Podlistek. Cesariea Charlotta meksikanska in Napoleon III. 0 nesrečni vdovi meksitaiiskega cesarja Makm,, ki jei dne 7. junija dovršila 67 let svoje dobe, dohajajo porofiila z grada Bonchont pri Bruselju, da je dnševna nje bolezen dospela v poslednji dobi do vrhunoa in priftakuje se vsaki dan, ko jo bo osvobodila smrt strašnih muk. Cesarica Charlotta, sestra k(ra]ja belgiiskega, spada med one vladarrce, kateri usoda ni prizanesla nobene bolii nobene prevare. Z vrhunca blaginje pahnjena je bila v brezdno neizmerne nesreče. Kot soproga Ferdinanda Maksa, avstrijskega nadv»;|vode, uživala je najkrasnejo rodbinsko srečo. Znano je tudi, kako je Napoleon III., hotefi oblast svojoi razširiti za oceanom, ponudU Maksu meksikanski prestol, za^ jedno mu je obljubil vojno poraoč, ker je bilfa v deželi mofina republikanska strankaj ki ni hotela Maksa priznati za cesnrja. Vlada Napoleonova pa je varala Maksa o pravem mišljQnju ljudstva,, kini maralo cesarstvn, irn tako so cesarstvo vzdrževali! francoska vojaki in peščica prostovoljcev, katere je cesar privel seboj iz Avst,rije, med katerimi je bilo mnogo . Slovencev. Na Francoskemj je v tem narašfialo nezadovoljstvo, da se Francoska vmešava v meksikansko za^ deve. Na stotine railijonov pogoltnilo je brezvspešno to podjetue. Javno mnenje je pritiskalo na cesarja, naj pokliče nazaj francosko vojsko irt: s. tem je vzel ( novemu cesartvu glavno oporo. V Meksiki je vzplam- , tol javui odpor zoper cesarstvo na vseh straneh. Na- j poleonova hiba se je maščevala na žrtvah! njega po- i litike - Maksu in Charlotti. ! Poslednja so je vrnila nazaj v Evropo in prosila pomofii za svojega soproga, a zaman. Napoleon je sklenil, da ne stori ničesar ve6 za meksikiansko podjetje in ostal je mož beseda. Le nerad je Napoleon III. pripustil cesarico CharlotSo k zasebnij avdijenci. Vedel je, zakaj se gre in ker mu je bila znana nje velika nervoznost, bal se je prav nemilih prizorov. Jako! zanimiv prizor, ki je sledil, opisuje Pierre de Lano, ki ima poročUo o najtajnejših razpravah na dvoru cesarstva, v svojem spisu ,,L' empereur" blizu tako-le: Ko je bila c^sarica z Napo})eon.om III'. sama, hipoma preruši običajne formaJfriosti dvorskih avdiienc in vpraša i naravnost cesarja: ,,Je-H Vaše Veličanstvo konefino ganila nesre6na usoda, ki je zadelaj mojega soproga, tako oddaljenega od mene in je li naklonjeno ponnditi njemu pomoč?" Cesar pomolCi, na to z velikim spoštovan.jem io iskrenim sožaljem ponavlja: $ ,,Zaveze moje, madame (gospa), so pri kraju in jih ne morem obnoviti. Ne zadošča moja volja v to. Vlada moja in parlament sta odklonila to zahtevo mojo."- ,,Ste vladar, sire (gospod)! ,,Sem vladar, madame, vladar, čegar povelja se spoštnjejo in izvršujejo, ako se strjnjlnjo s koristmi in slavo Francoske. 