Torej „Soča" je videla in vidi in hoöe videti na kon- certih „Pevsk. in glasb. dr.M samo „li- beralce". Uobro tedaj. Če stoji „Pevsko in glasbeno društvo" na takem slrankarskem staližču, potem pa res ni čudno, če je polovica sedežev — praznih. „Soča" pravi, da „klerikalci" hodijo pač pOBlašat „Lohengrina" v laäko gledališče, na sloveneki koncert jih pa ni bilo. No, „Lohengrin" je znamenito glasbeno delo, katero priliko slišati tadi Goričanom je dalo ~ laško gledališče. In te prilike so se poslužili, vsakikrat ko se je pel, zraven „nekaj slovenskih klerikalcev" tadi precejänje ätevilo „slovenskih liberalce?" (ali pa bo morda tadi ti „klerikalci?") Pa tako je. „Soča" piäe tako, kakor njej kaže. Samo, da izziva in žali. Tako tadi takaj. Na koncertih „Pevskega in glaabenega dra- š t v a" vidi in hoöe videti samo „liberale e", pri „Lohengrin aM pa vidi in hoče videti samo „k 1 er i k a 1 c e". Ali se ne pravi to del poslušaiočega slovenskega občinstva na- ravnost poditi od koncertov „Pevak. in glasb. dr." Če hoče to druätvo, da ga bodo hodili poslaäat sami „liberalci" in če misli, da je vsak, ki je navzoč pri njegovih koncertih, „liberalec", no potem se tej želji prav lahko vstreže. AU potem pa tadi ni treba javkati, da so koncerti istega druälva slabo obiskani, in zvračati krivdo na „klerikalce". To pa naj si zapomni „Pevsko in glasbeno draätvo" : Dokler bo isto stalo na staliäcu stran- karstva, dokler bo islo slažilo kot pri- vesek Jiberalne" stranke v strankarske namene, dotlej ne bo aiivalo sploäue 8impatije in aplošnega zanimanja v slo- venskem občinstva. Če hoče „Pevsko in glasbeno društvo" biti za Gorico to, kar je „GlaBbena Matica" za Ljubljano, potem naj se postavi na isto staliSče kakor „Glasbena Matica". Potem bo dvorana „Trgovskega doma" äe — premajhna. Drogače bo pa se veiiko — praznih se- dežev Z znano Barovo pisavo v „SoöiM si ne bo „Pevsko in glasbeno druätvo" množilo poslušalcev, pač pa jih bo vedno bolj — redčilo. To Bi le zapomnite! Pa še nekaj. „Soöa" piSe: „Pevsko in gla- sbeno druätvo" 8 svojo solo je gotovo kullaren zavod za goriäke Slovence; žrtve so velike, in vstrajna delavnost članov je vredna vse pohvale. Vspehi pa so to- liki, da Lahi in Nemci že sami priznavajo da bo na tern poljn daleč zaostali za Slovenci. — In glejte 1 Vkljub temu, da to društvo tako lepo delaje in niti ne deia „klerikalcem" kake konkurence, ker nič nimajo, vkljub temu niso omenjaJi „klerikalni* listi nedeljskega koncerta niti s besedico1*. Tako. „Pevsko in glasbeno dr." naj bo lepo h va- le žno „klerikalni mu liatom, da niso njegovega koncerta ome- nili nitizbesedico, kajti ča bi „klerikalni" listi v tera ozira po an em ali „Soöinou pi- savo, kakrino rabi proti „k 1 e- rikalnim" druitvom, bi bilo pri koncerta ševeč praznih proatorOT. Recimo, „Šol«ki domM je vsaj tako kulturen zavod za goriäke Slovence, kakor „P. in gl. dr.", vsaj tako, to m o r a pripomati najbolj za- grizen „liber&lec". Sicer pa vsak slo- venski rodoljub ve in zna in razame, da je „Šolski dom' najbolj kaltaren zavod za goriäke Slovence. Kakäna divja V znamenju mini. I'ovest. Spisal J;inko B r a t i n a. (Dalje.) Možaka sta sedela na tualu pred liišo, okoli njiJLi je bilo vse belo ledencga zrnja — tam izza Čavuja je pokukalo še solnce, potem pa se skrilo za sivo glavo starega našega očaka. O ti solnce, li ki vidiš vsak dan svoje otroke ua tej tužni zemlji, si li videlo obupnejše obraze, kot so bili ta dan oni naših Gorjanov. Toda skorja je Gorjan, a spodaj ima meliko čuteče srce, duša njegova je spremeuljiva in občutna kakor voščena tablica — Oskrbnik Berger je'ta čas prišel mimo kovačeve liiše. Videl je oba moža tam sedeti, in srce se je za- sniejalo v njegovih sovražnili prsili. — Aha, mislil si je, ta dva je