cena 1000 dinarjev številka 45 (950) glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva velenje Zatika se pri denarju Prednost čistilni napravi Čeprav je bila izgradnja čistilne naprave odpadnih voda Šaleške doline opredeljena tako v dokumentih Zveze vodnih skupnosti Slovenije kot v naših občinskih dokumentih, se je, ko jo je bilo treba začeti graditi, pomladi letos, precej zapletalo. Konec aprila je bil končno le potrjen projekt prve etape, do konca junija pa je bil sklenjen še sporazum o zagotovitvi sredstev za to graditev. --- Veselje na Martinovo »Če je velik praznik že trgatev, ko se sodi napolnijo z grozdnim moštom, je še toliko več veselja na Martinovo, ko se po prastarem verovanju mošt spremeni v vino. Na Martinovo pa se tudi sicer za našega kmetovalca konča gospodarsko leto in gospodarji napravijo obračun. Že poprej so se na zahvalno nedeljo zahvalili Bogu za dobro letino ter prinesli v cerkev poljske sadeže ter z njimi ponekod celo oki-tili oltarje, zdaj pa morajo leto zaključiti tudi z obilno gostijo. Simbola martinovanja sta spitana gos ter kozarec novega, mladega vina ...« (slovenska stoletna pratika). Zgornja Savinjska dolina Petina celotnega prihodka z izvozom Prva etapa čistilne naprave zajema mehanski del čistilne naprave (objekt predčiščevanja, objekt mehanskega čiščenja, gnil^š-če z zgoščevalcem in kotlovnico, upravno pogonski objekt, objekt dehidracije blata s stiskalnico, plinohram in infrastrukturne objekte s komunalnimi priključki) in predstavlja 66 odstotkov celotne čistilne naprave. Investicijska vrednost prve etape znaša po cenah od maja letos 10 milijard dinarjev od tega naj bi vodno gospodarstvo prispevalo 60 odstotkov, ostalo pa bi morali zbrati v občini. S pritekanjem denarja pa so bile ves čas velike težave, saj je bilo do konca prejšnjega meseca poravnanih le okoli 65 odstotkov potrebnih sredstev (svojo obveznost je v občini Velenje poravnal samo rudnik), vse to pa je seveda vplivalo na počasnejšo izgradnjo. O tej problematiki so na eni zadnjih sej govorili člani komiteja za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja ter velenjskega izvršnega sveta. Menili so, da je potrebno še v letošnjem letu zbrati načrtovana sredstva, saj bi bila sicer v prihodnjem letu dokončna izgradnja čistilne naprave vprašljiva. Zahtevali so, da podpisniki sa- Z majskimi ukrepi zveznega izvršnega sveta, med katerimi je bil tudi zakon o začasni omejitvi razpolaganja z delom družbenih sredstev za bruto osebne dohodke, smo se v Šaleški dolini nekako sprijaznili, čeprav so se znašle posamezne organizacije združenega dela v zelo različnem položaju in razlike med plačami so se precej povečale. Kazalo je že, da osebni dohodki, ki so več ali manj predpisani, niso več edina, najobsežnejša in najpomembnejša tema sestankov, ampak smo pozornost usmerili v boljše delo, v prizadevanja za izkoreni-njanje slabosti, varčevanje ... skratka vse, kar nam bo prineslo boljše rezultate (te na srečo v občini Velenje tudi zares dosegamo) in v končni fazi tudi boljše osebne dohodke. V zadnjih dneh, ko so bile sprejete spremembe omenjenega zakona (po njem se lahko bruto osebni dohodki povečajo moupravnih sporazuma za to izgradnjo nemudoma poravnajo obveznosti (v revalorizirani višini), revalorizirano vrednost pa je potrebno vnesti tudi v plane vodnega gospodarstva za prihodnje leto in sicer tako, da bodo sredstv ana voljo do konca avgusta (do takrat bi morali biti čistilna naprava — prva faza, narejena). Predlagali so tudi, da naj zagotovi občinska komunalna skupnost potrebna sredstva z uveljavitvijo združevanja vodnogospodarskega prispevka (0,4 odstotke iz dohodka ozd) za zadnji dve leti tega srednjeročnega obdobja. Ker pa to ne bo zadoščalo so predlagali, da izdelajo tudi predlog povečanja prispevkov za razvoj komunalno oskrbovalnih sistemov v cenah komunalnih storitev (s I. I. prihodnjega leta) ter v svojem planu za prihodnje leto namenijo vso prioriteto tej nalogi. O poteku trenutno najpomembnejše ekološke naložbe v občini bodo na seji govorili tudi delegati občinske skupščine, seveda skupaj s predlaganimi ukreni oziroma usmeritvami. (mz) v primerjavi z lani za 140 odstotkov (prej 120), tiste delovne organizacije, ki ustvarjajo nadpovprečno akumulacijo, pa lahko za vsak odstotek nad NAŠA TEMA povprečjem prištejejo k temu še 0,9 odstotka (prej 0,5) in sicer največ do 90 odstotkov (prej 50) — seveda pa je potrebno pri vsem tem upoštevati veljavne samoupravne akte in družbene dogovore), je v dolini spet zašumelo. Tema pogovorov — osebni dohodki. »Boste imeli poračun? Koliko bo pri vas? Sploh ne bo, ja, kako pa to? Pri nas pa skoraj cela plača ...« približno takole bi lahko na kratko strnili te pogovore, ki vodijo v precejšnjo slabo voljo. Pa se tisti, ki so dobili zdaj manj, zavedajo, da so bile nji- Globoka kriza v družbi in gospodarstvu razumljivo krepko vpliva na gospodarjenje v občini Mozirje. Kriza ne popušča, temveč se stopnjuje, zato je še kako spodbudno dejstvo, da gospodarski subjekti v mozirski občini v tako zaostrenih razmerah dokaj uspešno iščejo poti za prilagajanje ekonomski politiki, predvsem potrebam trga, in ob tem dobro gospodarijo. Seveda so tudi zaskrbljeni, saj se pojavljajo vse večje težave na področju zaposlovanja, porabe, tehnološke prenove in nadaljnjega razvoja občine nasploh. Resolucija za letošnje leto predvideva 5-odstotno realno rast industrijske proizvodnje, kar organizacij in organov za letošnje in prihodnje leto. V tem programu načrtujejo številne izobraževalne oblike za vodstva zveze komunistov oziroma za člane te organizacije, novost pa so specializirani programi — to so aktualne teme glede na družbena dogajanja. Nekaj so jih že uvrstili v program (gospodarstvo, družbeni razvoj, samoupravljanje; znanost, tehnologija, socializem; šola in idejnost; idejno politična vprašanja in vzroki za prekinitve dela; nova ustava ter družbeno politični ter gospodarski razvoj...), ki pa ga bodo po potrebi sproti dopolnjevali. (mz) Mi smo za mode! (M&f/ hove plače doslej višje od onih drugih in da so s tem v prednosti. Tisti, ki so šele zdaj dobili ocene republiških komisij, so kar nekaj izgubili zaradi inflacije. Sicer pa bojazni, da bi lahko kdo v tem času obračunal samo en dinar več kot sme, resnično ni. Toliko družbene kontrole (ki se začne že pri sami oddaji obračuna plač SDK) na tem področju še resnično nismo imeli. Pred nami je tržno gospodarjenje, ki si ga vsi, tako zatrjujemo, močno želimo. S sabo bo prineslo tudi zelo različne osebne dohodke, saj takrat menda res ne bo vprašanje, koliko zasluži sosed, ampak predvsem, kako si ti delal, koliko si naredil. Le toliko boš zaslužil! Pa verjetno niti dinarja več! Imejmo pred očmi to usmeritev in že danes mislimo predvsem na boljše delo. Le to nam bo prineslo tudi večje plače. Mira Zakošek je tudi predvidena rast v tem srednjeročnem obdobju. To so predvidevanja, dejansko stanje pa je nekoliko drugačno, čeprav še vedno spodbudno. V prvem tromesečju je bil odstotek rasti 7,2, ob polletju 4,2, ob devetih mesecih pa 3,0 odstotke. Rast je torej počasnejša od predvidene, še vedno pa pozitivna in predvidevajo, da bodo te tri odstotke zadržali tudi ob koncu leta. Poudariti velja, da bo takšna rast dosežena v glavnem na račun delovnih organizacij Gorenje-GIin in Gorenje-Mali gospodinjski aparati, za lanskoletnimi dosežki bo kot kaže zaostal Elkroj, pa tudi Kemija, Kovinarstvo in Smreka pa boste približno na lanski ravni. Za kmetijstvo je v resoluciji predvideno povečanje proizvodnje za en odstotek, predvsem na račun povečanega staleža živine in proizvodnje mleka. Teh načr- V zadnjih letih so organizacije združenega dela poskušale vsako leto razpisati več kadrovskih štipendij in takšna dinamika je tekla nekako do šolskega leta 87/88. Za letos pa je bilo razpisanih kadrovskih štipendij za približno 30 odstotkov manj. Vsega skupaj 1054. Čeprav je bilo razpisanih štipendij manj, pa je bila njihova kakovost višja, boljša. Organizacije združenega dela so razpisale bistveno več štipendij za V., VI. in VIL stopnjo in manj za II., III. in IV. stopnjo. Zato bi pričakovali, da se bo več abiturientov osnovih -in srednjih tov v nobenem primeru ne bodo dosegli, saj ocenjujejo, da bo proizvodnja mleka in mesa za okrog 7 odstotkov manjša od letnega načrte in za 4 odstotke pod lanskoletno proizvodnjo. V tem letu je nekoliko bolje v gozdarstvu. Glede na predvidevanja naj bi bila blagovna proizvodnja letos za dobrih 5 odstotkov manjša. Zaradi ugodnih vremenskih razmer v letošnji zimi bodo namreč gozdarji oddali za pol odstotka več lesa, ali drugače rečeno 107.000 kubikov. V nobenem primeru ne bodo uresničena tudi predvidevanja na turističnem področju. Občino Mozirje naj bi tako letos obiskalo 13.500 gostov, od tega 2.900 tujih, število nočitev pa naj bi bilo 43.800, od tega 12.900 tujih. Po oceni pa bo nočitev slabih 40.000, od tega 8.600 tujih, kar je še vedno za slabih 8 odstotkov več kot lani, gostov ne bo 13.500, saj jih je bilo po deve- šol vključilo v pridobitev kadrovske štipendije. Vendar pa so na Skupnosti za zaposlovanje v Titovem Velenju po zaključku razisa štipendij iz združenih sredstev presenečeni ugotovili prav nasprotno. Da je kar 88 odstotkov več kandidatov kot lani prav za štipendijo iz združenih sredstev. Tako se politika štipendiranja — čim več kadrovskih štipendij in čim manj štipendij iz združenih sredstev že začenja podirati. Lani je zaprosilo za štipendijo iz združenih sredstev 156 kandidatov, letos 297. Od tega jih je titovo velenje. 