'Toda — in Napoleon se razvname — nisom viadar, ia biti ne smem vladar, da bi pahiiiil dežele svojo v tako veliko nevarnost, v vojsko brez konca, ki bi no imela zanjo kakilr nspešnih koristi." ..Sire, prej niste tako govorili!" ,.Prej sem npal." ,,Vi ste upali?" ,,Upal som, da bo cesar Maksirailjan yedel porabiti moč, katero sem mu nudil, da bi ga Ijhbilo ljudstvo in bi umeval Ijudske potrebe in sam dovršfl skupno prifceto delo. ,,In zdaj?"S ,,Nimam več tega upanja." Mlada gospa se strese, vzpne in potegnivši fch ko prekp čela, stopi korak naprej in reče: ,,To je grozno!" 1 Na to sede zopet tik eesarjla in ga prosi prar iskreno: ,,Sire, pravijo, da ste dobri, da je srce VaSe odprtoi vsem nesrečnim. Zadela je nesreča mene In soproga mojega. Imejte usmiljenje ž njim in z menoj. Se jedenkrat Vas prosim isk^eno, pomagajte nama in midva vas bova ljubila in blagoslavliaj-a." In prijemši cesarjevo desnico, Jioda' jo poljubiti iTi zdrkne na koleni. Napoleon ji odtegne roko. Zelo ginjen, pripogne se k nji, dotakne se: z ustmi nje prstov in de: ,,,Vi govorite, madame, da je Vaš soprog v veliki nevarposti. Saj ,je samo odvisno od njega, da se izogne tej nevarnosti. Ostavi naj deželo zajedno z mojo vojsko in odpove naj s_ cesarstvu, katero Jii bilo drugega: nego ^lab sen." Cesarica Cliarlotta se vspne ponosno: ,,Kako, Vi svetujete, sire, mojemu soprogu beg? Beg je nečast — plašljivost!" ,,Madame, general, ki se uda, zgubivši bitko, ni še strahopotnež^ in nečasten. Kaj li ni Maksimi lijan v položaju poraženega generala? Storinaj ravno tako. Pustimo puhle besede, s katerimi se ne utvori prav nic^ pametnoga m koristnega, Vi trpite, madame, jako ste razburjeni, prosim Vas, bodite bolj mirna." Cesarica Charlotta, zatmišljetia, še ne posluša Napolcona. ^Nikdar — odgovori z naTašfiajofio strastjo — ne bofMaks vzprejel tega sveta, nikoli ne bo pobeg- nfl in pokazal b>bta upornikom, ki m^ hočejo ugrabiti) krono. Bode li treba, umrl bo za stvar, za katero se p-oteguje in jaz ž njim." Cesari se zopet oglasi: »Prosim Vas, madame, uvažujte treane moie nasvete, od njih zavisi bodočnost Maksimrlijanova in Vafi*." Toda mlada žena s srpim pogledom in kakor bi zrFa nai neko nevidno nevarnost, samo nji umevno, ai več poslušala tega, s komur je govorila. Nje asta tse gibljejo v preroSkem duhu: : ^Umrl bo in jaz ž njim. Oba bova pokopana x kstem grobu in ljubila se bova vtzUc človeški spadenosti, in proslavljena bova in pa najina slava opeTOn«." Cesar se premakne, kakor bi hotel s tem javiti straenje in nestrpnost Bal se jej da bi se ne ponaivljal prizor saint-cloudski, ko jp cesarico napala naravnost blaznost. Nežno se dotakna s prstom roke oboge žene in jo povabi, da seide., Početkom! ga posluŁa, kakor nezarvedna, na to pa srpo zroč nanj in kakor bi ga ne poenaia vafi, „011, -ia, Vi ste cesar Napoleon IIL, isti rsemogočni cesar, ki je učinil mojega soproga sebi soTrstoim, in jaz aem njega uboga žena, jfcd Vlas prosi za aroega nesre^nika, katerega obsoiate." Na toi pa zop>et z naglim in trdim glaeom na- (WW»: BTedaj je določeno. zapu&čaU naji _t BijDMBra oidosar priftakovati od Tasf" flesar, kateremu je bilo vSeč, da ae