treba malo po- drezati v njihovem svetem razgovoru. — No, no kovač, dejal je, kako je kaj danes s tistjm tvojim bogom in tistim vašim pastirjem? Ali vas nista čuvala? In debelo se je zasmejal. Pusti Boga v miru, on že ve, zakaj nas obiskuje z nadlogami. — Seveda, seveda; zato ker ste dobri in vneti kristjaui — zato pa ne bo nič v vaših vrečah in nič v vaših želodcih — Hm, le moli le, jedel pa ne boš — pri meui pa bo le žito, tudi če ne molim vašega boga------- — Le norčuj se, dejal je kovač, ko je oni že odhajal, tudi tebe zadene šiba božja in takrat boš morda klical ime Gospodovo, a bo prepozno. Še dolgo sta se pogovarjala Sedej in Luknjičar, kako in kaj bo treba sedaj začeti, in ko je že mrak legel na zemljo, se je sosed poslovil od Jernejčka. XII. Kedor pozna naše Gorjane, stanttjoče gori na Gori ob strani skalovitega Čavna, kedor pozna ta kraj, še danes dokaj pust in neobdelan, ta bode ra- zumel, kako je bilo tern ubogim ljudem tedaj, ko so videli pred seboj le pobito in uničeno polje, uničene vse male pridelke, ki so jih četudi borno, vendar preživili črez zinio. Danes gre Gorjan v svet, dela lu pa tam. A takrat tega ni bilo, na dom je bil navezan, obdelovati je moral, več radi grofov, kot radi sebe, one skalnate, peščene njivice in zadovoljen je bil, če je dobil toliko, da je ob krompirju in zelju preživel zimo. Še mnogo let pozneje, kakor se je godilo to, kar pripovedujem tu, ni bilo dosti boljše, kakor mi je večkrat pravila inoja babica, sedeč gori na zapečku. — Ej, Janezek, dejala je, enkrat smo živeli čisto drugače. Krompir in koreuje, pa zelje in kako perišče turščne moke za praznike. Če smo izredili pras^ je šlo za desetino ali za obleko, če smo priredili telička je šel za davke. Mesa se ni kuhalo nikdar po naših hišah. Ce je kdo kaj zaklal, je gledal da je tudi pro- dal, le najslabše je pustil za dom. Tako je pravila babica in še danes, ko je že preživela skoro stoletje, se spominja oiiih slabih časov, še sedaj mi rada pritrdi, da sedaj Gorjani žive „gos- posko" in predobro — In še slabejše je bilo pred njo. Po oni toči in po miših nisi videl druzega kot skrbeče obraze. Povsod so iskali hrane, hodili so doli v trg, noseč butare drv na hrbtu, da so dobili par novcev za moko. Kaka zelenjad pa perišče moke vmes, to je bilo navadno kosilo — enkrat na dan dvakrat ni jedel nihče. Kako repo pač, če je bila kje zunaj na njivi ali trs od zelja, ki ga ni toča pobila do konca. Gospod Anton je tolažil ljudi, kakor je vedel in znal, ali sam ni.imel uič, ker je bil tako navezau na do- brosrčnost svojih občanov. Bog, bili so to slabi časi, zares slabi 1 Marsikomu so začeli vstajati dvomi, ko je videl, da se je oskrbniku dobro godilo. — Oni tam žre" in pije, ne moli Boga in dobro se mu godi. Le upadle obraze je bilo videti, nikjer veselega lica. In še liujše je prišlo. Do zadnje kaplje so morali izpiti ti reveži kelih trpljenja, peliu jim je prišel v kupo v polui meri: oskrbnik j e n a z u a n i 1 p o b i r a u j e d e s e t i n e. Počasi je Šlo navzgor in prišel je vrhunec. (Dalje prih.) gonja pa je divjala in äe divja pri vsaki priliki in nepriliki po „Soči* ravno proti „Šolskem domu" 11 To dejstvo naj pre- miälja „Pevsko in glasbeno druätvo", potem so ma ne bo zdelo prav nič fi 'fino, če vzbujajo njegovi koncerti kljab .demo tiskanim plakatom tako malo pozornosti. Za danea dovolj. Saj bo pri- lika äe kaj omeniti o tern. Iz županije Sv. Križa ua Vi- pavskein. — (Odgoyor na dopis v „Soči" štv. 2 6.) — Že zopet se je oglasil dopisnik v „Soči" ter se obregnil ob marsikaj, kar mo ni po nosu. Ne radi njega, katerega prepričevati, bi se reklo vodo v morje nositi, ampak radi drugih občinarjev, ki so čitali oni dupis, piäemo ta odgovor. Dopisnik a „Soče" pečejo občinske volitve. Ne