10 novembra 1988 tih mesecih le 10.000, od tega domačih 8.700. Poglejmo še izvoz. Resolucija predvideva za 37,6 odstotkov večji izvoz in še vedno presežek v mednarodni menjavi, saj naj bi bil uvoz omejen zgolj v nabavo najnujnejše opreme. Načrte bodo dosegli predvsem pri presežku, saj bo pokritje uvoza z izvozom okrog 177 odstotno, načrtovano povečanje izvoza pa ne bo doseženo. Glede na lansko leto bo izvoz večji za 34 odstotkov, nakonvertibilno področje pa za 37. Najbolj bodo povečali izvoz v delovnih organizacijah Gore-nje-Glin, Elkroj, Gorenje-Mali gospodinjski aparati in Kovinarstvo. Delež prihodkov ustvarjenih na tujem tržišču bo v celotnem prihodku občine letos 20 odstoten, največji pa v delovni organizaciji Gorenje-Mali gospodinjski aparati. J. P. 252 tudi prejelo to štipendijo. Da bo predstava še slikovitejša povejmo, da je to približno 46 odstotkov generacije. Razlogi so gotovo večplastni. V ospredju pa, prepričani smo, zniževanje realnih osebnih dohodkov, zniževanje življenjskega standarda, posredno pa gotovo tudi zmanjševanje kadrovskega štipendiranja. Ne more biti drugače, kajti cenzus, ki je še dovoljeval pridobitev štipendije iz združenih sredstev je bil izredno nizek, 60 odstotkov poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SRS za preteklo leto, to pa je nekaj dinarjev več kot 162 tisočakov na člana družine. M. Krstič-Planinc V soboto, 19. novembra, začetek ob 20. uri, v Delavskem klubu 1. RADIJSKI PLES v Titovem Velenju. Radijsko vas bodo zabavali: Štajerskih 7, Jože Krajnc in Jože Robida (Gledališče pod kozolcem), plesna skupina Kaj (Maribor), modna revija M cluba. Presenečenja: bogato radijsko žrebanje, radijski prigrizek, radijska torta.. . Rezervacije: Delavski klub na številko 853-813 Vabita: Restavracija Delavski klub in Naš čas — Radio Velenje. Predsedstvo 0K ZKS Velenje Pospešiti aktivnosti Člani predsedstva OK ZKS Velenje so namenili na ponedeljkovi seji, ob oceni 17. seje centralnega komiteja ZKJ, vso pozornost tudi ocenili lastnih aktivnosti oziroma aktivnosti v temeljnih okoljih. Pri tem so izhajali iz usmeritev sprejetih na omenjeni seji. V bogatih razpravah je večina članov predsedstva postavljala na prvo mesto prizadevanja za dosego čim boljših gospodarskih rezultatov. Oh tem so menili, da dosedanji poizkusi razbremenitve gospodarstva še niti slučajno niso obrodili sadov, saj smo se doslej usmerili predvsem na omejevanje splošne porabe, ki pa še zdaleč ni edina in predstavlja v primerjavi s številnimi drugimi obremenitvami (in mnoge od teh brez škode opustili) le skromen delež. Program, ki ga je ta občinska organizacija sprejela na marčevski programski konferenci je povsem v skladu z začrtanimi usmeritvami sprejetimi na zadnjih dveh sejah CK ŽKJ. Prav zato pa je treba v tem času nameniti vso pozornost n jegovemu ures- ničevanju. V prihodnjih dneh se bodo ■zvrstili številni razgovori s tistimi komunisti oziroma s tistimi okolji, ki so bila zadolžena za uresničevanje sprejetih usmeritev. Aktivnosti je vsekakor treba pospešiti, so poudarili, saj čaka že marca občinski komite ZKS Velenje prva celovita ocena uresničevanja sprejetih nalog. Člani predsedstva so ob tem poudarili, da si komunisti nikakor ne smejo dovoliti, (to se je v preteklosti dogajalo in to je tudi glavni vzrok, da je ta organizacija izgubila ugled), da sprejetih nalog ne bi dosledno uresničili. Ugled si bo zveza komunistov prav gotovo pridobila, ko bodo njene usmeritve tudi zaživele v praksi. Potrdili so še program idejno političnega usposabljanja komunistov, Glejmo raje v svoj, ne v sosedov lonec Letos veliko štipendij iz združenega dela Razlogov več — v ospredju padanje standarda Osnovno šolanje je obvezno in brezplačno. Za šolarje skoraj obvezno, za prosvetne delavce skoraj brezplačno, je bil nekoč iskriv Dušan Radovič. Čeprav smo njegovo misel vzeli za uvod, pa ne bomo pisali o osebnih dohodkih prosvetnih delavcev, ampak o štipendijah iz združenih sredstev za dijake in študente. 2.stran ★ flBS C3S OD ČETRTKA DO ČETRTKA titovo velenje * 10. novembra 1988 CELJSKO OBMOČJE • CELJSKO Čimprej rešiti trojansko ozko grlo Že prihodnje leto je treba pričeti z urejanjem trojanske Babe in gradnjo tretjega pasu, hkrati pa pripravljati vso strokovno tehnično dokumentacijo za podaljšek Slovenike od Arje vasi proti Trojanam in Ljubljani. V republiški program del za prihodnje leto pa je treba po možnosti vključiti ves program gradnje in obnove cest, ki so ga pripravili na celjskem območju. Tudi zato, ker je bilo to območje zadnja leta nekoliko zapostavljeno; vsekakor bolj kot bi glede na gostoto prometa, razvejane cestne mreže in tudi prodaje bencina lahko bilo. V nekak tak zaključek bi lahko lom. ki naj bi ga gradili na Troja- strnili regijski posvet o cestni problematiki, ki ga je prejšnji teden v Celju sklicala Skupnost za ceste Slovenije. Udeležili so se ga predstavniki vseh osmih občin celjskega območja, pa tudi veliko udeležencev iz republiških institucij: ob Ivu Samcu, predsedniku skupščine Skupnosti za ceste, ki je razgovor vodil, še An drej Levičnik, direktor slovenske skupnosti za ceste, Ivan Atelšek, predsednik zbora uporabnikov in drugi. Lahko bi zapisali, da je bil razgovor glede na znano problematiko cest na našem območju kratek. To predvsem zato, ker so se na našem območju na mnogih pogovorih predstavniki občin dodobro pogovorili o skupnih nalogah in akcijah ter pripravili natančen program, kjer so zajeti največji cestni problemi tega območja. Tega je predstavil sekretar sveta osmifi občin celjskega območja Ludvik Mastnak (razdelili so ga tudi »gostom«). Nekaj razpravljalcev, ki se je še oglasilo, je le potrdilo zahtevo, da program v kar največji možni meri vključijo v republiškega. Ob tem se niso zavzemali le za ureditev cest na celjskem območju, ampak prvenstveno podpirajo ureditev trojanskega cestnega ozkega grla in začetek gradnje podaljška polovične avto ceste od Arje vasi proti Trojanam in seveda nato proti Ljubljani. »Počutimo se kot >zabačen< del Slovenije«, je najbolj slikovito opisal težave tega območja zaradi slabe povezave z ostalim delom Slovenije velenjski župan Drago Šulek. Poudaril je, da se zdaj vendarle moramo vsi zavedati nujnosti ureditve tega ozkega grla — z nameravanim tune- nah so namreč dolga leta vlekli za nos vse, ki so na tej strani življenjsko navezani na to cesto in na hitrejši promet proti Ljubljani in morju. Pridružil pa se je tudi številnim drugim, ki so menili, da si moramo po vseh mogočih poteh in na vseh možnih mestih prizadevati, da ostane delež, ki ga od prodanega bencina zdaj namenjamo za ceste, vsaj tako visok kot je zdaj. Z 20-odstotnim deležem bi namreč le lahko odpravili največje cestne probleme. Program, ki so ga s celjskega območja posredovali Skupnosti za ceste Slovenije, je dokaj obsežen — vseeno pa upajo, da ga bodo vključili v programe del v prihodnjem letu in v letu 1990. Z njim na j bi dostojneje uredili posamezne cestne odseke in zgradili nekaj novih cest: med temi so tudi obvoznice v Rogaški Slatini, Šentjurju in Mozirju. Pa posodobitev kritičnih odsekov magistralnih cest - kot je med Celjem in Zidanim Mostom, ter seveda tudi med Titovim Velenjem in Arjo vasjo. Precej je tudi cest na območju manj razvitega območja celjske regije, predvsem na Kozjanskem. Tudi na posvetu so »republikance« opozorili, da se je treba bol j ozreti tudi na nerazvito območje na tem območju. Pa zato tudi pričakujejo konkretnejšo pomoč pri nadaljevanju že dolgo obljubovane in načrtovane Ceste maršala Tita. Predstavniki republiške skupnosti za ceste so načrte in želje s celjskega posveta sprejeli z razumevanjem — vseeno pa so »Celjani« zahtevali, da se na podobnem pogovoru dobijo še tedaj, ko bo pripravljen osnutek republiškega programa. -fk SA VINJSKO-ŠALEŠKA NA VEZA Vsakemu svoj dan Saj res: zakaj ne bi imel vsak svoj lian! Ne bi se nam bilo več treba spraševati, kako bomo živeli iz dneva v dan. ne. kaj nam bo prinesel jutrišnji dan. Če imamo dan rudarjev, pa dan borcev, dan teh in onih. zdaj po novem še dan gledaliških igralcev in celo dan novinarjev - pa celo dan varčevalcev še vedno imamo, zakaj si ne bi izmislili še kakšnih novih dni. Na voljo imamo še vedno veliko dni. pa čeprav sem pri prejšnjem naštevanju koga še izpustil (da mi ne bi kdo očital, da sem namenoma izpustil dan samou-pravljalcev). Lahko bi namreč imeli še dan mlatilcev prazne slame: da ne bo kdo mislil, da mislim le na tiste na zvezni ravni. naj ga potolažim, da se s tako neproduktivno kmetijsko dejavnostjo ukvarja tudi veliko ljudi na republiški in lokalni ra vni. Čeprav ta dejavnost zadnji čas malo zamira, bi vendarle lahko našli še toliko primernih ljudi, da bi lahko proglasili še dan dajalcev praznih obljub. Ti si zaslužijo našo pozornost že zato. ker so nas s takimi obljubami pripeljali v sedanjo praznino. Lahko bi imeli tudi dan tistih. ki pravijo »še vsako krizo smo premagali in iz vsake smo izšli močnejši, idejno enotnejši«. Niim bi ta dan darovali zaradi njihove korajže oziroma lastne prepričanosti. Saj si končno tudi tisti, ki v vsem črnem vidi nekaj svetlega zasluži neko priznanje, kajne. Še posebno pa se mi zdi prav. da bi dobili dan reforme: pa čeprav se tu malo bojim, da si bodo skočili v lase »lastniki« posameznih refor m. Kajti pri nas vendarle imamo že veliko reform. In kdo bi si naj zdaj upal določiti pravi dan za reformo. Toda če k temu ne bomo pristopili hitro, nas lahko zadanejo še hujše težave. Bojim se namreč, da našim reform kmalu še ne bo konec, pa bi se tako lahko zgodilo. da bi nam reforme zasedle vse dni v letu. Pa bi ob tem zmanjkalo dni za produktivnost, planiranje, tržne odnose, pa za dan izvoza (ta bi morala biti nujno dva — za izvoz na konvertibilno območje in za tistega na klirinško), svetovnega povezovanja. stalnega nazadovanja in tako naprej. . . hej. koliko dni že ima leto?! Oprostite, mislim, da nimam prav — zmanjkalo nam bo dni. zmanjkalo nam bo časa. Saj imam kol alternativo nov predlog. pa ne vem. če bo deležen potrebne podpore: da bi bil vsak dan — naš dan! frk Opravičilo V zadnji oktobrski številki našega tednika smo pisali o življenju in delu na osnovni šoli XIV. divizije v Titovem Velenju. Pri tem pa narobe napisali priimek ravnateljice Marije Kovačič. Za storjeno napako se opravičujemo! Nove gospodarske enote Konkretne