s ta« ypaifv^anje« rsa zadova bliža konou, odjgOTori-A BNi več v moji oblasti, da bi pomagal cesarju Maksimilijanu." Vi drugo se vspne cesarica ter srpo in otožno zre v Napoleona III., ki pred tem pogledom pobesi glavo. V hipu pado pred cesarjem na koleni in pre>lno more ta preprečiti, s povzdignjenima rokama in kleče govori, kakorj govori vernik k Bogtt, v kogar stavi poslednjo svojo nadejo: ,,Sirea, glas nje postal je nežBn, prikupljiv in zajedno bolesten, ,.cesar Maksimiliian ima tam doli sovražniket ki mu ne odpušftajo. Ker je osamljen, je slab in onemogel bo. Prišla sem k Vam, da ga r&šim, iu oii pričaknjei moj povratek z mučiao nestrpnostjo in obsojenčevo bojaznijo, ki šteje ure, kakor pred smrtjo. Sire, tudi Vi ste ljubili, in nemožno ie, da bi Vas spomin na VaSo srečo storil] nebrižnega za čute drugega. Ljubim svojega soprogja in on mene. On je moje vse in jaz njemu. Prosim Vas milosti zanj ito za-se. Pw>sim ?as, da no boste dovolih, da bi bil žrtvovan onolosti puntarskega ljudstva, in nadejam se, da bo roka, ki ie često darovala žjvljenje zločincem, otela življenje poštenega človeka, mojega Makjsimilijana." L^ v Uboga žena umolkne omeinoglosti vn ibfi tlbo aaprej. Cesar jo tclaži, aai©dn« ja pa hotel konJ&aiS grozni prizor. ^Storil bo« za Va-šo Taraosl ia Vafega soproga, Irolikor Jo odvisno od mene. Toda xi« morea Vam zamoliati naroer« moje Tla^e.i Prancoska n« bo prijtla -a »roiia t •brtnnbo prestoto eoaaria MaJcsinulijaaai" Konai i_g«Twi I« b«wd«, ¦aaarkn« v t&b pr«straC«. Cesarica Charlotta se vzpne in poskoči. JScripn* z zobmi, nekako] vzvišena in grozno blazna stoji po* nosijo pred Napoleonom III., kriči in v kr^cu to* svojo bedo, izraža svoj gnjev in sovraštvo: ,,Sire, pra^ijo, da ste dober,, to je laž; praviio, da ste vzvišen vladar, to je laž; pravijo, da ste slaven, to je laž! Ničomuren čloivek ste, sire! Vladar stej brez upliva in brez idealov! Vi ste usoda in mi dva sva žrtev. Toda zlo sa vrača k svojemu izvorot Zalotilo Vas bode, in ne boste dospeli dale<5. Strnru>glavljeni bodete v brezdno in Vas in Vaš prestol zadelaj bo nsoda, katere ne priznavate. Sire, to Vna pravim ]az, Cbarlotta, ki ničesar več ne pri6akuie» od Vas!" Napoleona je početkom preveralbrezmejni gnjeT, toda, videč grozno obupnost cesarice, ostanft nures in posluša tiho vsaj očitanja, ki so padala, na ajegs glaro. Kar je na to sledilo, znano je vsemnj svetii. Cesar Maks je podlegel ˇ nejednaki borbi in sed*«i jei 40 let, ko je bil — 19. dan juniia L 1867 — nst**-*-. Ijen v Kveretaru, cesarica Charlotta j« pa zblaznda od ialosti. Tako je zahtevala nesreSna politika Napoleooo«« droj« žrtoT in unitena je bila srečra, drehj plemenitili Napoleon III. s« je s strahom spominjal gro»nega proroštva cesarice Charlotte, proroStra, kateni s* j« spolnilo tako hitr*. Dn« 4. septembra leta 1878 strmogtavljen je btt pahnjaa Napol&oa s prestola in oajraoinoiši tedajr-Jk Tljads«- r Brropi «aar! ]• k»t iitiran— teren dom«ifaat i A. S.