Cesarjev jubilej. •- * ': Prepomemben jubilej, jubilej brez priUiejre.-V zgodo^ini narodo7 in drža7 obhaja naša lepa, naša mogočna Avstrija. Vsi narodi, 7si stanovi tam od zavedne Češke, tja do jadranekih valov, od mogočne Busije tja do ledenih gora, se zbirajo okrog prestola Nj. Veličanst^a našpga cesarja, vsi kažejo neomajano vdanost, zvestobo in spoštovanje do osivelega starčka, ki že še8tdeseto leto 7 nepretrgani 7rsti muk in trpljenja 7odi ia 7odi neustrašeno, neupognjeno krmilo državne ladje. Ne samo podauiki staroalafne Avetrije, tem^eč 7es kulturni S7et zre ob tako redkem dogodku 7 sodoboi zgodo^ini z občudo^anjem in naj^ečjim spošUmnjem 7 pre7Z7išeno osebo. Daai je ce8arje7alo pod habsburškim žezlom mnogo priljubljenih, mnogo odločnih mož, dasi je z zlatimi črkami zapisano ime visoke eeearice Marijo Terezije, matere avstrijskih šol, enega tako sijajnih talentov Jožefa II., zaščitnika avobode in pros^ete, a tako blagega, tako modrpga 7ladarja, ki bi odprl podanikom toliko 7iro7 dušne in telesne blaginje kakor naš pres^etli cesar ne pozna a^atrijaka zgodo^iua. BZ Bogom mladost!" s temi beaedami je prevzel 2. decembra 1. 1848. vladarst^o 7 olomuški knezonadškofijski palači z onimi lepimi lastnostmi, ki so jib ucepili učitelji 7 nežno srce mladega princa, z nauki, apletenimi 7 7enee 7zornih 7ladarskih čednosti, ki plapolajo še danea nad častito osivelo glavo. Bili ao takrat ne aamo po Avstriji, amoak po V8i Evropi vibarni časi, zato je bilo ireba združenih moči in pod tem gealom: Viribua unitis! se je lotil velike odgovornosti. Kakor pomladansko oživljajoče aolnce, tako 8e je razširil njegO7 blagodejni vpliv med 7aerai narodi, pred^aem je pa nastopil kot zago^oriiik 7ede, omike iri napredka, svojo pozornost pa obrnil 7 prvi 7rsti na raz^oj šolst^a. Prva ustano^nica ja^nib ljudakih šol je bila Marija Terezija. Za njene vlade je zraslo nad 4000 takoz^anih trivialk, na Kranjskem 7 Ljubljani, Novem mestu, Kranju, Škofji Loki, Kamniku in Idriji. Posebno je pa pomnožil šolst^o cesar Frane I, On je ustvaritelj stare šol. politiške upra^e iz leta 1805., ki se je odpra^ila šele z no^im šol. zakonom z dne 14. maja 1869. leta. Ta politiška Sol. uprava je pa bila silno kri^ična, pomanjklji^a in je 7 dobi 65 let tako zaatarela, da ni mogla 7eč z duhom časa naprej. Ako hočemo apoznati ^ažnost no^pga drž. šol. zakona, moramo poseči nekoliko 7 to upra^o. Q» Oskrbo^auje šol je 7isplo kakor 7 zraku. Deloma ao skrbele za 7zdrŽ67anje cerk^e, deloma srenje, aedanje občinp, deloma dežele, šjlaki patron in graščaki, na Kranjakem n. pr. knez Auersperg. Šolnina je bila obligatna, razdeljena po kraje^nih razmerah in po katpgorijah šol. Tako je bilo odmerjenih na trivialkah 3 do 5 kr. na teden, na gla^nih šolah pa mesečno od 17 do 4'2 kr. Pogled v notraiijo šolako upra^o je bil silno žalosten. Uporabljale so ae 30 do 40 let atare knjige, zato pa ni bil predpisan nikak učni riačrt, nikaka metoda. Učitelj se je ra7nal po knjigah, uradna konštrukcija mu je pa določala, koliko mu je predelati 7sak meaec, e^entualno 7 četrtletjib. Eazen šol. knjig 7 c. kr. zalogi 80 bile 7se druge prepo^edane. Še bclj žalostni so bili učni pripomočki. Kaka stara, zamazana, raztrgana tabla, kreda, šiba — in s tem smo pri kraju. L. 1870. je bilo na Kranjskem samo 15 računal. Učna metoda ni bila nič drugega kakor dolgočasen mehanizem, ki je kakor mora oviral vsako uspešno delovanje. Kaj so otroci znali na sporain, to je bilo najvažnejšo, kako vplivati na razum, kako delo^ati bls&ano na sree, to je bila poatranaka stfar. Verouk, branje, piaanjp, računstvo so bili gla^ni predmeti, krščanakega nauka se je morala učiti mladina ob nedeljab do 18. leta. Omenim naj, da je bilo petje uvedeno kot obligaten predmet 1851., risanje 1853., telovadba, realije in ročna dela 1869. I. Učiteljska izobrazba je bila na jako nizki stopnji. Kandidatje za normalke so imeli šeatmesečni, za trivialke pa samo trimesečni pedagoški tečaj. Idrija je imela od 1. 