aktivnosti že predlagane »Pristop k razvoju novih gospodarskih enot« je uvod s katerim je Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica Velenje razkrila aktivnosti konkretnih nosilcev nalog na tem področju. O evidentiranju možnih bodočih podjetnikov, o nekaterih možnostih oblikovanja inkubatorjev v organizacijah združenega dela, smo že pisali. Naloge in to obsežne in pomembne pa so prevzeli nase tudi mnogi drugi. Prav od njih je odvisno, ali bomo cilj — vsaj pet novih enot v občini Velenje letno — tudi uresničili. Torej izvršni svet, pravzaprav sta dva — mozirski in velenjski prevzemata nase oblikovanje konkretnih aktivnosti, ki jih vgradita tudi v resolucijo za prihodnje leto in v kateri zavežeta nosilce planiranja, da v svojih letnih planih predvidijo tudi sredstva za pomoč razvoju novih gospodarskih enot. Možnosti je tukaj veliko, pojavljajo pa se recimo Občinska rajziskovalna skupnost, Samoupravna stanovanjska skupnost, Samoupravna komunalna skupnost, sklad rezerv, proračun, banka, Skupnost'za zaposlovanje. Obrtno združenje, skiad za preskrbo, sklad za SLO in DS, pa seveda zbornica in organizacije združenega dela. Potrebne so prostorske možnosti, objava možnih lokacij za posamezne, natančno opredeljene vrste storitvenih dejavnosti, morda po vzoru Domžal ali Zagreba izgradnja obrtne cone na eni od predvidenih lokacij, kjer bi s svojimi izkušnjami lahko sodeloval Vegrad. Samoupravna stanovanjska skupnost se lahko pomembno vključi v prostorski del z možnostjo odkupa prostorov v novih stanovanjskih objek- tih, v novih soseskah ali tako, da jih odda v najem. Banke? Te lahko s politiko pospeševanja razvoja novih gospodarskih enot in zagotovitvijo določenih sredstev prav tako odigrajo pomembno vlogo. Ljubljanska banka temeljna banka Velenje bo recimo oblikovala servis za finančno ekonomsko svetovanje, skupaj z Jugobanko pa bi zagotovili izvajanje postopke za zbiranje sredstev občanov za konkretne projekte. Tudi obrtno združenje načrtuje ustanovitev službe za svetovanje zasebnikom ter organiziranje servisa za knjigovodska, računovodska, dela, za pravne in finančne zadeve. Poleg tega pa se bo združenje vključilo tudi v izvedbo izobraževanja. Zbornica bo izvajala koordi-nativno vlogo med posameznimi institucijami, izvedla bo razpis za evidentiranje idej in potencialnih podjetnikov, se vključila v organiziranje izobraževanja. Organizacije združenega dela pa naj bi element podjetništva, razvoja in ustanavljanja novih enot vključile v svojo poslovno politiko. Milena Krstič-Planinc Društvo upokojencev Titovo Velenje V začetku decembra volilne konference Predsedstvo društva upokojencev Titovo Velenje prav sedaj snuje delovni program za prihodnje leto. Podoben bo letošnjemu, bo pa bolj pester in obširen, saj bodo v njem podrobno razčlenjeni tudi vsi načrtovani enodnevni, večdnevni izleti in pikniki. Nadalje bo program zajemal šport in rekreacijo ter kulturno dejavnost. Tudi letovanju članov velenjskega društva upokojencev bo namenjena precejšnja pozornost. Upokojenci bodo lahko izbirali med Izolo, Rogaško Slatino, Žirovnico in Va-raždinskimi Toplicami. Vsa ta vprašanja in celotni delovni program za prihodnje leto bodo upokojenci obravnavali na letnih volilnih in programskih konferencah, ki bodo v prvi polovici decembra. Seveda bodo spregovorili tudi o svojem delu v preteklem obdobju. Konference bodo: v četrtek, 1. decembra, v prostorih družbene prehrane REK Velenje za upokojence Desnega brega, Šmartnega pri Velenju in Stare vasi; 2. decembra ob 16. uri v Ljubljanski Nami za upokojence Levega brega. Starega Velenja in Podkraja-Kavče, v soboto 3. decembra ob 16. uri pa: v gostišču Kavčič za Šalek, Bevče, Gorico in Vrtače; v domu DPO Konovo za Selo, Konovo in Šembric; v nedeljo, 4. decembra, je razpored na- slednji: ob 10 uri v osnovni šoli Škale za Hrastovec, Cirkovce, Plešivec in Škale; prav tako ob 10. uri v prostorih društvenega doma za Laze, Silovo, Ložnico in Arnače; ob 10. uri še v prostorih kulturnega doma Vinska gora za Vinsko goro, Prelsko, Črnovo in Lipje; v gostišču Pri Berti pa za upokojence Pake in Kozjaka. Pri društvu upokojencev so povedali, da posebnih vabil za konference ne bodo pošiljali, saj je razpored objavljen v Našem času in poleg tega še v njihovem Biltenu. Člani izvršilnega odbora društva upokojencev Titovo Velenje bodo za praznik republike, 29. november, svoje nepokretne člane obiskali na domovih in jih skromno obdarili. Ob novem letu bodo obiskali vse člane, ki so stari 80 in več let in tudi te skromno obdarili. Takšnih upokojencev je v občini Velenje 140. Zapišimo, da je velenjsko društvo letošnji delovni program uresničilo, ker pa tudi njih niso obšle gospodarske težave s pomanjkanjem finančnih sredstev, so morali temu skozi leto prilagajati program. Pomembno vlogo so pri realizaciji programa odigrali pododbori, zlasti pri večjih nalogah, kot je denimo teden upokojencev. Tajnik društva upokojencev Titovo Velenje Karel Uranjek je še dodal, da bi bilo prav, če bi delo društva ocenili člani na letnih konferencah ter povedali kaj je bilo dobro in kaj slabo. B. Mugerle EMONA EKSPRES- Ruska ruleta Še ni dolgo tega, ko je neki ugledni zahodnonemški politik našim gostiteljem dejal, da ga čudijo vsi ti spori in spopadi med republikami in pokrajinama in da stvari niso videti takšne, da jih ne bi mogli premagati s tistim, čemur rečemo politična modrost. Gostitelji so mu odgovorili, da je res, »da se tu in tam med sabo spremo, toda, če bi nas kdo napadel, potem bi videli, kako smo enotni .. .« Ugledni gost pa je na to trditev odgovoril z vprašanjem: »Kaj pa, če vas nihče ne bo napadel?« Vidite, takole tujci (ne) razumejo našega socializma in potem pišejo in govorijo o nas takšne grozote, kot na primer posebni dopisnik Nevvsvveeka, ki trdi, daje Jugoslavija tipičen proizvod balkanske eksotike, njena politična elita (politokra-cija) pa mešanica med neko novo različico realsocializma (Srbija) in samoljubne, egoisti-čne demokracije (Slovenija), ki jo je mogoče pripisati »na obroke« kot zdravila na recept. Časopisa naše oblasti niso zaplenile, prepovedale pa so uvoz enega Spiegla in enega Sterna, v katerih nesramna avtorja pišeta o političnem »profilu« nekaterih naših politikov in še zlasti poudarjata njihovo premoženjsko stanje. Pač ne razumeta, da ni nujno, da za vse velja nesramna definicija, da je »socializem prehodna faza do fevdalizma« — kot je na pol v šali in na pol zares na nedavnem cavtatskem tradicionalnem posvetu o socializmu dejal nek angleški teoretik. Ve se, da so nekateri tovariši po bližnjici že zdavnaj prišli v komunizem in tam tudi ostali, zdaj se pa čudijo, kaj da počenjamo ostali in to v časih (kot je rekel znameniti srbski pesnik in pisec aforizmov Duško Ra-dovič), »ko bi se že zdavnaj morala začeti prihodnost, pa se še preteklost ni končala«. Nekateri večno nezadovoljni slovenski »levi odkloni« so po prvem splošnem navdušenju ob sporazumu o ustavnih spremembah že pričeli secirati nekatera nova določila in trditi, da je ljubljanska megla bolj gosta, kot to priznavamo. Ta poetična primerjava naj bi drugače povedano pomenila, da nam ob ustavnem kompromisu ni treba pasti v nezavest, ker gre le za svojevrstno rusko ruleto — komu je namenjen metek, pa baje ni treba trikrat ugibati. Tako smo še to nepredvidljivo igro sreče in nesreče spremenili v tistem delu, ki je za takšno igro bistven: ne bi se namreč smelo vedeti, kdo bo žrtev! Res je sicer, da je ekonomski del ustavnih sprememb smerokaz za moderno socialistično podjetništvo, a res je tudi, da njihov politični del (rezultat kompromisa) ni ravno najboljša popotnica za 21. stoletje. Zato ni malo tistih, ki že zdaj »grozijo«, da je to le neka začasna ustava in da se bomo pisanja nove lotili takoj, ko bomo slo- Piše: Vinko Vasle vesno za dan republike razglasili sedanje ustavne dosežke. Zlobni slovenski ekonomisti pa so pred dnevi izračunali, da nas je že sedanje pisanje »samo ustavnih dopolnil« stalo več kot bilijon novih dinarjev, ali okroglo kakšno milijardo in pol dolarjev. V slovenskem skupščinskem lobbyju (med odmorom na hodniku) pa sem od znane delegatke v zveznem zboru Vike Potočnik iztrgal samo naslednjo izjavo o sedanjem zgodovinskem ustavnem kompromisu (pri nas je namreč vse zgodovinsko): »Še najbolj všeč mi je, da bomo v novi ustavi imeli ustavno himno. Deset let smo- se prepirali okrog tega, kakšna naj bi bila naša nova himna. Bilo je že tako hudo, da smo dobili 280 predlogov za novo himno, imamo pa samo eno državo.« Naslednji rezultat novih ustavnih sprememb je tisto, čemur je zadnjič naš predsednik Mikulič rekel »sistemske spremembe«, ki nas bodo samo v prvi fazi obdarile s 43. novimi sistemskimi zakoni, ki so že pripravljeni v predalih zvezne vlade. Že starorimski Tacit pa je vedel povedati, da nemoč naše države narašča s številom njenih zakonov in če je imel slučajno prav. potem smo kar precej nastradali! Zlasti, če upoštevamo še drugo izkušnjo zgodovine — namreč to, da stara praksa in novi zakoni ne gredo najbolje skupaj. V ljubljanskih političnih krogih pa kljub vsemu vlada zmerni optimizem tipa »ni ne slabo ne dobro« in je torej nekaj vmesnega tako kot vedno doslej. Vse to pa je seveda tudi rezultat (spet zgodovinske) 17. seje, za katero zlasti slovenska politika trdi, da je na njej zmagal razum in še več — vsi smo zmagali in nihče ni bil poražen. Ker pa pri nas vsi kar naprej zmagujemo, se bojim, da bomo te zmage drago plačali, še zlasti, ker se mi dozdeva, da so nekateri bolj zmagali kot drugi. Manj je zagotovo zmagalo naše ljudstvo, ki je pač v svoji naivni preproščini menilo, da to pomeni predvsem konkretne rezultate. Recimo, da bodo cene stabilne, inflacija nižja, plače zgledne in druge banalnosti. Pa je bila tudi to tista zgoraj opisana ruska ruleta: iz dobro obveščenih krogov se je namreč izvedelo, da je imela naša zvezna vlada že pred to 17. sejo v svojih predalih pripravljene podražitve kruha in mleka in da je poleg tega čakala še na zeleno luč s strani zvezne ustavne komisije. In ko se je naša politika sporazumela o vsem, ko nas je napadlo navdušenje nad dejstvom, da ne bo ustavne krize in razpada države, smo omenjene (in še druge) podražitve dostojanstveno požrli. In če ste morebiti opazili: marsikaj se je podražilo prav na Dan mrtvih. Upam, da je simbolika več kot očitna. Rekli so: Dr. Tone Krašovec: »Pri vseh dosedanjih rreformah se politika in administracija nista nikdar hoteli odreči oblasti nad gospodar- stvom. V naših glavah tudi sedaj še neredko vlada zmeda o tem, da reforma partije ni bistveno povezana z gospodarsko.