ŽALEC Dve uspešni akciji Krajevni organizaciji Rdečega križa v Žalcu in na Polzeli sta minuli teden pripravili krvodajalski akciji. Akciji sta bili zelo uspešni. Na Polzeli je kri darovalo 181 ljudi v Žalcu pa 192. V primerjavi z akcijami v prejšnjih letih sta bili te dve zadovoljivi. Predvsem gre tudi pohvala delovnim organizacijam, ki so delavcem omogočile, da sb se akcije udeležili. Tako je Tovarna nogavic na Polzeli vsakem«, ki je darova^ krt dala prost dan. T. TAVČAR RIMSKE TOPLICE M. Vahčičponavlja'' Na seji skupščine v Laškem so odborniki enoglasno potrdili predlog komisije za volitve ic imenovanja, da se dosedanjemu ravnatelju osnovne šole v Rimskih Tiphcaii ponovno z.i.. •. no3t, saj zanjo izpolnjuje vse pogoje, tako strokovne kot moralno— politične tudi če njegove prizadevnosti v preteklem obdobju sploh ne bi upoštevali. Tore, bo ravnatelj osemletke • Rimskih Toplicah ponavljal, vendar v pozitivnem pomenu te besede. LAŠKO J. Krašovec ravnatelj Na zadnji seji občinske skupščine v Laškem je bil za ravnatelja osnovne šole »Primoža Trubarja« v LašKem imenovan Jože Krašovec, dosedaj predmetni učitelj na posebni šoli. sicer pa prizadeven druž­ beni delavec v vrstah prosvetnih delavcev, športnem življenju v ob­ čini, krajevni samoupiavi in organizaciji ZK. Z imenovanjem Jožeta Krašovca soglašaji tudi kol^iv osnovne ^le, temeljna izobraževalna skupnost in zavod la pedagoško sluibo. CELJE Pokal „KoiJak" Planinci mladinskega odseka planin^ega društva Celje so ae T nedelja 13. maja udeležili Mientacijskega tekmovanja za poiuil »Kozjaka« na Tojziovcm vrhu pri Mariboru. Tekmovali so s tremi ekipami v članski konkurenca ip i dvema v pionirski konkurenci. Najuspešnejši so bili pionirji, saj so osvojili prvo in drugo mesto in s tem tudi prehodni pokal planinskega društva Koxjak iz Maribora. Cianl pa so zasedli deseto, dvanajsto in trinajsto mesto. Naslednjo nedeljo se bodo udeležili tekmovanja la republlSko orientacijsko ligo, ki bo na Snežniku. Majcen Danijel. Zidanškova 4. Celje Spretnostna vožnja Za letošnji {paznik UJV so prvič pripravili delavci celjske uprave javne varnosti večje javno prireditev — prikaz svojega dela — na Glaziji. Neka.i tisoč šolarjev in ostalih občanov Je z zanima­ njem spremljalo dobro pripravljen program, v katerem so se pred­ stavili miličniki — prometniki v spretnostni vožnji, miličniki v spretnosti samoobramln in Judt ver skupna s šolanimi psmi. Ob koncu so si lahko ogledali še dve vozili, ki jih uporabljajo za vzpo. stavljanje zvez. Podobnih priredi ev bi moralo biti še več, saj bi tako ljudje lažje spoznali težavno in odgovorno miličnikovo delo ter ga znali tudi bolj ceniti. LAŠKO S. Kužnik — kandidat Izvršni odbor občinske konference Je na svoji razširjeni seji razpravljal o kadrovskih sprememb.;h v vodstvu občinske konference. Ker dosednanji sekretar občinsk.^ konference JOŽE KOS odliaja na dolžnost tajnika občinske sk.-.pščine, je izvršni odbor uvedel postopek za evidentiran.)e in predlaganje možnih kandidatov. Izvršni odbor je na seji že predložil svoj predlog. Odločil se je za kandida. turo STANETA KUŽNIKA, dosedanjega vršilca dolžnosti ravnatelja osnovne šole v Laškem. Seveda booo vse organizacije SZDL v občini razpravljale o tem, kdo naj bi zasedel mesto sekretarja, ali pa potr­ di predlog izvršnega odbora SLOVENSKE KONJICE Obč. praznik v Vitanju Letošnje občinsko praznovanje kuijiške občine bo v Vitanju. Znano je namreč, da so se v Slovenskih Konjicah odločili, da bodo svoj občinski praznik praznovali vsako leto v drugem kraju, izbran pa bo tisti, ki Je imel v preteklem letu največ uspehov. In tako so za letošnji občin.ski praznik izbrali Vitanje ki Je v letošnjem refe- rendumu