more pozabiti naš dopisnik, da je bil jedno dobo tadi on starešina. Obžalaje, da se ni gledalo pri zadnjib občinskih volitvah na „sposobnost", ampak na strankarstvo, vsled katerega je priäel v starešinstvo tudi kaieri nepismen clovek, a dopisnik, ki zna za silo vseh 25 črk, je ostal na cedilu. Naj nara odgo- vori „Sočin" dopisnik : Kdo je kriv raz- kolslva v občini naši pri zadnjih obč. volitvab V Ali ve on in njegova stranka, ki je botela odstraniti iz stareäinstva celo najsposobnejše in najzrooinejäe može ? ! „Klerikalstvou in „liberalstvo" pa ni igralo pri tak. obč. volilvab najmanjäe vloge, kajti za razamevanje takih pojmov bi trebalo drugačih mož nego je dopisnik „Soče". Nesramna trditev je dopisnikov slavek, „da ta stranka ne more delovati v blagor občine, r&zumemo, ali prav bi bilo vendar, da bi vsaj nekateri pokazali nekaj delovanja. Imamo marsikaj v ne- redu : poljsko varstvo, obö. redarstvo, po obč. potih kmalu ne bo mogoče ho- diti" itd. Pozivljamo dopisnika, da naj na- vede nerednosti, sicer ostane nesraraen obrekovalec. Vsak slepec labko vidi, da za obč. ceste se je storilo več, kakor kdaj poprej in to tndi vsled deželne podpore 1000 K. Naprosila pa se je tndi državna podpora, s pomočjo katere se bodo še dalje urejevale naše obč. ceste. Za posamezne steze in stranske poti in kolovoz pa je dolžnost skrbeti dotičnim posestnikom, ki jih posebej rabijo. Tako velova postava in krajevne razmere. Proti tern bi zastonj se boril tudi sam dopisnik „Soče", ako bi postal kdaj žnpan, a ne samo stareiina. Enkrat »mo že zavrnili nereBnično trditev v „Soči", da se vrše v Sv. Križu tajni shodi naše stranke glede prihodnjih obč. voiitev. Takrat smo rekli, da sma- tramo dopisnika za nesramnega lažnika, ako ne dokaže svoje trditve, ali ako laii ne prekliče. Zgodilo pa se ni niti prvo, niti drngo ; marveč nesramni lažnik zopet obrekuje. Javno trdimo, da o kakih naših bbodih ne ve drugi, nego dopisnik sam, ker se ma o njih gotovo sanja. Mogoče je, da meri dopisnik „Soče" brač po sebi in svoji stranki, kateri ro- je po glavi volitve in zopet samo volitve. SmeSno je, da pogreva „Soča" ne- umnost o „protestn proti zakramentu svete birme". Vsak otrok v občini ve, da smo imeli že tri zaporedoma slabe letine. Vsled tega so nenavadni troäki, khtere provzročuje delitev sv. birme, za nbožne atariše v slabih letinah, res težki Ali je bilo kaj čuda, ako je prosilo sta- rešinstvo, da bi se delitev »v. birme odložila na drugo leto? Noben pameten človek ni štel v zlo takega sklepa, le dopisnik se zaganja vanj. Kar zadeva trditve, da morajo zavarovanci pri tak. zavarovalnici goveje živine čakati po vec mesecev, predno dobe odäkodnino, povemo dopianiku, da tukajänja zavaro- valnica je ,,vzajemno podporno draätvo", ki nabira po kronah, da izplačuje po- škodovance ; čakati pa se mora po več meaecev celo pri zavarovalnicab, ki hnajo ruilijone na razpolago. Vidi se, da dopisnik nima niti pojrna o podpornih druätvih, katera pridejo večkrat v de- narne stiske, ako zadenejo društvenike pogostoma nesreče, ter je med občinarji le preveč malomarnosti, ker nočejo ve- deti, da kdor si ne pomaga sam, mu ne pqmaga tadi Bog. Seveda, Sčečkati neko- Iiko neslanosti za „Sočo", je pač ložeje nego pomagati ponesrečencem. 