« »NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita 10. »NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; od I. janur-ja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »NAŠ ČAS« od 1. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Franti-škaFoita 10, telefon (063) 853-451, 856-955, 855-450. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 1.000 dinarjev. Mesečna naročnina 3.560 dinarjev, polletna naročnina za individualne naročnike 21.340 dinarjev, za tujino 36.260 dinarjev. Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korekture, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »NAŠ ČAS« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1984 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. o n.,,embra★t.tovo-.eu-n.e V SREDIŠČU POZORNOSTI naš čas*" ANKETA 0 treh reformah O treh reformah v gospodarski in politični ter prenovi zveze komunistov v zadnjem času veliko govorimo. Njihov namen je jasen: kakovost življenja in dela na vseh ravneh. Pozne, da ne rečemo prepozne so, če bi z njimi že danes bili vse bližje zastavljenim ciljem. Tako pa smo šele na začetku. Pot demokracije, ki je edina prava za iskanje rešitev, zna biti sila zahtevna in zapletena. Čeprav večina ljudi še vedno ne ve, zakaj pravzaprav gre, vsi od reform pričakujemo mogoče in nemogoče. Držimo pesti, da se bomo tokrat izognili vsem slabostim, in da bodo njihovi učinki kaj kmalu vidni. Gospodarska in politična reforma ter prenova zveze komunistov so bile rdeča nit vprašanj, ki smo jih zastavili nekaterim našim občanom. Milena Vrečar: »Slišala sem o treh reformah, jim tudi sama dala vso podporo. Zato od njih seveda priačaku-jem konkretnih rezultatov čimprej. Upam, da z njimi ne bo tako kot z nenehnim poudarjenjem že leta nazaj, da je treba začeti delati in delati. Le na osnovi tega nam bo uspelo premagati vrsto ovir za lepše življenje. V naši občini smo delo na tem področju dobro začeli.« Tone Skok: »Položaj v celi W m Jugoslaviji je S j|||il' takšen, da mo- jts? ra P1"'1' sPre_ i ^BBk ^ tfemb čimprej. V.T Ž4 ^ temeljna je se- SHmMK'«, veda gospodar-.'JHHM ska reforma. Za spremembe pravijo, da niso nikoli prepozne. Vendar pa bo pri njihovem izvajanju potrebne veliko zavesti, odgovornosti, pomembni pa bodo tudi zgledi. Če ne bo pripravljenosti pri vsakem posamezniku, ne bodo reforme dosegle želje-nih'učinkov. V naši občini smo delo prenove na gospodarskem in političnem področju ter v zvezi komunistov dobro začeli, tudi premiki so že vidni.« Milan Kopušar: »Zadnji čas je za prve korake na teh področjih. Morda bi jih bilo dobro nekoliko »pospešiti« na političnem saj bi tako tudi gospodarska reforma lažje in hitreje stekla. Sicer pa sistemsko reševanje ni prava pot, ampak je treba izhajati iz vsakega posameznika, njegovih delovnih pogojev, možnosti svobodnega ustvarjanja. Še vedno premalo vrednotimo znanje. Od mladega človeka ne moremo pričakovati, da se bo vključil v iskanje najboljših rešitev vse dotlej, dokler se ne bo čutil enakovrednega ostalim. Dokler ne bo vedel, kako pomemben je pri tem tudi njegov delež. Z vztrajno akcijo, doslednim uresničevanjem programa Q se lahko v kratkem času nadejamo prvih premikov na bolje. Upam, da nam pri tem ne bo zmanjkalo volje in poguma.« Helena Im-; ŠŠtp peri: »Dokler eno, delali pa S prenove zveze Št. ^ gospodarske in r.wi, p0||tjčne reforme ne smemo preveč obetati. Iz krize nas lahko reši le pošteno delo, medsebojno zaupanje in dosledno uresničevanje dogovorjenega. Na široko je treba odpreti vrata vsemu tistemu, ki prinaša kakovost dela in življenja na vseh ravneh. Upam, da bomo zastavljene cilje dosegli čimprej, in da bo družba tudi v tako kriznih časih kot so današnji imela, dovolj razumevanja za našo dejavnost.« Na svoji zadnji seji so člani občinskega komiteja zveze komunistov IMozirje obravnavali naloge, ki jih komunistom narekujejo sklepi 17. seje centralnega komiteja ZKJ, ki so zajete v šestnajstih točkah. Na začetku razprave o tem so komunisti Zgornje Savinjske doline ugotovili, da se nekatere naloge, sprejete na seji CK ZKJ občinske organizacije neposredno ne tičejo, saj so namenjene organom na ravni republike in federacije, zato so jih sprejeli. Naloge, ki se neposredno nanašajo na delo komunistov v mozirski občini, na njihovo delo in življenje, pa so razdelili v dve skupini. Za vse te naloge velja ugotovitev, da za občinsko organizacijo ne predstavljajo nič novega, naloge s podobno ali enako vsebino so že sprejeli in jih tudi že uresničujejo. C lani komiteja so se v razpravi tudi resno vprašali, kje bi bilo gospodarstvo mozirske občine, če teh nalog ne bi sprejeli in izvajali. Obravnavo teh zelo pomembnih aktualno-političnih nalog so usmerili tudi na racionalizacijo in razbremenjevanje gospodarstva, na socialno politiko in drugam. Ker torej velja ugotovitev, da večino nalog že uresničujejo, so imenovali delovno skupino, ki mora izdelati temeljito oceno, do kod so z izvajanjem teh sklepov in stališč v posameznih okoljih že prišli, kje jih uspešno izvajajo, kje so še ovire, zaradi katerih bodo z uresničevanjem neposrednih nalog šele pričeli. Vendar ne na začetku, ampak od tam na- prej, kjer so se pojavile takšne ali drugačne ovire. Komunisti namreč smatrajo, da je takšen pristop veliko bolj spodbuden, kot če bi znane in že ničkolikokrat sprejete naloge ponovno sprejemali in jih znova prenašali s seje na sejo, jih razlagali po osnovnih organizacijah in drugod, na koncu pa ugotavljali, da ni pravih učinkov. V ospredju so naloge pri racionalizaciji družbenih dejavnosti. Člani komiteja so ugotovili, da so v mozirski občini na tem področju v zadnjih letih veliko naredili. Že leta 1985 so bili za Slovenskimi Konjicami druga slovenska občina, ki je skupne strokovne službe samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti reorganizirala in strokovna dela ter opravila prenesla v občinske upravne organe. Tema dvema zgledoma so sledile številne druge občine, ki so tudi v Mo- zirju iskale napotke, za ta postopek, ki je bil le nekaj pred tem še skoraj protizakonit, sedaj pa je v vsem jugoslovanskem prostoru prišel na dan kot neka posebna naloga. Podobno je na področju socialnih programov, na katerem se precej dela, vendarle pa bo treba na podlagi že omenjene in načrtovane ocene stanja te aktivnosti pospešiti. V nadaljevanju seje so člani občinskega komiteja ZK Mozirje obravnavali še obširno poročijo o idejno-političnem usposabljanju v pretekli izobraževalni sezoni ter sprejeli program za naslednjo. Potrdili so tudi rokovnik za izvedbo programskih sej osnovnih organizacij zveze komunistov, ki bodo sklenjene do konca januarja, še pred novim letom pa bodo v zvezi s tem opravili vrsto aktivnosti. Med nje je sodil tudi posvet s sekretarji osnovnih organizacij, ki ga je komite pripravil v četrtek in so se na njem prav tako pogovorili o vseh navedenih vprašanjih ter se dogovorili o konkretnih aktivnostih. Na seji so soglasno potrdili kandidaturo Janeza Miklavčiča za sekretarja medobčinskega sveta zveze komunistov Celje, ki je bil tudi sicer v kandidacijskem postopku njihov edini kandidat. J. Plesnik Nismo več zgolj suhoparni zapisovalci Priložnosti, da bi novinarji govorili o sebi, o svojem delu, uspehih, tegobah, je malo. Preprosto si za to ne vzamemo časa, saj smo razpeti med vse bolj zapleteno družbeno politično in gospodarsko dogajanje pri nas in prežeti predvsem s temi problemi. Na letošnjih II. študijskih Gorjupovih dnevih pa smo spregovorili tudi o teh vprašanjih. In nedvomno je bilo tako prav. Ocene novinarjev so v teh časih hudo različne in nemalokrat nas krivijo za številne probleme in težave v katerih se je znašla naša družba. Mnogi bi še vedno želeli, da smo zgolj suhoparni opisovalci dogajanj okoli sebe in se ne želijo sprijazniti z našo novo vlogo — kreativnih oblikovalcev vsakdanjosti. Pri tem tudi pozabljajo, da smo ravno novinarji veliko prispevali k demokratizaciji slovenske in jugoslovanske družbe. Vse to se kaže tudi v tem, da občanom, da zvedo resnico, danes ni treba prebirati tujih časopisov, poslušati tujih radijskih postaj, kar seje v preteklosti, priznamo, ali ne, dogajalo. Seveda se zavedamo tudi svojih pomanjkljivosti, njim smo namenili veliko pozornosti, vendar pa so tudi te velikokrat posledica slabosti v naši družbi. Mnogokrat se nam očita nediscipliniranost in takrat nam prav pride misel književnika Luca, ki pravi, da je discipliniran navadno tisti, ki se boji misliti. K temu pa radi pridamo še rek našega kolega Lippamanna, ki pravi, da ko vsi misiijo isto, pomeni, da nihče ne misli mnogo. Zadnji dan letošnjih II. Gorjupovih dni, konec prejšnjega tedna v Radencih, smo se novinarji zbrali še na svojem občnem zboru, na katerem smo za predsednika ponovno izvolili Borisa Berganta (TV Ljubljana). Uspešna vaja velenjske enote JLA Pripadniki velenjske enote JLA svoje obveznosti zavzeto in odgovorno opravljajo. To so znova potrdili zadnjo soboto in nedeljo, ko so se zbrali na vaji 91 odstotno. Dogovor pred akcijo Ažurirali so osebne podatke, dopolnili opremo ter izvedli pohode. Spoznali pa so tudi nekatera specialna orožja. K uspešnosti vaje, tako so ocenili tudi oficirji iz celjske kasarne, ki so vajo spremljali, je vplivala dobra predpriprava, ki so jo častniki iz