1857. do 1870. I. letnik. Po^edati moram tudi, žal, da eksiatira 7 Avstriji dežela, ki je še zdaj na isti stopnji z dobo pred 60 leti in to Tirolaka. Tam zadostuje za pomožne učitelje 5 razredna Ijudska šola in polletno hospitiranje, na Pred- arlskem pa sprpjemajo celo zasilne učitelje s 15 leti brez posebnpga znaiija. 0 pra^nih razraerah bi bilo najbolje — molčati. Kako so iiaši ueitelji pobirali plače pri županih, kako so beračili od hiše do hiše, kako so opravljali službo mrt7ogled'6e7, kako so jim otroci donašali šolnino itd., to je bilo tako žaIostno, tako nehvakžuo delo, da ga učiteljtrpin gotovo ni zaslužil. L. 1870. je bilo še 3/4 7seh kranjskih učitelje7 orgla^ce? in inežnarje7. Učitelj je bil pravcati hlapec, kar 8eje ukrpnilo na Dudbju, kar je odredil knezoškofijski ordinariat, to je ob^eljalo doma. Uboge, obžalo^auja 7redne vdo^e so dobivale na trivialkah iz ubožnega občinskpga inštituta po 8 kr., otroci pa po 2 kr. na teden in to le tedaj, ako je učitelj služboval 7 dotični občini najmanj 3 leta. Kar je iz te uprave najlepše, je uuiforma, u^edena 1. 1811..za 7lade cesarja Pranca I., ki je bila pa pozneje odpra^ljena. Vse te hibe, 7so onemoglost ljudskošolakega organizma je spoznal naš presvptli cesar, in tako je 1. 1848. šinila nova kri 7 žile zastarelega šolst^a. Na Dunaju se je U8tano7ilo naučno miniatrstvo, po 7sem ceaarstvu so ae pridelile deželam posebni stroko^njaki, dež. šol. avpti, obatoječi iz administrativ. uradniko? in šol. S7etniko7. Med temi so zavzemali odlično mesto Močnik, Slomšek in Miklošič. Pr7a d^ojezičiia slo^nica, pr?e alo^enake računice so delo Močnika. Ponemčevalen smoter 8e je izpodrinil in prodrlo je Dačelo, da mora biti šola osnovana na podlagi materinega jezika. Organizirala ae je izobrazba ljudskih učiteljev in prišli so na svetlo prvi pedagoški easopisi kakor: Scbulbote, Wiener Schulzeitung, Daa osterreichische "VVochenblatt itd. Da ae je pa šolst^o obrnilo tako hitro na bolje, da je nastala popolna pfeosnova 7 tej prehodnji dobi, za to gre ne malo za^lug takratnemu Eaučnemu ministru Leonu grofu Thuou in baronu Helfertu, njego^emu drža7nemu podtajniku. Od 1. 1860., zlaati pa od 1. 1866., ko ao zgrabili A^strijo na se^eru Prusi, na jugu Italijani, je nastopila no7a doba organizacije. Bili so to časi, ko so napredni sloji pod zašeito in zaalombo takoz7an?ga meščanskega ministra naskočili z 7so silo ljudsko šolo in zabte^ali popolno prpoano^o. Ust^aritelj no^ega žolskega zakona je bil tedanji naučni minister Leopold Hasner plemeniti Artha, rojen na Oeškem, mož napredka, mož nena^adne energije ia doaegel, da je bila posta^a 24. aprila 1. 