0 prihodnjih obč. volitvah, katere ne dajo mirn nekaternikora že dolgo časa, hočemo spregovoriti tadi mi par besedi: Omenili smo že, dastrankarstvo pri zadnjih obč. volitvah nismo zakrivili mi, ampak takozvani „naprednjaki", ki ne zaslužijo po večini tega lepega imena. Napredovati mora vsakdo, ki noče na- zadovati. Napredovati pa a e mora v dobrern, kar pa ao no more trditi o mnogih naäih „naprednjakih". Kako pa bi bila napredovala občina, ako bi bila zmagala „napredna" stranka, imamo dovolj dokaza v Dobravljah. Ni dovolj oSkodovana ta davčna občina ; ali bi se hotelo oškodovati äe drugi dve ? In vendar je hotela postaviti na županski sedež ravno isto osebo. Ako bi se ne bili volilci odločili za našo stranko, äli bi bili tisočaki rakom zvižgat, kakor ho äli v Dobravljah žabam gost lepi stotaki. To hi bil lep „napredek", kaj ? Tadi dopisnik „Soče" piäe, da ni zadovoljen s stran- karstvom. Mi tadi nismo. Prav. Strinjamo He torej v jedni in sicer glavni točki. Odstranimo to, v čemer smo jedini. Ognimo se strankarstva pri prihodnjih volitvah. Volimo nložno inože, ki so vredni občega zaapanja. Trideset takih mož najdemo lahko, ako je le količkaj dobre volje. Sedanji župan je pač po- kazal, da je v dobrern poinenu besede napreden, delaven in nepristranski. Pri prihodnjih volitvah naj pride v stareäinstvo nekoliko novih, delavnih, zmožnih rnoči, pa I bodemo vsestransko še lepše naprodovali v dobrem nego smo doslej. To je naš do- brohotni nasvet. Ako ga hočete avaževati, je nam prav. Seveda, z neresničnimi tr- ditvami in sumničenji se ne opravi nič. Politični pregled. Ogerska zbornioa. V Ogerski poslanski zbornici je bil v soboto izvoljen od^iek, obstoječ in 21 členov, ki ima izdelati adreso na cesarja. V ta odsek izvoljenih je 16 Košutovcev. Poročevalec je Batthyny. Šlbenlk vojna luka. Iz Šibenika javljajo „Obzora", da pride dne 15. t. m. tjakaj 18 častnikov vojne mornarice, ki izdelajo načrt za vojno luko. Dela bodo trajala tri leta. Glbanje med Malorusl v Galicljl. Iz Lvova javljajo, da se je v öetrtek vršil v Tarnopolu shod maloraake stranke, na katerem je bila sklenjena resolucija, ki zahteva astanovitev posebnega malo- ruskega deželnega zbora, preosnovo äolstva, astanovitev maloraskega |vse- učiližča in sploäno pravičneje poalopanje nasproti Malorusom v kallarnem pogleda. Neznosno ttanjo v Bosnl In Hercegovlnl. Jngoslovanska korespondenca po- roöa: Piäejo nam iz Sarajeva: Zastop- niki velikih sil na berolinskem kongresu imeli so gotovo dobre namere, ko so do- volili okapacijo Bosne in Hercegovine po avstro-ogrski monarhiji, ker so se nadejali, da se bo na ta način izboljšal položaj naroda, ki je zgrabil za orožje, da strese s sebe neznosen tarški jarem. Ali zgodilo se je nasprotno pričakova- njenn Europe, ker je stari sistem avstrijske politike tekom 27 let okapacijske uprave narod v Bosni in Hercegovini tako po- tlačil, da mu ni nikoli hujäe bilo, kakor ma je sedaj. Samovolja avstrijskih urad- nikov in orožnikov je večja od samo- volje turških aradnikov in orožnikov. Uradniki žalijo, zapirajo in globijo, a orožniki pretepajo vaakega, ki količkaj svobodno misli. Agrarno vpraäanje, ne samo da ni reäeno, nego je ž njim še slabeje kakor pod taräkim gospodarstvom — ravno radi agrarnega vpraäanja je Evropa dala Avstro-Ogerski mandat za okapacijo Bosne in Hercegovine, ker ono je bilo glavni vzrok večnim nemirom. UradniŠtvo te svoje zadače, katera ma je bila naložena, ni izvršilo, nego je si- stematsko delalo na tern, da domače ljudstvo osiromaši in aniči, da bi bilo mesta za nemške doaeljence, katere oku- pacijska vlada podpira na ogromno äkodo domačega prebivalstva. Pameten 8vet Italljanaki vladl. Na shoda železničarjev 5. t. m. ho zagrozili milatiski železničarji s stavko, ako tie bo vlada ugodila železničarjem. Z ozirom na to piše „Corriere della Sera": Italijanska vlada bi storila najbolj pa- metno, ako bi opastila svoja atremljenja na Balkarin in se ukrepila tako, da bi se z Avstrijo prijateljsko pogodila. Na la način bi lahko milijone, ki jih izdaja italijanska vlada za vojne namene, pri- hranila in jih izdala za izboljšanje plač železničarjem, poStnim uradnikom, ra- darjem itd. Tamburlnijeva zarota. Splošno mnenje v Pariza je, da so je res nameravala zarota proti