komande enote izvedli individualno in skupinsko že v Titovem Velenju in Celju, | hkrati pa v sodelovanju z od- j delkom za LO občine Velenje in krajevno skupnosti Šentilj. To sodelovanje je že tradicionalno in uspešno. Posebej je potrebno pohvaliti prizadevne šentiljske mladinke, ki so zgodaj zjutraj, ko je vse še pošteno zeblo, delile topel čaj. Čaj je bil nujno potreben Končno analizo in oceno sta potrdila uspešnost vaje, pohvala pa je bila izrečena rezervnemu starešinskemu kadru in vojakom iz vseh 1 okolij, ki so pripomogli, da so bile naloge pravočasno in uspešno uresničene. (bz) Tudi kartoteke zastarajo Dialog je tekel na zelo visoki ravni: udeležila sta se jih tudi podpredsednik predsedstva SFRJ Stane Dolanc in predsednik ZIS Branko Mikulič. Tudi novinarji se ne moremo vsak dan pogovarjati z našimi najvišjimi predstavniki oblasti. V sproščenem pogovoru smo izvedeli veliko zanimivega iz našega političnega življenja in dela. Glavna rdeča nit tega pogovora je bila: pot iz krize mora biti demokratična. »Če bi energijo, ki smo jo po nepotrebnem tratili, porabili za uresničevanje reform, bi nekaj dela že opravili,« je menil Stane Dolanc. »Jasno pa je, da smo v naši družbi v tem trenutku na zelo nizki stopnji demokratičnega razvoja. Branko Mikulič pa je posebej dejal, da bo zvezna vlada vztrajala pri predlaganih ukrepih, pri čemer pa je treba vedeti, da odločilnih premikov v dobrem letu pač ne more biti. Poudaril je, tudi, odločenost, da v novem letu zmanjšamo inflacijo in zaustavimo večletno nazadovanje. Enako zanimiv je bil za novinarje pogovor s predstavniki JLA in drugimi, ki delajo na področju SLO in družbene samozaščite. Predstavniki armade, so odgovarjali na konkretna vprašanja iz vseh pa je vela pripravljenost po večjem podruž-bljanju in demokratizaciji naše armade. Poudarili so, da je ta odvisna od stopnje podružbljanja naše družbe. (mz, vos) 4. stran * nSS C3B IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ titovo velenje -k 10. novembra 1988 Predstavljamo vam uspešne inovatorje Tomislavu Paniču za tečaj »K-180« nagrada Pred kratkim smo obiskali Tomislava Paniča. diplomiranega inženirja, zaposlenega v delovni organizaciji Gorenje EKO, letošnjega dobitnika druge nagrade s področja razvojno-razisko-valnega dela za »TEČAJ — K — 180«, za strešna okna. Ko bodo okno s tem tečajem začeli proizvajati, bodo kon-kurentni največjim svetovnim proizvajalcem. Prva ideja za ta tečaj se je Tomislavu Paniču porodila pred približno dvema letoma in pol, takrat, ko EKO še ni bil Gorenje EKO in takrat, ko so v EKU še proizvajali strešni program. Pokazala se je potreba po razvoju okna, ki bo uspešno pri izvozu na zahtevna tuja tržišča. Glavna ovira, da bi lahko proizvajali kakovostno okno, pa je bil prav tečaj. Tečaj K — 180 to ponuja. V osnovi je sestavljen iz dveh simetričnih polkrožnih lamela-stih nosilcev, povezanih s pol-krožnim vmesnim delom v celoto tečaj. Takšna konstrukcija omogoča maksimalen zasuk gibljivega dela za kot 180 stopinj okoli stalnega navideznega vrtišča. Na enem od nosilcev pa je vgrajena posebna listnata vzmet, ki zagotavlja zavi-rano gibanje gibljivega dela tečaja. Tomislav Panič je vzporedno s tem tečajem razvijal tudi VPO tečaj, z njim danes pokrivajo 80 odstotkov jugoslovanskega tržišča, z dodatno ekstra obdelavo pa so uspeli tudi pri prodaji na tujem, zlasti v Italiji in Nemčiji. Pri razvijanju tečaja K 180 so po večih prototipih prišli do rešitve. »Tu pa se je ustavilo. Vmes je bil ukrep družbenega varstva za našo delovno organizacijo. Z novim vodstvom smo potem našli skupni jezik, s pomočjo Gorenjevega INDOK centra pa smo izvedli patentno raziskavo v Zvezni republiki Nemčiji, da bi ugotovili, če morda ta rešitev ni kopija, če lahko to sploh delamo. Raziskava je pokazala izvirno rešitev in potrdila. da je možna serijska izdelava tega tečaja. Prijavili smo jo pri Zveznem zavodu za patente, ki je ta patent tudi sprejel.« pravi Panič. Tečaj K 180 ima približno takšne funkcije kot tečaj Velux, največjega svetovnega proizvajalca na tem področju, Gorenje EKO pa je z njim postalo direktni konkurent temu proizvajalcu. Po reorganizaciji EKa izdeluje strešni program Gorenje Glin, kot članica sistema Gorenje pa se EKO ukvarja s komponentami. S tečajem K—180 bo udeležen pri prodaji Glino-vih oken. Tečaj K 180 se lahko vgradi tudi v druga okna in računajo, da bo proizvodn ja tega tečaja v Gorenju EKO stekla že ta mesec. Tomislav Panič: »Prihod-njost je v razvoju novih mehanskih komponent.« »Poudariti želim podporo na katero smo pri razvoju naleteli pri novem vodstvu, ki je poiskalo sredstva in omogočilo raziskave v Miinchnu. Prepričan sem, da bo tudi naprej tako. da je naša prihodnost vezana na razvoj novih mehanskih kompo-nent.« M. Krstič-Planinc Rek — Elektrostrojna oprema Izvoz v Sovjetsko zvezo Delovna organizacija ESO je v letošnjem letu podpisala z zunajtrgovinsko firmo iz Sovjetske zveze pogodbo za dobavo pozicionerja za varjenje težkih obdelovancev. Ta ««•»•061 »ojcit* "CCS ^■•.•^^»•Jl« - »■ iifi .i > 'Hi^Kfc oprema je rezultat lastnega znanja s svetovno ravnijo kakovosti. zato so v tej delovni organizaciji še posebej ponosni. da so kot prototip izdelali v zelo kratkem času. Priprava opreme za prevoz Ta pogodba pomeni šele uvod v dolgoročno sodelovanje s kupcem iz Sovjetske zveze. Do konca letošnjega leta naj bi namreč podpisali še pogodbo o dobavah te opreme za polrebe tržišča v Sovjetski zvezi do leta 1990. Na osnovi dosedanjih razgovorov ocenjujejo, da bo izvoz v prihodnjem letu dosegel 1.400.000 klirinških dolarjev. pv.es sobota, 19. novembra Delavski klub Vekosova zimska služba Pripravljeni čakajo na sneg Prvo sneženje prejšnji teden nas je opozorilo, da je zima že na pragu, z njo pa vrsta nevšečnosti, ki jih bomo čutili udeleženci v prometu. V tem času je treba postoriti veliko stvari, ki so vezane na ta letni čas — poskrbeti za garderobo, zimsko pa je treba obuti tudi železnega konjička. Da pa se bomo lahko z njim brezskrbno vozili, mo- ra za zimo narediti kaj tudi služba, ki skrbi za to, da so ceste očiščene snega. V Vekosu. kjer imajo zimsko službo so nam povedali, da so že pripravljeni na zimske razmere in to že dalj časa. Čez leto so opravili vsa potrebna vzdrževalna dela na vozilih, ki jih bodo potrebovali pozimi, posodobili pa so tudi avtopark. Prepričani so, da so tehnično dobro oprem- ljeni, in da večjih težav, ko bo zapadel sneg. ne bi smelo biti. Na zalogi imajo tudi dovolj soli. pesek pa nabavljajo sproti. Zimska služba je torej pripravljena in zato jih tudi prvi sneg ne bi smel presenetiti. Zapišimo še, da so s prvo akcijo, ko so posipali mostove in senčne ceste, pričeli v petek. 4. novembra. B. Mugerle Gibanje Mladi raziskovalci za razvoj občine Velenje Gibanje »Mladi raziskovalci za razvoj občine Velenje« je v preteklem šolskem letu 1987/88 beležilo peto leto delovanja. Pred petimi leti je bilo gibanje ustanovljeno na pobudo Izvršnega sveta SO Velenje in Občinske raziskovalne skupnosti Velenje ter Centra srednjih šol z namenom, da bi nudilo mladim ustvarjalnim ljudem možnost organiziranega kreativnega raziskovalnega udejstvovanja. Pri tem je najpomembnjše, da učenci, ki sodelujejo v gibanju, pridobijo osnovne iskušnje na področju raziskovalnega dela, osvojijo metodološke principe, se usposobijo za samostojno povzemanje zaključkov in na tak način obogatijo tudi svoje znanje. Po petih letih dela ugotavljamo, da gibanje sledi osnovnim smernicam ob ustanovitvi, in da se je utrdilo kot pomembna oblika vzgojnoizo-braževalnega dela v občini. V preteklem šolskem letu je gibanje doživelo ponoven vzpon, saj so avtorji izdelali kar 32 raziskovalnih nalog iz vseh razpisanih tematskih področij. Te naloge so skupaj s 87. nalogami, ki so bile izdelane v prejšnjih letih, arhivirane v knjižnici Centra srednjih šol. Najbolj razveseljivo je dejstvo, da so se pojavila nova predmetna področja, iz katerih do sedaj še niso bile izdelane naloge: rudarstvo, biologija, geologija, filozofija in tuji jeziki. Naloge je izdelovalo 86 mladih avtorjev — 30 učencev iz osnovnih šol in 56 učencev iz srednjih šol. Pri delu jih je vodilo 24 metntorjev. Učenci CSŠ so 17 nalog predstav ili na republiškem srečanju mladih raziskovalcev v gibanju »Znanost mladini«. Dve nalogi s področja računalništva in ekologije pa sta bili kot najboljši izbrani, da zastopata Slovenijo na zveznem srečanju mladih raziskovalcev, kjer so avtorji in njihovi mentorji prejeli najvišje priznanje za kvalitetno opravljeno delo. Pred vami je letošnji razpis gibanja »Mladi raziskovalci za razvoj občine Velenje«. V sodelovanju s CSŠ ga objavljata ORS in OIS Velenje. Teme lahko mladi rzaiskovaici izberejo sami, priporočamo pa raziskovanje aktualnih problemov. ki se pojavljajo v stroki, izobraževanju ali v našem okolju. Izbrano problematiko, ki se navezuje na posamezno stroko ali je interdisciplinarna, lahko raziskujejo posamezniki ali skupine. Raziskovalne naloge lahko kandidati prijavijo sami ali po dogovoru z mentorji v okviru razpisanih tematskih področij. Letošnja novost razpisa je, da morajo kandidati s prijavnico oddati tudi kratek sinopsis prijavljene naloge. Avtorjem in mentorjem bomo nudili vso ustrezno pomoč pri organiziranju dela in reševanju odprtih organizacijskih vprašanj, pri navezovanju stikov z DO in iskanju mentorjev in somentor-jev. Avtorji bodo svoje naloge javno predstavili v mesecu maju 1989, po predstavitvah pa bomo na zaključni slovesnosti podelili priznanja in nagrade. Če vas torej zanima raziskovalno delo. se prijavite na razpis in se tako pridružite 264. mladim raziskovalcem, ki so v preteklih letih že sodelovali v gibanju. Gibanje Mladi raziskovalci za razvoj občine Velenje OBČINSKA RAZISKOVALNA SKUPNOST VELENJE OBČINSKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST VELENJE To prijavnico pošljite na naslov: Center srednjih šol Trg mladosti 3 63320 Titovo Velenje do 9. 12. 