za samoprispevek z najvišjim reztiltatom v občini pokazal tudi najvišjo zavest in zrelost. Vitanjčan' so nad Izbiro zelo ponosni, načrtujejo pa tudi vec akcij, kj jih mislijo do 12 oktobra, ko je občinski praznik ui^sničiti. ŽALEC Adijeva razstava Prejšnji teden je bila odprta razstava grafik in gravur Adija Arzenška v žalskem Savinovem razstavnem salonu. To je seUnia likovna razstava ki zaključuje sezono 1972/73. Otvoritvena slovesnost je bila združena s spominom na slikarja Lajčija Pandurja, ki Je pred nedavnim umrl v Mariloni nemalo pred svojo smrtjo pa raz- sUvIjal v Žalcu. Ob otvoritv jc spregovorila slikarka Jelica Žuža, ki s prizadevnostjo In ljubeznijo skrbi za likovne razsUve. Uvodno besedo o umetniku je podala kustosinja Milena Moškonova za­ ključek otvoritve pa sr predstavljale pesnil .Mete Rainerjeve. Ra*- •Uva bo odprta d« 20. maja. Naše šole vsepovsod Obisk na osnovni šoli Prve celjske čete v Celju nas je seznanil z dol­ goletno tradicijo nekdanje cesarske šole, ki je svoje korenine pognala v letu 1906. S skrbno roko zapisana kronika, ki se je ohranila v celoti in je danes šoli v ponos, nam pripoveduje o uspehih in stiskah šole in časa, je pa tudi zgovoren dokaz neodtujene tradicije, ki se v smislu dobrega učnega zavoda vleče skozi vso njeno zgodovino. Najprej nemška beseda v cesar­ skem slogu, potem himna jugoslovanske vzajemnosti in končno zavest osvoboditve prostora in duha. Na nekdanje čase spominja le arhitektura dolgočasnega sloga, ki je stavbi namenila visoke učilnice, prostorne hodnike in občutek ničnosti človeškega bitja, zlasti, če je to sedemletni otrok, ki je prvič prestopil šolski prag. Svetloba današnjega dne je izbrisala neopazno navlako preteklosti in ji z vsebino jutrišnjih dni dala novo dimenzijo. Prostorska stiska na šoli, ki jo uspešno krmari že peto leto ravnatelj Jaka Majcen, je velika, čeprav na prvem koraku niti ni opazna. Izgubi se v prostornih hodnikih in skoraj ni moči verjeti,, da je bila grajena le za 300 učen­ cev in le strpnosti kadra gre zahvala, da pouk ureje­ no poteka. Z izgradnjo nove šole na Otoku bo današnja šola Prve celjske čete zelo razbremenjena in računajo, da bodo lahko prešli iz do­ sedanjega 100-odstotnega dvo- izmenskega p>ouka na eno in polizmenskega. To je najbolj mestna šola v Celju in sem prihajajo učenci iz Otoka in Centra. Upajo tudi, da bodo lahko vsaj takrat realizirali skrite želje, ki tlijo med vodstvom šole, to je kabinetni pouk in modernizacija telovadnih pro­ storov. Do 2sdaj pa jim je uspelo modernizirati fizikalno učil­ nico, kuhinjo, telovadnico in obnovili so tabelske površine. Letos se bodo lotili že do­ trajane centralne kurjave, za drugo leto pa ne bomo še izdali njihovih načrtov. PEDAGOGOV IMAJO DOVOU s problemi kadrov se ta šola še ni srečala. Imajo do­ ber, napreden in mlad kader, kar je zasluga načrtne ravna- teljeve i>olitike. Prošenj na učna nezasedena mesta je vedno več, kot jih potrebu­ jejo. Lansko leto so na eno učno mesto dobiU 36 prošenj in nekaj podobnega se doga­ ja tudi letos. Pa še ena za­ nimivost! Med učnim zbo­ rom, ki šteje 41 oseb, je celo U moških, kar je v šolah redkost. Učna mesta so stro­ kovno zasedena in fluktuaci- ja kadra ni velika. Letos bo šlo v pokoj pet učiteljev, pa za druge nastavitve nimajo skrbi. Tradicija dobrega gla­ su privablja učitelje, ki jih ni težko dobiti. Ze v prete­ klosti se je tu zvrstilo mno­ go znanih pedagoških imen. Tu so poučevali in ravnate­ lj evali znani slovenski peda­ gogi, med njimi pesnica Ani­ ca Cernejeva, pa Vera Lev­ stikova, skladatelj Slavko Os ter C, Fran Roš, Tine Orel, Jože Ceme in Josip Brinar. Nekdanja dekliška meščan­ ska šola je privabljala znane slovenske