srancoski ljudovladi v prilog princa Viktorju Na- poleona. Oblasti nočejo izdati ničesar. Vrše se hi^ne preiakave, in naäli so že 1200 pašk. Soudeležbo pri zaroti sta postala sumljiva generala Coppee in Ne- grier. Tadi poslanec De Villeneuve je sumljiv. Preiskovalni soinik Chenebenois je odredil nove hišne preiskave. Zaslišal je tudi štiri častnike 17. kolonijalnega polka, med njimi stotnika Metevierja, ki jih je Tamburini poizknšal pridobiti za svoj naklep. Baje so znali za nameravani napatl na Elysee tudi častniki sosedne pariške posadke. Policija je pričela po- izvedovati za ustanovitelja bonapartiSkega glasila „Les Anaales", ki je priobčeval hujskajoče članke in ponajal svoji m bralcem ceneje puäke in nagrado. Prine Viktor Napoleon izjavlja, da je vae o zaroti neamna žala. Izdal bo izjavo. Nap ad na Prlzren. V selu Oranica se je zbralo pod vodjem Zaskokom 300 vstašev z namenom, da napadejo Prizren. Ta četa dobiva vedno več novih pristaSev, tako, da se je v res- nici bati napada za Prizren. Morllec vellkega kneza Serglja. Iz Petrograda poročajo, da so kon- statirali identiteto morilca velika kneza Sorgija. Morilcn je ime Kalajev, ter je sin nekega policijskega nadzornika v Varžavi. LlČil se je na petrograjskem vseučilišča, a je bil pred petimi leti h- kljočen radi udeležitve na političnih de- monslracijah. Rusko-japonska vojska. Z bojišča v Mandžariji ni posebno važnih vesti. Sodeč po tern, kar piäejo listi, se Rasi še vedno urnikajo pred Ja- ponci. 0 gibanju vojnih čet na jedni kukor na drugi strani prihajajo v svet jato zmedena poročila. Razni lisLi ima jo na bojiäcu, vsaj tako pravijo sami, po- sebne poročevalce, a poročila poročo- valcev rdznih listov si tako nasprUujflji, da bi človek mislil, da se ti poročevalci nahajajo poprej v uredniätvih dotiönih ÜBtov, nego pa na bojišču. Mi, ki nirnamo posebnih poročevalcev na bojiäcu, zado- voljiti se moramo s poročili onih listov, ki pravijo, da imajo poročevalce na bojiäcu. Zatoraj pa tadi ne moremo nikdar jamčiti za resničnost tega, kar podajamo svojirn čitateljem na podlagi poročil dragih listov. Poleg poročevalcev z „bojišča" imajo razni listi tudi tako- zvane strokovnjake, ki presojajo dogodke na bojišču ter večkrat na podlagi tega, kar se je zgodilo, prerokujejo tudi to, kar se ima zgoditi. Med slovenskimi listi je jedini list „Edinosl", ki prinaša članke o ti vojski iz strokovnjaäkega peresa. Mi čitamo članke raznih strokovnjakov in ker nismo sami strokovnjaki, opiramo se v svojih poročilih zdaj na innenje jednoga zdaj na mnenje drugega stro- kovnjaka. Ali malo kedaj so se ti stro- kovnjaki v svojih aodbah tako zmotili, kakor sa to dogaja v rasko-japonski vojski. Tako je n. pr. strokovnjak lista „Neue Freie Presse" kmalu po bittet pri Mukdonu opetovano ter z vso odločnostjo trdil, da doapejo Japonci gotovo do 10. t. rn. v Harbin. No, če pa smemo verjeti poročilom z bojisöa, preälo bode še mnogo časa, predno se to zgr»di. Pa kaj čemo. Poročila z bojišča, katera prina- Šajo lirfti, ki imaio svoje poroöevalc3 na bojiäcu, so neresnična, ker se nahaja večkrat, kakor rečeno, tako bojiäöe v urerlniatvu dotičnega lista, bodisi v Lon- donu, v Berolinu ali pa tadi v Parizu in ne v Mandžuriji. la tako ni mogoöe tudi drugače, da se ne bi strokovnjaki, ki pišejo svoje strokovno člaake na podlagi takih poročil, temeljito mitili. To- liko v poduk onirn, ki menijo, da je vse res, kar spravljajo raztii Ijadje o seilatiji vojski na potrpežljivi papir. * ¦ * Po zadajih poročilih nahüja se bal- tiäka eskadra sedai v malajskih vodHh. \z Singipora poročajo a^inreč, da je due 8. t. m. ob 3 urah popoiudne plala rusk'i eskadra v severo-vztoöni Hinori mimo Singapora proli kitajskim vodam. — Kor sta dva v Penaug dospela parnika na- znanila, da sta