1S88 RAZPIS »MLADI RAZISKOVALCI ZA RAZVOJ OBČINE VELENJE« PRIJAVNICA Ime in priimek: - Dat. roj. - Poklic _Šola-razred oz. OZD_______ Naslov bivališča A. Predlagam naslednjo temo B. Tematsko področje Ime, priimek in naslov mentorja, če ga kandidat že ima: Datum: Podpis: TEMATSKA PODROČJA 1. Tehnološke izboljšave in inovacije 2. Regulacija in krmiljenje z elektroniko, hidravliko in pneumatiko 3. Računalnik kot orodje v informatiki, tehnologiji in izobraževanju 4. Racionalizacija v rabi energije 5. Urejanje okolja 6. Varstvo okolja 7. Človek in družbeno okolje (sociologija) 8. Kulturna dediščina (etnologija) 9. Zgodovina Šaleške doline Občinska raziskovalna skupnost in Občinska izobraževalna skupnost Velenje objavljata RAZPIS -Mladi raziskovalci za razvoj občine Velenje-NAMEN Spodbujati učence osnovnih in srednjih šol. študente višjih irn visokih šol ter ostalo mladino k ustvarjanju inovacijskih dosežkov in k raziskovalnemu delu. NALOGE: A. Tehnične in druge inovacije, seminarske, diplomske in razii-skovalne naloge, ki jih predloži udeleženec razpisa po test« presoji iz tematskih področij, ki so navedene v razpisnem gradii-vu, izjemoma pa tudi iz drugih področij. B. Izdelava nalog, ki jih predlagajo OZD in druge institucije Gibone Velenje. PRAVICA PRIJAVE Za naloge pod A: Učenci in študentje osnovnih, srednjih, višjih in visokih šol ter ostali mladi, ki imajo stalno bivališče v obare Velenje. Za naloge pod B: Vsi občani SFRJ, ki še niso dopolnili 27 tet starosti in Imajo možnost za izdelavo raziskovalne naloge v skladu z zahtevami predlagatelja ter niso registrirani raziskovalci. Prijavijo se lahko posamezniki ali skupine. IZDELKI — Inovacijski predlogi morajo biti opremljeni z načrtom opusom postopka ali s predstavitvijo izdelka. — Raziskovalne naloge morajo biti izdelane v skladu z navodiii,. kakršna veljajo za izdelavo nalog v okviru republiškega gibanja -Znanost mladini«. Kandidati dobijo navodila v Centru srednjih šol po oddaji prijavnice. NAGRADE: Najboljši inovacijski predlogi in raziskovalne naloge bodo nagrajene z denarnimi nagradami ali z zagotovitvijo možnosti za študijsko izpopolnjevanje v ustrezni znanstveni instituciji Nagrajene in druge predložene naloge pod A (po lastni presoji avtorjev) so last predlagateljev in jih lahko ponudijo v odkup OZD ali drugim interesentom. Pri nalogah pod B (ki jih predlagajo OZD). velja za avtorske pravice pisni dogovor, ki ga ob začetku izvajanja naloge skleneta OZD in izvajalec naloge. Če dogovora ni, so avtorske pravice last izvajalca. Po en izvod vsake izdelane naloge se hrani v knjižnici CSŠ KRITERIJI Naloge ocenjuje posebna komisija, ki deluje po pravilniku Pri ocenjevanju naloge se upošteva predvsem: 1. Izvirnost 2. Uporabnost 3. Pogoji nastajanja ROKI — Rok za prijavo na razpis je 9. 12. 1988 — Rok za oddajo naloge je 21. 4. 1989 (pri obsežnejši nalogi delni rezultati). PRIJAVE Prijave na priloženem obrazcu sprejema Center srednjih šol. Trg mladosti 3, 63320 Titovo Velenje. Pri skupinskih prijava'" izpolni prijavnico samo vodja skupine in priloži seznam članov skupine. Prijavi je potrebno priložiti sinopsis naloge OPOMBA: Obrazce za prijavo, podatke o možnih mentorjih in vse ostale informacije dobite v Centru srednjih šol, tov. Irena Pitžh. tel. 853-181. Rek DO Tiskarna Za 100 odstotkov več barvnega Velika mera zavzetosti pri uresničevanju sprejetih usmeritev, odgovornosti dajejo v Reko-vi Tiskarni že prve spodbudne rezultate. Ti se kažejo na raznih področjih poslovanja. Žal, pa za okrog 20 odstotno povečanje fizičnega obsega proizvodnje, za več kot 50 odstotkov večja produktivnost. kakovostne storitve, dvig akumulativnosti in še bi lahko naštevali, še vedno niso garancija za lepšo prihodnost. Namreč v konkurenci 40 tiskarn in 200 zasebnikov grafične dejavnosti v Sloveniji ob zmogljivostih. s katerimi bi pokrili polrebe po tiskarskih storitvah cele Jugoslavije, brez ustrezne in sodobne opreme, kakovostnih in cenovno ustreznih storitev nimajo kaj iskati. »Naša oprema je zastarela, saj so stroji v poprečju stari več kot 10 let. Prav dobro se zavedamo v kolektivu, da v močni konkurenci brez naložb ne bomo zmogli. Naložbeni program, ki ga pripravljamo, naj bi dai odgovor na to, koliko in v kaj naj bi v prihodnje vlagali naša sredstva. Jasno pa je ob tem tudi to, da siednjega brez pomoči širše skupnosti kljub prizadevanjem ne bomo mogli izpeljati v praksi.« poudarja direktor Re-kove delovne organizacija Tiskarna Bruno Zagode. OfTsed tisk, tehnologija, na osnovi katere opravljajo tiskarske stroritve že sedaj, naj bi tudi krojila pot nadaljnjega razvoja kolektiva. Vendar s to razliko, da bi enobarvni tisk zamenjal kakovosten večbarvni. Že letos so natisnili za 100 odstotkov več barvnih brošur in ostalega materiala, prihodnje leto pa naj bi proizvodnjo teh storitev povečali za prav toliko. Izdelava naložbenega programa je prva stopnica do uspešnega razvoja \ prihodnje. Na drugo naj bi stopiK že v prvi polovici prihodnjega leta. »Posodobitev je vcč kot nujna. Nakup potrebne sodobnešje opreme pa je za delovno organizacijo Tiskarna prevelik zalogaj. Če bo naložbeni program upravičil naša pričakovanja. se lahko nadejamo tudi sredstev iz naslova združenih sredstev sozda Rek.« je dejal ob koncu pogovora Bruno Zagode. Miličniki tokrat kršilcev niso kaznovali, le opozarjali so jih Veliko manjših napak na avtomobilih so avtomehaniki kar sproti odpravili Teden prometne varnosti v občini Velenje Naj bo varen teden vse leto Teden, od 2. do 9. novembra, je bil v občini Velenje posvečen prometni varnosti. V tem času so se zvrstile različne aktivnosti, vse pa z enim ciljem, izboljšati prometno varnost na naših cestah. Sicer pa tudi vse naloge, ki jih je v tem tednu načrtoval Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Velenje, sodijo v vseslovensko akcijo »deset odstotkov manj nesreč«. Poglejmo kako so akcije potekale: za šolsko mladino in otroke v vrtcih so v teh dneh pripravili predavanja o cestno prometni varnosti. Akcija, ki jo izvajajo na AMD bo potekala ves mesec. Najmlajšim so prikazali tudi filme in se z njimi pogovarjali o prometu. V sredo, 2. novembra, je bila na radiu Velenje oddaja v živo, v kateri smo spregovorili o stanju prometne varnosti v občini Velenje in Mozirje ter o novostih temeljnega zakona o varnosti v cestnem prometu. Sodelovala sta komandirja postaj milic Velenje in Mozirje ter predsednik SVP Velenje. Oddaja je imela velik odziv med poslušalci, o čemer pričajo številni klici in vprašanja po telefonu. V četrtek, 3. novembra, bi naj bilo v prostorih AMD-ja anonimno preverjanje znanja iz ce-stno-prometnih predpisov in predavanje o novostih temeljnega zakona o varnosti v cestnem prometu. Žal ta akcija ni uspela, saj so na preverjanje znanja prišli le štirje vozniki. Istega dne je na Delavski univerzi potekalo tudi posvetovanje o stanju varnosti na cesti in o komunalno-cestnih objektih v krajevnih skupnostih in mestu. Dogovorili so se, da problematiko posredujejo strokovnim službam SIS komunalne dejavnosti in skupščini občine Velenje. Nekatere naloge pa bo SVP izvajal s svojim programom. V soboto, 5. novembra, je bila za voznike najbolj zanimiva in obiskana akcija — brezplačni tehnični pregledi vozil, ki so jih opravljali v Erinem Avtoprevoz-ništvu. Strokovnjaki, avtomehaniki Gorenja in Ere, sicer pa člani ZŠAM, ki je bil tudi nosilec akcije, so na ta dan pregledali 112 osebnih vozil, od tega pa so pri 67. ugotovili manjše in tudi večje okvare. Manjše so takoj odpravili, za tiste večje pa bodo vozniki morali svoje železne konjičke odpeljati v mehanično delavnico. Najpogostejše napake so odkrili pri svetlobnih telesih in krmilnem mehanizmu. Poprečna starost pripeljanih vozil na tehnični pregled je bila 4,7 let. Mehaniki so pregledovali še hladilno tekočino, gostoto kisline v akumulatorju in izmerili CO: ter nastavili vplinjače. Podatke nam je posredoval vodja delovne skupine Alojz Rehar. V nedeljo, 6. novembra, pa so člani Avto-moto turing kluba skupaj z velenjskimi miličniki ustavljali voznike in preverjali, če so privezani z varnostnim pasom. Na dveh mestih v Titovem Velenju so ustavili 196 voznikov. 150 je bilo privezanih. Na vprašanje, če se redno pripenjajo, jih Malčki iz vrtcev so si z zanimanjem ogledovali film o prometni varnosti je 133 odgovorilo pritrdilno in dodalo, da jim je ta gesta že prišla v navado. Od 43. voznikov, ki so dejali, da se privežejo le občasno, pa jih je 26 za vzrok navedlo visoke kazni, 18 pa se jih priveže takrat, ko zagledajo miličnike. Med njimi pa so bili tudi takšni, ki varnostni pas odločno odklanjajo. Poklicni vozniki pa recimo menijo, da jih pri vožnji pas obremenjuje in se ga težko navadijo, četudi veliko ur presedijo za volanom. Vozniki so odgovarjali še na vprašanje - če se jim morda zdijo kazni previsoke. Največ jih je menilo, da so pravšnje, nekaj manj. da so previsoke, nekaj pa jih je menilo tudi, da bi lahko bile še višje. Tokrat voznikov, ki niso bili prive- zani niso kaznovali, le opozorili so jih. V petek, 11. novembra, pa bo za strokovnjake in mentorje iz prometa organizirana strokovna ekskurzija v kopersko tovarno Tomos. Tjakaj so jih povabili predstavniki tovarne. V soboto, 12. novembra, pa bo na osnovni šoli Gustav Šilih v Titovem Velenju potekalo občinsko tekmovanje z naslovom »Kaj veš o prometu«. Skupine učencev — tekmovalcev se bodo na šoli zbrale ob 8. uri. Najprej bodo opravili teoretični preizkus znanja, praktični del tekmovanja pa bo potekal po ulicah Titovega Velenja. Ob koncu pa še tole: v teden varnosti v cestnem prometu sta se tvorno vključila tudi radio Velenje in tednik Naš čas, ki sta - brez hvalisanja, tudi prispevala delež k načrtovani izvedbi programa. Sproti sta obveščala o poteku akcij in tudi komentirala njihovo izvedbo. B. Mugerle Avtomobilski sejem Nedeljsko vreme je bilo kot nalašč za vse tiste, ki so se odločili poizkusiti srečo nakupa ali prodaje vozil. Zbralo se jih je rekordno število, še zlasti slednjih, torej prodajalcev. Med kupci se je trlo »svetovalcev«, ki so bili na sejmišču zaradi gneče, v kateri izjemno uživajo. Zaman pa smo iskali svetovalca za prodajo in nakup, ki bi naj v imenu organizatorja sejma tokrat svetoval - v načrtovani akciji »teden prometne varnosti«. Tam pa je bil. zaposlen kot vedno, stalni svetovalec in vodja lega avtomobilskega sejma, Miha Valenci, ki je o nedeljskem vrvežu menil naslednje: »Ja. danes je dobra udeležba, kar preko osemdeset vozil je prijavljenih, kakšnih deset so jih prodali, zanimanje za vozila in prodajne pogoje pa je na našem sejmu vedno veliko. Naše sejmišče, četudi manjše od ostalih, beleži dobro menjavo lastnikov, zato ga priporočamo, pa še poceni je ...