1869. s 111 proti 4 glaso^om sprejeta in 14. maja iatega leta zadobila najvišjo aankcijo. Tako je nastopilo z uovim drž. šol. zakonom uovo življenje, padla je krivica, ki je desetletja kakor rak razjpdala šolst^o, odprla so se viata postavodaji in na šolskem polju je zavel nov duh, duh napredka, duh dela 7 arežo in blagor avatrijskib državljanov. Šolako nadzoratvo je atopilo 7 7elja70, razširila 8e je učitpljska izobrazba, pripra^nice od 2 na 4 leta, alužbeni prejemki so se dolofili natančno, odpravila se je škandalozua šolnina in določile tudi natanko pravice učiteljstva. Uvedel se je 8 letni obvezni pouk ne oziraje se na stan, 7ero in Darodiioat. Oživpla ao učitpljska društva, na Kranjskem dež. učiteljako društ^o, pr70 okrajno učiteljsko društ^o je nastalo 7 Črnomlju, stopili so 7 delo časopisi, na Kraojakem vrli BUčiteljski Tovariš" in rŠola", nadalje^alni tečaji, knjižnice, krajnp, okrajne in deželne konfereBce. Samo 1. 1870. je izdalo miniatrst70 do 70 posta^ in odredb, le žal, da niso a paragrafom 55. tako hiteli, ki je še dandanea potisojen v ozadje. Število obiskajofih otrok je naraslo 7 20 letih za 1 miljon, število šol od 14 800 do 18.600, število učnih oseb pa od 25.000 do 48.000. Število pmatnih šol je padlo od 736 na 413, nasprotoo se je pa Z7išalo šterilo privatnih šol s pravico javnosti od 222 do 566. Takozvane zakotne št le, ki so eksistirale zlasti 7 Galiciji, so se odpra^ile, uatanovili so se otroški vrtci, šole za gluhe in slepe, poljedelski tečaji in tudi izobrazba deklic se je vedno bolj upošte^ala. Na Oeškem so sezidali 7 spdmib letih 625 šol. V 20 letih je imelo že 8000 šol 87oje vrtove. Število zločino? je padlo 7 tem času za 4000, število analfabeto7 pa 7 10 letib za 400.000. Pri nas so prišle poatave 7 velja^o leta 1873., drugod prpj ali alej, na Tirolakem pa še-le 90. leta. Velika zasluga gre tu tudi c. kr. okrajnim šolskira nadzoruikom. ki so pričeli s S7ojim delo7anjem 1. 1869. Že 7 štirih letih so se pokazali velikanski uspehi po 87eto7no znani duuajski razstavi iz 1. 1873. Leta 1879. je pa nastal na šolskein polju boj, ki je trajal 11 let. Osemletna šolska ob^ernost je naletela na odpor, zlasti aftd kmetiškim ljudstvom. V drža^nem zboru so se pojavljali 7edno bolj burni prizori in po 7iharuih debatah je ob^eljal končno predlog drža^nega poalanca Lienharta s 156 proti 149, torej 8amo s 7 glasovi 7ečine, da se je osemletna obveznost akrčila na šestlptno in U7edla pona7ljalna sola, ki eksistira še danes. A^strijako učiteljstvo je stopilo na noge in priredilo na Dunaju impozaten proteatni shod, ki ae ga je udeležilo 1500 učiteljev iu učiteljic. Veliko brupa je pro7zročila tudi no7ela iz 1. 1883. Doaegle ao se zopet no^e olajša^e, kakor poldne^ui pouk, predčaani izstop iz šole, upošte^ala oddaljeDost, odpra^il ae je telo^adni pouk za deklice. Tudi ta no^ela je bila 8prejeta po hudih bojih samo s tremi glaso^i 7ečine. Proti tej poata^i je zlasti demonatriralo češko in sleško učiteljstvo in vedno bolj so se čuli po Avstriji glaso^i po podrža^ljenju šolat^a, glasovi, ki so zlasti letos, ko gre za saniraoje deželnih financ. etopili z 780 silo 7 ospredje. Zlaati je poapgU 7mea cerke? in z izja^o škofo7 7 gosposki zbornici I. 1890. zahte^ala 7e6 nadzorat^a, 7eč 7pli7a na šolske oblaati. Oglasil se je tudi uatvaritelj zakona Lpopold Hasner ter odločno, zlasti 7 gosposki zboruici za^račal 7se napade iD neopravif-ena očitanja ljudski šoli, v čemer mu je aledil poznpje tudi nau^n miniater Gautach, ki se je moral 7eliko, a tudi uapešno boriti z nasprotnimi predlogi ljudaki šoli jako npprijaznega kneza Lichtensteina. Učiteljstvo se je izkazalo Hasnerju hval^žnega s prosla^o 201etnice in 251etnice no7Pga drž šol. zakoaa in ko je umrl 1. 1891. 7 Išlu, so mu postavili krasen spominek, h^aležnost pa 80 najbolj oveko^ečile Haanerje^e uatano^e. Dasi se je od 1. 