videla rusko eskadro v rnalajakih voilah. in k-^r jo vibruarija 1816. Strossmayerjeva rod- bina poteka v starini iz Gornje Av- strije. Ivan, äkofov oče, se je leta 1810 oženil z Ano Erdeljac, in iz tega zakona se je porodilo pet sinov, od katerih je trojica urnrla še v otročji dobi, a brat Matko pa v 28. leta svojega življenja. V Osjeka je mladi Josip Jarij zvršil ljudske in 6 razredov latinske Sole. V dijakovaäkern semenišču je Strossmayer dofršil sedmi in osmi razred, a v jeseni leta 1833. poslal ga je dijakovski äkol Suöic kakor najboljega bogoslovca v peätansko centralno semeniäöe. V tern se- menišču so . se zbrali najbolj nadarjeni mladeniči iz pojedinih äkofij, ali orvak mod njimi je bil pak Strossmayer. 2e 24. oktobra 1834. dosegel je na peštanskem vseučiliaču cast doktorja modroslovja, star äe ne 20 let. V neprestanom delu in učenju so mu brzo minala leta, a nupredoval je od dne do dne in pridobil si je obilnost znanja, s katerim je poz- neje tolikokrat napolnil svet z obču- dovaujem. Priälo je leto 1837., ko je Stros- smayer dovräil bogoslovne nauke ter se povrnil domov. Ker je bil premlad, ga je še le dne 12. febravarija 1838 äkof Ku- koviO posvetil zä duhovnika. Škof ga je poslal za kapelana v Petrovaradin, kjer je ostal do oktrobra 1840. Njegovo de- lovanje v duänem pastirstvu je bilo vspeäno, in priljabijen je bil tadi pri žup- Ijanih. Meseca novembra potem ga je škof Kukovič poslal na Danaj v Avgu stinej, da nadaljuje svoje bogoslovne ätu- dije in da doseže doktorat bogoslovja. Njegov součenec je bil tudi pokojni tr- zaäki äkof Jurij Üobrila. Strosrnayer je hilro izvršil vse bogoslovne nauke ter jo bil že meseca junija 1842 promoviran doktorjem bogoslovja. Ko se je Strossmayer povrnil v Oja- ' kovo lTHi jo Skos poveril važno služb > v • »enieniäcu ; inienoval ga je tu podrav- nateljem in veroaoiteljein. To naporno službo je SlroHHmayer obavljal do I. 1844, a potem je poueeval gojence žkofijskega semenišča v prirodnih znanostih in ra- čanstvu. A že I. 1847 je bil imenovan za ravnatelja duhovskega /avoda pri sv. Avgušlinu na Dunaju, kjer je malo let prej bival kakor gojenec. Na josen 1847. odšel je torej Strossmayer na Danaj, kjer je bil ravnatelj Avgustineja in ob enem dvorni kapelan. Kadi izrednega govor niäkega darn je bil Strossmayer na dvoru zelo priljubljen, a kako da so cenili nje- govo znanje, svedoči dejstvo, da je ob onem predaval na dunaj.skem vseučilišču tndi cerkveno pravo. Priälo je bnrno leto 1848. Za časa dunajske vstaje je Stros- smayer z nekoliko gojenci ostal v Av- gustinoju. Leta 1849. se je djakovski škos Ku- kovič odpovedal škrfiji. Za njegovega naslednika so se priporocali razni kandi- datje, a dunajski Hrvatje, na prvem mestu Metel Ožegovič, priporocaü so za dja- kovskega skoi'a mladega, bistroumnega Strossmayerja. Sam škol" Kukovič je pisal ceaarja, naj imenuje njegovim nasled- nikom Strossmayorja, in res je bil isli dno 18 novembra 1849. imenovan dja- kovnkim škofom. Za geslo si je novi škol poslavil besede : „Vse za vero in domovino" in tega gesla se je držal do svoje snirti! Dne 8. seplemera I860. je bil äkof StroBsmayer od papeževega nuncija Viale- Prela posvecen na Dunaju za škofn, a dne 29. istega meseca je bil v Djakovu slovesno ustoličen. Prvih deset let ško- f'ovanja se je mladi vladika posvetil no- Iranji uredbi svoje Skoiije. Leta 1860. se je bil Strossmayer podal v Beligrad ter je bil na to ime- novan vrhovnim pastirjem srbskih kato- likov. Strossmayer ni skrbel le za kato- like v l^rbiji in Bosni — kakor Škol bo- sansko-sremski -- glavno skrb je posvetil Hvoji lastni čredi. Za njegove zaslage ga je cesar že leta 1858. imenoval tajnim svetnikom. Leta 1869 70. se je Strossmayer udeležil vafikanskega cerkvenega zbora. Največa dela StroBsmayerjeva so bila pa ustanovitev zagrebškcga vseučilišča, ju- goslovanske akademijo, katerima je on postavil temelj, in gradnja djakovske stolne cerkve. Leta 1890. je Strossmayer praznoval redko svečanost, 50-letnico svojega äko- lovanja; o tej priliki odlikoval ga je papež s tern, da mu je poslal „pallium". Dne 4. febroarija t. 1. je vladika Strossmayer praznoval! 