«. Res je. pet tisoč dinarjev, urejen sejemski prostor, bližina avtobusne postaje, gostinski objekt in odlične avtobusne zveze v vse smeri Slovenije, so kupcem in prodajalcem že znane. Kar zadeva značinost nedeljske ponudbe, bi izpostavili veliko prisotnost registrskih tablic MB, precej starejših vozil kot pred časom, različnih modelov in bistveno nižje cene kot drugod. Kljub temu pa bi o cenah prepustili mnenje bralcem, prodajalcem in kupcem, saj imeti občutek za sedanje cene novih ali rabljenih vozil, ni dano vsakemu. (J. Miklavc, foto: B. M.) Oh, ta čudovita bitja V trdo kuhana jajčka Poglejmo predse in se zamislimo Lepo je prebrati v časopisih, kako napreduje dolina, kako napredujejo posamezni kraji, kakšne so družabne organiziranosti v posameznih okoljih in še in še ... A žal se za lepim skriva veliko krutega, veliko žalostnega, o čemer novinarsko pero niti ne sluti, kaj šele, da bi o tem sploh pisalo. sih češ to je moje, ne da bi pomislil, da mu ta »ponos« kvari ugled in morda uničuje zaupanje, ki ga je pred tem imel. Zal, moram povedati, da v občini še imamo nerazvite predele za katere niti funkcionarji ne vedo, da se s tem ukvarjajo posamezniki v krajevnih skupnostih, da imamo domačije, ki nimajo urejenega PISMA BRALCEV Živim po številu prebivalcev, v majhnem a po površini in razvejanosti velikem kraju. Po svojih močeh in sposobnosti skušam biti aktiven v družbeno političnih organizacijah še posebno pri posameznih pridibitvah, ki so pomembne za skupnost, za družbo, pri tem pa sigurno tudi za posameznika, za krajana. Pri teh aktivnostih naletimo aktivisti na zelo velike težave pri posameznikih, ki vidijo samo sebe, ki so večkrat preveč SEBIČNI, ki ne pomislijo, da je bilo žrtvovane veliko zemlje, da je do njihove hiše prišla cesta, voda, morda že telefon, elektrika ali morda marsikje še kaj drugega. Tokrat, ko bi morali žrtvovati par nr zemlje, da bi to dobrino dobil še sosed ali krajan pa je vsega konec. Ponosno stoji na mejniku svoje zemlje in se večkrat tolče po pr- dostopa, da so težave z pitno vodo. Vse to si krajani urejajo sami, pogosto kakor vedo in znajo, tudi zato ker imajo voljo do življenja na teh domačijah, do obstoja domačij, ki bi morale biti pomembne tudi za ljudi, ki že ne vedo kakšno dobrino (lahko rečem »luksus«) bi si še omislili. Nihče ne pomisli na solidarnostno pomoč morda sodelavcu, ki živi v takšnih pogojih. Pa ni povsod in vedno tako. Pri nas je tokrat, recimo Gorenje, solidarnostno pomagalo in so bili pripravljeni še na večjo pomoč, vendar se je zataknilo že pri prej omenjenem »ponosu« posameznih lastnikov zemljiš, ki so pozabili, da so bili tudi sami odvisni od ljudi, ki so zemljo za cesto odstopili za njihovo cesto. Imajo lastnike zemljišč na katerih so dobri viri pitne vode popolnoma neiz- koriščeni, a jo sosedu ali sokraja-nu ne privoščijo predvsem zaradi misli čez JAZ TO IMAM, ne zaveda pa se, kako je pred leti imel težave ter da so tudi drugi morali nekaj žrtvovati, da je k njemu pritekla voda. Ob daljšem prigovarjanju ti vodni vir le obljubi, a s pogojem, da lahko dobiš tisto kar bo ODTEKLO OD JAVNEGA KORITA. To kar odteka od korita je zame kanališčica (ne vem kaj mislite bralci) ne pa neoporočna pitna voda. Pri vsem pa je žalostno, da so lastniki tudi borci, ki so večkrat poudarjali, kako so si delili kruh in cigarete. Danes pa prav ti ljudje dodeljujejo sokrajanu le ka-nalčico. Ali so ti ljudje pozabili kako potreben je dober odnos med ljudmi, če hočemo mir v naši družbi ali takšni ljudje lahko ocenjujejo mednacionalne odnose v državi, če so že med sosedi zrahljani oziroma ji rahljajo. Kako neponosni smo ob tem lahko Slovenci nase. Vsak bralec se verjetno sprašuje zakaj pisec ovinkari, zakaj ni odkrit in ne pove, kje se to dogaja. To se dogaja skoraj povsod, tudi na Plešivcu. Priporočam bralcem, ki jih je članek prizadel naj pisca ne obsojajo, naj se raje zamislijo, preberejo še enkrat, in prepričan sem, da se bo vsak med vrsticami vsaj malo našel. Vesel pa bom odmevov! LK ONESNAŽENOST ZRAKA Zavodnje, 18. oktobra ob 16. uri 16.30 uri 17.00 uri 17.30 uri Na obrobju doline ležita dva majhna svetova: na kmetiji živi Šumnikova družina, v bližnji Ho-sti pa množica gozdnih živali. V vsakem od obeh svetov teče življenje po utrjenih kolesnicah, vsak ima svoja pravila življenja, ki je večidel mirno, brez večjih pretresov. O vsakem živem bitju na robu doline bi lahko napisali posebno zgodbo . . . Šumniki so trdna kmečka družina, časa nimajo na pretek, a vendar se nekajkrat na leto zgodi, da gredo skupaj iz hiše v mesto. Navadno je to ob večjih praznikih, ko se napotijo v cerkev; čeprav v boga ravno ne verujejo, dajo veliko na tradicijo. In enkrat na leto jih s kmetije zvabi kultura, najraje obiščejo koncert lepih, domačih pesmi. Danes je eden redkih dni, ko se Šumniki odpravljajo v mesto, v gledališču je namreč na sporedu nikoli preživela igra Matiček se ženi. Ogledalo na kuhinjski kredenci je vse premajhno za številno družino, vsakdo bi rad bil v gledališču urejen. Še Nina, ki je nekoč tudi v gledališče hodila v kavbojkah in teniških copatah, si je oblekla drzno rdeče krilo in bluzo z globokim dekoltejem, da je poudarila njeno še pred kratkim pridobljeno ženskost. Mati Rozalija si je sive lase zvila v figo, okoli suknje pa si je ovila lisičji kožuh in zdaj je sama sebi všeč, čeprav ve, da z gospo županjo, pa z gospo sekretarjevo in gospo doktorjevo se tudi tokrat ne more meriti. Kaj hočeš, saj bo Matička tudi v svoji petnajst let stari obleki čisto dobro razumela. Ata Franc in sin Franc si nerodno vežeta kravati, ki sta jih iz predala izbrskala na Ninino zahtevo. Mali Tonček je s krepkim pljunkom le ukrotil razmršene jase in se sedaj muza staremu atu, ki v rokah stiska ponošen klobuk — slabe volje je, saj zaradi Matička ne bo mogel na svoj redni večerni obisk v gostilno. Ko so končno vsi na cesti proti mestu, žarometi na nasprotnem robu doline že osvetljujejo na pol zakrpan grad in levo od njega tudi del okostja nove, čudovite skakalnice. Ob obnovljenem zimskem bazenu se Šumniki spustijo proti mestu, pa preko velikega, zanemarjenega trga v gledališče, katerega zunanjost že nekaj časa ni več v ponos mestu. Glava družine, ata Franc, zavedajoč se svoje pomembne vloge, dostojanstveno odide do blagajne po vstopnice. K čakajoči družini se vrne ves škrlaten v obraz — za vstopnice je dal toliko, da bo zdaj Lisko štirinajst dni molzel samo za kulturo . . . Da mu ob vseh davkih, dajatvah in prispevkih takole zasolijo še v gledališču, je le preveč! Ko oddajo odvečna oblačila v garderobo, sedejo Šumniki v dvorano in za dobro urico pozabijo na tegobe vsakdanjika. V gledališki garderobi se v tem času dogaja nenavadno srečanje. Po naključju visita na sosednih obešalnikih lisica Rozalije Šumnik in lisica gospe predsednikove. Po začetnem ovohavanju se predstavita in pogovor hitro steče. Povesta si, kako je katera prišla za vrat svoje gospodarice in kako sta pred tem živeli. Kaj hitro ugotovita, da sta različnega socialnega porekla, saj je bila lisica Rozalije Šumnik doma v Hosti, kjer je morala kar trdo delati, da se je preživ ljala, lisica gospe predsednikove pa je bila iz državnega lovišča, kjer je bilo njeno edino vsakodnevno delo požreti vse, kar ji je nosilo osebje lovišča. Po petnajstih minutah klepeta se začneta lisici nemirno premikati na ostrih klinih obešalnikov. »Le kako lahko ljudje tako malo naredijo za kulturo? Poglej kakšne neudobne obešalnike imajo, saj se bom vsa raztrgala. In še ta tema, pa iz stranišča zau-darja, da o uničeni fasadi gledališča sploh ne govorim. Kako je šele dvorana urejena, me prav zanima! Pri nas v državnem lo- višču smo imele živali prav razkošno gledališče, in da vidiš knjižnico kako je bila urejena . ..« se baha lisica gospe predsednikove. Vesela nove teme pogovora jo Rozalijina lisica prekine: »Ne boš verjela, ampak pri nas v Hosti, je pa ravno nekaj podobnega kot pri ljudeh, še posebej v zadnjih letih,-ko je guverner dihur Smrdeč uvedel žise, se pravi živalske interesne skupnosti. Z njimi je hotel zmanjšati in v red spraviti stroške, ter hkrati zagotoviti dovolj denarja za zdravstvo, šolstvo, kulturo, telesno kulturo in podobne zadeve. Živali smo capljale z ene seje ži-sa na drugo, ob svojem rednem delu smo bile še delegati — spoznati bi se morale na vse. Da pa bi imele pri tem vso strokovno podporo, smo v žisih zaposlili celo armado živali, ki so si v službi večidel gradile kožuhe. Sama sem bila vse do tistega nesrečnega strela, ki me je spravil za vrat gospe Rozalije, zaposlena v kulturi, iuknjala sem karte v gledališču, in povem ti, da takšne zmede še ni bilo. Kar naprej po sestankih, strašni govori ministra za skupno porabo Voluharja Po-tratneža v Hostesi in po radiu o neverjetnem napredku v Hosti odkar imamo žise — pri nas v kulturi pa vedno manj denarja. Na sestankih smo se pogovarjali eno, iz strokovnih služb žisov je pa potem prišlo čisto nekaj drugega. Močeradi so si gradili bazene, kobilice nova zaletišča, sove so pletle učilnico za učilnico: v kulturi pa smo životarili, zgradbe je načenjal zob časa, kljub temu, da so se živali v Hosti plodile z neznansko naglico, nismo gradili nič novega, zmanjkovalo nam je denarja za nakup novih knjig v knjižnicah, še slavčkove-ga nastopa nismo več uspeli plačati, za plače nam je zmanjkovalo in, če je bilo treba v Hosti kdaj varčevati, smo to mi v kulturi še posebno čutili. Pa čeprav je guverner Smrdeč na proslavah večkrat dejal, da je narod brez kulture kakor hiša brez temeljev . ..