1869. uvedlo mnogo olajša7, a biat70, amoter šolat^a je ostal isti in zakona ne razbije nobeden, akoravno se vzadnjih deaetih letih pra7 odlični avstrijski državljani zaganjajo vanj, zakaj tok časa je tak, da ga ne more ustaviti nibče. Kdor količkaj opazuje 7elikanske kulturne pridobit7e za 601etnega 7ladanja pres^etlpga cesarja, zlasti pa pri naših ae^ecnib bratib, kdor le količkaj upoštera razcvit naše književnosti, ži^ahno gibanje učiteljstva 7 vseh strokah, ta lahko trdi z za^estjo, da je na te premembe vplival samo drž šol. zakon iu da bi slovaoski narodi na polju občne omike mogoče še stoletja ne bili doaegli takib uspeho7, kakršne imamo pod 7lado našega preblagega 7ladarja. Goto70 je to bogato darilo, ki ga je poklonil 87ojim podanikom, in gotovo je tudi, da ae ga bodo s hvaležaostjo spominjali še pozni rodo7i". Pozabiti pa ne ampiiio, da je zasiuga našega pres^etlega 7ladarja tudi razvoj 7ig h šol, vaeučilišč, učiteljišč. gimnazij, realk, trgovskih žol, rudarskih in vojaških akademij itd. Vendar pa lahko trdim, da ni 7 zadujih šestdesetib letih znanja, ki bi bilo tako obsežuo, kakor je ono na polju ljudskega šolst^a. Pri tako kritičnih razmerah a^atrijake zgodovine 8e je naravnost čuditi tako velikanskim uspebom, Kakor čr7 so 86 vjedali 7 uašo Avstrijo notranji prepiri in kakor uničujoči viharji so padale na našo državo krogle naših nasprotnikov. Komu niao ZDani upori iz 1. 1848., ko je morala cpsarska rodovina bežati z Dunaja, komu ni znana ena najbolj 7 zgodovino segajoflib 7ojn pri Novari? Koliko krvi je stala Avstrijo sijajna Lombardija in Benečija, bitka pri Kustoci pod po^eljatvom na.jdubo7itejšega avstrijsk^ga admirala, zmaga pri Visu, poraz pri Kralje^em gradcu, kjer pokriva zemlja toliko sinov naše mile slovenske domovioe? Ali niso bili to udarei, ki so do solza žalostili vladarja in z njim vred na tiaoče rodo^in, udarci, ki so pro^zročili toliko obupa in gorja? Ali je kje na S7etu drža^a, kjer bi smrt 8 S7ojo koščeno roko tako neusmiljeno aegala 7 7ladarako rodo^ino kakor pri naa v Avstriji ? Ni bilo dovolj, da mu je umrl edini sin tako nagle amrti, pospglo je 7tnes morilČP7o orožje in pretrgalo nit življenja cesariei Elizabeti. A ceaar stoji neomajano na svojem mestu in s ponosom zre 7 S7oje, dasi bridko, z boleatnimi dogodljaji prppojeno, a 7zorno ži7ljenje dela, življenje plodonosnega delovanja. Njegovo srce je odprto za 7se narode, ni ga Š6 zapustil mladeniški pogum, z vso 7ztrajnostjo ia pridnostjo izpolnuje svoje dolžnosti in je kot vesten, delaven, natančen in točen 7ladar 7 najlepši zgled S7ojim podanikom. Posebno spoštovanje pa zaaluži, ker je med nami trpini sam največji trpin, saj mu ni bil noben udaiec usode prizanesen. Stopimo torej tudi mi danea 7 dubu tja 7 srpdišče A^strije, tja na Dunaj pred prestol presvetlega vladarja in podarimo mu 7enec hvaležuosti, vdanosti in zvestobe! Položimo predenj tudi prošnjo z iskreno željo, da se ta biserni jubilej razlije po vsi Avstriji med vsemi narodi. V tera jubilpju se morajo zdrobiti 7se verige krivic, sužuosti in odvisnosti, pravica se ne sme ve6 teptati 7 tla, strankarske strasti naj sp ublažijo, Avstriji naj zasije D070 življenje! Vsi stanovi naj vstanejo kakor omlajeiii, tudi obupni glas Ijudskega učiteljstva mora pred prestol Veličanat7a, pereče 7prašanje 0 graotnem stanju naj prodre 7 biaernem jubileju do končne po^oljne rešit^e! Mi se pa hočpmo pres^etlpga 7ladarja okleniti z 780 ljubeznijo in pod praporom Dovpga državnega šolskega zakona storiti vae, žrt707ati 7ae, da poatanejo naši otroci koristni udje člo^eške družbe, vrli sino7i 870jega naroda! Nadučitelj Pr. Potokar.