90-letnico svojega življenja in že dobra 2 meseca potom je po kratki bolezni zalisnil svoje oči. Toraj prišlo je do tega, do öesar je inoralo priti po naravnih zakonih, prišlo je do tega, o čemer so biii vsi prepri- čani, da mora jedenkrat priti, a Cesar bo se vendar vsi tako bali. Nestalo je za vedno desnice, ki je bila tako darežljiva ne le za Hrvate, ampak tudi za nas Slo- vence, nestalo je desnice, ki je tako dolgo vrsto let dvigala luč prosvete ter raz- ganjala temoto, desnice, ki je vodila svoj nad vse ljubljeni narod k prosveti in svobodi. Nehalo je za vedno biti ono ve- liko in plemenito srce, ki je bilo vse popolnoma posvečeno veri in naroda Hvojemu, nehalo je biti srce, ki je s svojo domovinsko ljubeznijo razgrevalo toliko drugih src, srce, ki je v svoji plamteči ljubezni objemalo vse kar je bilo Slovanskega dobrega in plemenitega. Zapustil je ta svet mož velikan na duhn, katerega niso občudovali in visoko co- nili le njegovi rodni bratje in sploh vsi Slovani, ampak katerega je visoko cenil in spoštoval ves učeni svet. Potrtega srca stojimo toraj v duhu pred krsto, v ka- tero so položili truplo onega moža, ki ni bil ponos, dika in mecen le Hrvatom, ampak tadi nam Slovencem. Svetila velikemu pokojniku večna luč, spomin na njegovo ime živel bo pa vedno ne-le med Hrvali, ampak tudi med nami Slovenci. Pogreb viadikc Strossmayerja. — Kakor poroča „Obzor", vršil se bode pogreb pokojnega vladike Strossmayerja v pelek 14. t. m. Pokojnika polože v posebno rakev djakovske stolnice, katero je svoječasno blagoslovil pokojnik sam. Žaluvanjc vsled Minrti vladlke Stro8sma> erja, — Vsa hrvatska mesta iz- ražajo, svojo žalost nad nenadomastno iz- gubo, ki je zadela hrvatski narod in sploh vse Jugoslovanstvo s tern, da plapolajo z raznih javnih kakor tndi privatnih po- slopij črne zaatave, posebno pa v Za- grebu razobeäcnih je vse polno črnih zastav. V znak žalosti so bile v nedeljo ustavljene vse javne veselice, kakor kon- eerti," gledalisčne pred*tave itd. itd. — Udeležba zagrebčanov pri pogrebu bo ogromna. Vsa zagrebška druStva udeleže se pogreba po večih ali manjih depu- tacijah. Toisto store tadi druätva ostalih hrvatskih mest, kakor tudi večinn mestnih in občinskih zastopov. — Hrvatski listi izšli so v soboto v posebnih črno ob- robljenih izdajah, v katerih prinašajo pre- krasne nekrologe za pokojnikom. Hrvatje spoznavajo pravzaprav še-le zdaj, ko jih je zapustil zh vedno Strossmayer, kaj da jim je bil on in kaj da so ž njim izgubili. „Sloveiiska Čitalnica" v (Jorici, koje častni član je bil pokojni vladika Strossmayer, odposlala je v Djakovo br- zojavnim potom svojo sožalko. Strossmayerjeva oporoka. — V nedeljo so razpečatili Strossmayerjevo oporoko. Pokojnik zapustil je tretjino svojega imetja cerkvi, tretjino mladeni- Žkemu semeniaču v Osjeku in zadnjo tretjino stolnemu kapitelja. Poleg tega so še drugi manjši legati. Govori se, da so nafili v gotovini nad pol milijona kron. Iiueiiovanje v polltieul Htrokl. — Namestniška tajnika Ivan K r e k i c h- Strassoldo pi. Treuland v Trstu in Kiltp baron H e i n I e i n pi. Marienburg, vo- ditelj okrajnoga glavarstva v Poreču, sta imenovatia zh okrajna glavarja na Pri- morakem. Za „SolHki Dom" prejelo uprav- ništvo „Gorice". Pr kron. — V Aradn bila sta zaprta v vojaškem zaporu dva vojaka, katerima se je te dni posreČilo abežati iz zapora. Predno sta jo pa