rodoljube in je bi­ la tudi zato vseskozi sloven­ sko usmerjena. Po osvobo­ ditvi je imela tu svoje pro­ store druga ginmazija, po re­ formi pa je postala osemlet­ ka, ki večino svojega učne­ ga podmladka usmeri na na­ daljnje šolanje. Tu se for­ mira kader za obe gimnaziji in ostale srednje šole, malo manj otrok pa se gre učit na strokovne šole. ANGAŽIRANA ŠOLA z idejnostjo pouka se šola srečuje že od osvoboditve da­ lje. Le zadnje čase je nekoli­ ko pospešeno usmerila kora­ ke k večji angažiranosti. Pa tako kot drugje tudi tu ne gre prehitevati čas, zato je postopno uvajanje šoli bolj v prid kot pa kampanjska usmeritev nekega trenutka. Šolski kolektiv je sprejel maksimalni in minimalni program, katerega dosledno izvajajo in up>orabljajo pri tem raznolikost oblik, da ne postane učni smoter presu- hoparen in odmaknjen od pe­ dagoških silnic, ki morajo poleg vzgojnosti i>ostati te­ melj vsake angažirane šole. Veliko si pomagajo z zuna­ njimi sodelavci. To je šola bodočnosti, kjer so pedagogi sprejeli sodobno usmeritev brez kakšnih posebnih trenj. Ravnatelj Jaka Majcen se je izrazil takole: »Konkretno uvajamo nove učne oblike, zlasti skupinski pouk, ki je polprogramiran in uvajamo tudi nove učne pripomočke, kar ni lahko. Odstopamo od frontalne oblike dela in že­ limo iz učenca napraviti sub­ jekt učnega dela.« PALETA DEJAVNOSTI Takšna usmeritev vzgojne­ ga in učnega dela rodi tudi izredne rezultate v izvenšol- ski dejavnosti. Na šoli ob­ staja nekaj oblik dela, ki imajo tod domovinsko pravi­ co. Prvi so začeli s šolo v naravi in ta je postala po vseh šolah že prava nuja, po­ sebno razgibanost pa je po­ kazala prav tod. Velik uspeh je že to, če se lahko pohvali­ jo, da vsi njihovi otroci zna­ jo plavati, pa tudi smučanje jim ni tuje. Z načrtnim us­ merjanjem teh dveh zvrsti imajo potem tudi pri tekmo­ vanjih izredne rezultate. In njihov pionirski odred je od vseh celjskih šol sprejel ob­ veznost, da se udeleži poho­ da po poteh kmečkih upc^ rov. V svobodni dejavnost deluje še 14 krožkov in tež-' ko bi katerega izločili, dj bi ga posebej predstavili. Ze lo uspešna je šolska revija Mladi novinar in nismo moi gli mimo prisrčnega prispe;, ka, ki pa v reviji ni edini Vsako leto pripravijo tri šte. Vilke in so čudovito dopolm lo literarnemu in recitacijskj mu krožku. Ena najbolj vzgojnih ii najbolj dolgoročnih oblil vzgojnega in tudi estetske?, dela pa so vsekakor redu gledališki abonmaji, ki ji: ima šola v programu že i» kaj let. Tako vzgajajo bodo čo gledališko publiko, ki ji običajno ravno v šolah izre dno zanemarjena. Mentorstvi in delo z otroki rodi že da nes bogate sadove, zanema: jeno pa tudi ni vzgojiteljski delo, saj je obisk teatra po leg gledališkega užitka tud šola lepega vedenja in kul turnih navad. Neprecenljivi so take vrednosti šolskega dt la in če le izvzemamo kak.^ no dejavnost, potem bi di prvo mesto tej obliki, ki mec ostalimi šolami nima posM malca. še nekaj vrstic namenimo p>ovezavi med šolo in stari ter šolo in Pionirskim do mom, pa bomo z našo re portažo o stari »cesarski« žo li, ki je imela že toliko imet pri kraju. V šoli pripravijo vsako leto po 6 skupinsfc roditeljskih sestankov s P* ljudnimi predavanji in po št: ri obvezne roditeljske sestal ke, ki poleg govornih ur P« sameznih pedagogov skrbe J visok odstotek učnega usp< ha, ki je bil v lanskem 1* 98,6 odstotka. Svoj obraz je osnovna še' Prve celjske čete p>okazala svoje najboljše strani • upajmo, da ni ostalo ni* sar prikritega, ne slabega ^ dobrega. Modema šola v ^ ri stavbi, bi dejali za kon? pri tem pa ne bomo pože­ li, da čistoča njihovih učili"- prekrije celo neprimerno | šino in zidovje in se pokaže v zlikani luči. ZDENKA STOP*