popihala, priäla sla v jetniäko pisarno ter odnesla od tarn 2000 kron. Slovene! pri prcdscdulku Roose- veltu. — Nfvv-jorški republikanski klub napravi izlet v Washington, kjer se po- kloni predsednika Rooseveltu. Zastopane bodo vse narodnosti, tudi Slovenci, ki bodo tvorili posebno deputacijo. Kollko prebivalcev Ima Kitaj- fckn ? — Sknpno 5tojo Kitajskt po novi Ijndski Slotvi 427 milijonor, od katorih od|»dft 1ft na Mandžurijo 9 milijonov. KuL» na Knskcm? — V neki lovHrni pri Lodzu i*> zbolelo 112 dclavk na zmikih knge. Boje so, da so bili v I volrr, ki po jo delavko predle, kužni bacii. St'tttkratni unior. — V Brnn so pri demoliranjn neko hiše naSli pod dos- kami v sobi zakopanih šest okostnjakov. Očividno jp, da je bilo prod davnim ondi uinorjonih več potujočih trgovcov. Vcliko nlromaStvo vlnda na An^U'skem. — Najnovejša statistika objavlja rosno dejstvo, da dandanes do- biva na Angloškern v«aka štirideaeta, v Londonu c^lo vaaka 86. oaoba javno pod- poro iz ubožne blagajno. 28. febrnvarja po nHsleli 823 854 ubožcov. Od 128.182 ubožcev v Londonu se jib 77 493 nahaja v nbožnih zavodih. Loterijske številke. 9. apiilu. Danaj......70 33 78 44 76 Gradec..... 70 10 2 41 54 MED z aj a mLe no-pr ig ten seprodaja nadrobnov sveöarnj J. KOPAÖ (»orica, ulica 8v. Antoua H. 7 po ttlcdečih oenah : Med izpihanipomladaiiskibdi kg K l'2O „ „ jesenski ....„„ 1*20 » v 8atJu........„ .. l'~ ,, cejen.........„ „ l-_ „ za pitanje Öebel ... • „ „ 120 L ha dibflc po znianlh cenah.| l Rojahi! hupujte narodni holeh! * Cudovitost! ^ 325 kosov za 2 gld. 10 kr. KraHiia lira z lepo vcriiic.o, ločna, i 2-letiiim jamstvoin ; i/.bonni Latcrna Ma- gi<'a 8 20 krasnimi slikaini, /rlu /ab;iv- im; 1 clfganliia znponka n;ijm)V('jši ta <;on, 1 lepa kravatna igla a «imili-bri- lantom, 1 prekrasui koljir iz orijtMital- bkih biuerov, iiajiuodcnicjai nakil za dame a pat. zaklcpum, 1 kiasna usnjata denarnica, 1 nl^ganten ustuik /.a sinodke /. janterjem, 1 ganiitura najfincjäili Dübk' zlalili guiiibov h pat. zaklepum za srajce in zap^slnikti, 1 žepni nož iz ni- klja, kraano toaletno ogledalo, belg. ste- klo y zakloptiici, 20 reči za piaalne pu- trebščine in 200 koaov raznih reLi za doinaüo rabu. 325 kosov z uro, katera je saina toliko vredna, se dobi proti püstui'inu povzelju za 2 gld. 10 kr. od zalogf S. Koliane, Krakovo nt. 16. ^ Za nt'pristojeuo se deuar vrne. Vr«»likü ^k pobvalnih pisera. j Dr. F. Geig-er, prakt. zdravnik v Ljubljani, je dosegel izvrstne uspehe z uporabo železnatega vina G. PICCOLI-jn, dvor. /a«. Nj. Svetosti iu lekar.ja v Ljub- ljana — Follitersku stekk-aica 2 K, in se naročila točno izvrsc ˇ^- ^ww -^w ^r^ ttv ˇv -*^- yt w ^^>r Fani DraSfiek, zalog^a šivalnih strojev Gorica, Stolna ulica his. št. 2. Prodaja btroje tudi na teden- ske ali rnesečne oboroke. Stroji so iz prvih tovarn ter najboljše, kakovosti. Priporoča se slav. občinslvu. .Centralna posojilnica' registroUana zadruga 9 Gorici, ulica Vetturinl hiš. šteu. 9. PoKujuj«' svojim ^lanom od 1. aprila 1905 daljo : na menico po 5'|2ü|o, na vknjižbo pa po 5°|0 z J 8U/(I upravnega prispevka za vsafoj^a pol Iota. Obrestna mera za hranilne vloge osUne nespremenjena. V WyriroBe žitne kai/e Vl- jKllbllt'B« Vju'«k dr«fo«O'inu. WZ) "o4»'< b k| BOlll|<>< 4 K 60 h 1'imco. ^„DOMACI PRIJATELJ • Ivan Bednarik priporosia svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini št. 3. Prosiva zahtevati listke! Največja trgovina z železjem KONJEDIC & ZAJEC Gorica v hiši Monta. Priporoča stavbeni Oinenl, stavbue nositolje (Iraverze), cevi /a stranižČM z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano Mipdeno ploščeviuo zm uapravo vodtijakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, puinpe za kmetijslvo, sadjerejo in vinorejo, tor vsakovrstna oro