« Lisici gospe predsednikove ne gre v glavo, kako so živali takšno zapostavljanje kulture v Hosti lahko prenašale. »I, kako? Kaj smo pa lahko storile, ko pa smo na sestankih žisov mlatili prazno slamo, medtem ko so se oni na vrhu pridno družili z Voluharjem, tako, da so mu že sami postali tudi navzven podobni. In kdor se je okoli njega bolj potrudil, več je dobil za svoj žis. No in med temi mi, kulturniki, očitno nismo imeli nikogar, ki bi se za nas posebej zavzel — tako smo morali shajati s tistim kar nam je bilo odmerjeno ... In potem me nekdo poči, obleži m \ omari gospe Rozalije in, o ironija, če že grem kam iz omare, grem v človeško gledališče, ki od mojega preteklega ni nič boljše. Ata Šumnik med hojo proti domu, še vedno besen zaradi dragih vstopnic, na glas preklinja sistem in samoupravne interesne skupnosti primerja z dragimi kurbami, ki stiskajo kolena. Tonček, ki je z ušesi vedno na preži, povleče za rokav starega ata, kaj bi to s samoupravnimi interesnimi skupnostmi lahko pomenilo. »Ah, nič,« pravi stari ata, »v trdo kuhana jajčka pač.« »Ampak deda, kakšno zvezo imajo pa zdaj jajca s samoupravnimi skupnostmi?« zazija šele pred kratkim odrasla Nina. »O, imajo, imajo. Poglej Ninica: ti si recimo zaželiš mehko kuhanega jajčka — takšnega, ki ti bo kar sam stekel po grlu. Pa se ti zgodi, da ne poznaš dobro na uro, pa še malce zasanjaš se ob tem, ko se jajček kuha, in to nesrečno jajce se ti skuha v trdo. Pa ga zdaj spusti po grlu, ne da bi se ti zataknilo! Vidiš Tonček, in tako smo tudi sise skuhali čisto v trdo . ..« zlobno zaključi predavanje stari ata — tudi zaradi tega, ker mu je kultura vzela prijeten gostilniški večer. Prihodnjič: Sen kresne noči V času od 8. do 21. oktobra so potekale meritve onesnaženosti zraka na merilnih postajah v Zavodnjah in Titovem Velenju. Polurne koncentracije žveplovega dioksida so presegle najvišje dovoljene imi-sijske koncentracije (0,75 mg na kubični meter zraka) v naslednjih polurnih intervalih: 0,88 mg SO2 na kubični 1,06 meter zraka 1,15 1,51 19. oktobra ob 7.30 uri 0,86 8.00 uri 2,10 8.30 uri 1,55 9.00 uri 1,71 9,30 uri 1,35 10.00 uri 1,20 Vse ostale koncentracije na merilnih postajah so bile nižje od dovoljenih. V naslednjih dneh bodo potekale meritve onesnaženosti zraka samo na merilnem mestu v Zavodnjah, ker v tem času priklapljajo nove aparature na vseh merilnih mestih v občini (Titovo Velenje, Graška gora, Topolšica, Zavodnje, Veliki vrh), kjer bodo merili onesnaženosti zraka in ostale meritve za potrebe hidrometeorološkega zavoda. Priključevanje bo postopno (prva postaja bo priključena decembra) in predvidoma končano do marca. Poskusno bo začel nov informacijski sistem obratovati julija, ko bodo urejeni že tudi direktni prenosi podatkov na Elektroinštitut Milan Vidmar in Hidrometeorološki zavod SRS v Ljubljani. Poročilo smo pripravili na osnovi podatkov Hidrometeorološkega zavoda. Komite za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja 6. stran * H3S C3S IZ NAŠE PRETEKLOSTI titovo velenje * 10. novembra 1988 Ob 70-letnici nastanka Države Slovencev, Hrvatov in Srbov ter Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev Deklaracijsko gibanje na območju današnje občine Velenje Pred sedemdesetimi leti se je končala prva svetovna imperialistična vojna, ki je terjala velikanske žrtve, in še zlasti velike od jugoslovanskih narodov. Ob koncu prve svetovne vojne je razpadla tudi stara habsburška monarhija, ki je zaradi nerešenega nacionalnega vprašanja že dolgo bolehala. V Avstro-Ogrski državi je bila velika večina oblasti v rokah nemških in madžarskih vladajočih razredov. Južno Slovani, ki so živeli v obeh polovicah monarhije, so bili zatirani in so vedno bolj iskali skupno jugoslovansko rešitev. Jugoslovansko vprašanje je tudi po mnenju vladajočih krogov A vstro-Ogrske pomenilo veliko nevarnost za njen obstoj. Hoteli so ga rešiti tudi z vojno proti Srbiji, ki je sprožila svetovno vojno. Ob koncu te vojne je habsburška monarhija propadla. A treba je poudariti, da ni propadla le zaradi vojaškega poraza centralnih sil, propadla je predvsem zaradi notranjih nasprotij oziroma zaradi boja podrejenih narodov za osvoboditev. Med podrejenimi narodi se je zelo aktivno vključil v boj proti nemški nadoblasti prav slovenski narod, in to z de-klaracijskim gibanjem, z upori slovenskih vojakov (predvsem z upori v Judenburgu, Muravu in Radgoni maja 1918) in še na druge načine. Veliko slovensko politično in množično gibanje, ki je znano kot deklaracijsko gibanje, je povezano z državno-pravno izjavo jugoslovanskega kluba poslancev, ki jo je načelnik tega kluba dr. Anton Korošec prebral v dunajskem parlamentu 30. maja 1918. leta. Ta izjava, ki je znana kot majniška deklaracija, se glasi: »Podpisani poslanci, združeni v Jugoslovanskem klubu, izjavljajo, da zahtevajo na temelju narodnega načela in hrvatskega državnega prava, naj se vsa ozemlja monarhije, v katerih prebivajo Slovenci, Hrvati in Srbi, zedinijo pod žezlom habsburške — lotarinške dinastije v samostojno državno telo, ki bodi prosto vsakega narodnega gospodarstva tujcev in zgrajeno na demokratičnem temelju. Za uresničenje te zahteve svojega enotnega naroda se bodo zavzeli z vso silo. S tem pridržkom se bodo podpisani udeleževali parlamentarnega dela.« Deklaracijsko gibanje se je pojavilo v času vojne, v njenih strahotah, razočaranju nad oblastjo, hrepenenju po miru in koncu brezumnega klanja. Postajalo je vedno močnejše in vedno bolj radikalno in habsburški okvir majniške izjave je bil čedalje manj pomemben, dokler ni povsem odpadel. Deklaracijsko gibanje je izražalo želje slovenskega naroda po svobodi, a tudi željo slovenskega ljudstva po izboljšanju oziroma spremembi gospodarskih in socialnih razmer. Deklaracijsko gibanje s podpisnimi akcijami, s shodi in tabori, ki so bili njegova najbolj borbena oblika, je zelo razgibalo slovensko Štajersko in v tem okviru je bilo zelo močno na območju današnje velenjske občine. Pri deklaracijskem gibanju je šlo za podporo majniški izjavi, a pomenilo je še več. Šlo je za širše množično gibanje, ki je preraščalo okvir majniške izjave, zahtevalo je pravico do samoodločbe in državne osamosvojitve Slovencev, Hrvatov in Srbov, a je hkrati postavljalo tudi socialne zahteve. Postalo je široko demokratično gibanje. Deklaracijsko gibanje je bilo naposredna priprava in osnova za slovenske politične in vojaške akcije ob zlomu habsburške monarhije, slovensko samoodločbo 29. oktobra 1918. in tudi za na- <3J. ic / a c ^cz. n c- JfčcuJk 46*. ja ^itje/r'^ c.. C i !1 ^-c^-trt/ž/C s- - l,e J C. ft+tp+n&l, /f/, ....t,; „ ^vdU+d+f^C ■ Jf&d- cčc*t-■S>pii/**- st****- t------tcu j gočil. Igrajo: Mario Šelih, Lara Bohinc, Jožef Ropoša, idr. Sreda, 16. 11. ob 10., 17. in 19. uri GREŠNA NUNA - italijan., erotski. Vloga: Eva Grimaldi NOČNI KINO - v tem tednu PRAVE STRASTI - ameriški trda erotika. Vloga: Kellv Nicholson Predstave bodo: četrtek, 10. 11. ob 21.30 uri v REDNEM KINU sobota, 12. I I. ob 20. uri v ŠOŠTANJU nedelja, 13. II. cb 20. uri v ŠMARTNEM OB PAKI VIDEO KINO v REDNEM KI NU Petek, sobota in nedelja, 11., 12. in 13. I I. oh 21.30 uri BOLNIŠNICA -ameriški, trda erotika (video) ZA NOČNE IN VIDEO PREDSTAVE MLADINI DO IX. LETA STAROSTI NE DOVOLIMO OGLEDA! KINO DOM KULTURE V okviru TEDNA DOMAČEGA FILMA vam bomo tudi v VELENJU predstavili dva izredno kvalitetna domača filma, ki bosta vredna ogleda. Priporočamo jih mladini in odraslim obiskovalcem. Četrtek, 10. II. ob 17. uri KAVKA — slavnostna premiera domačega fil- ma. Predstavili se bodo tudi glavni igralci. Režija: Miloš Radivojevič. Igrajo: Mirko Ratič, Slobodan Negič, Milena Dravič, Aleksandra Berček, idr. Predstavo vam bomo omogočili s sodelovanjem delovne organizacije REK VELENJE (rudarsko elektro-energo kombinat). Četrtek, 10. 11. ob 20. uri ROKSANA ameriški, komedija. Vloga: Steve Martin Ponedeljek, 14. II. ob 17. uri POZABLJENI — domači, slavnostna premiera s predstavitvijo igralcev. Režija: Darko Bajič. Igrajo: Srdžan To-dorovič. Mirjana Jokovič, Boris Mili-vojevič, Mustafa Nadarevič, Vera Ču-kič, Olivera Markovič, Aleksandar Berček. idr. Predstavo vam bomo omogočili s sodelovanjem LJUBLJANSKE BANKE. TEMELJNE BANKE VELENJE in G1P »VEGRAD« VELENJE. Nedelja, 13. II. ob 10. uri OTROŠKA MATINEJA: ROBIN HOOD — ameriška risanka FILMSKO GLEDALIŠČE v Domu kulture Ponedeljek, 14. 11. ob 20. uri ZADNJI KITAJSKI CESAR ameriški, zgodovinski KINO ŠOŠTANJ Sobota, 12. II. ob 16. uri OTROŠKA MATINEJA: ROBIN HOOD — ameriška risanka ob 18. uri LA BAMBA — ameriški, glasbeni Nedelja, 13. II. ob 18. uri MORSKA SIRENA V NEW VORK.U -ameriški, komedija Ponedeljek, 14. II. ob 19. 30 uri ROKSANA ameriški, komedija KINO ŠMARTNO OB PAKI Petek, 11. 11. ob 19. uri ROKSANA ameriški, komedija Nedelja, 13. II. ob 13.30 uri OTROŠKA MATINEJA: ROBIN HOOD — ameriška risanka Torek. 15. II. ob 19. uri ZADNJI KITAJSKI CESAR - ameriški, zgodovinski KINO ŠKALE Nedelja, 13. 11. ob 16. uri ROKSANA — ameriški, komedija KINO VELENJE SI PRIDRŽUJE PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA! KINOTEČNI PROGRAM KINA 16 — v torek, 15 novem bra, ob 20. uri v Stiskami: Deviški vrelec (Ingmar Bergman) delka vsa dela Manka Golarja mladim bralcem toplo priporočajo. Prepričane so, da se bodo ob branju njegovih zgodbic in pesnic zabavali, in da jih bo s svojo duhomušnostjo pritegnil. MLADINSKA KNJIGA O bogati jeseni na knjižnih policah preteklega meseca v Mladinski knjigi v Titovem Velenju ne moremo govoriti. Pa saj: »Knjig je tako ali tako že veliko, bralcev oziroma kupcev pa malo,« poudarja vodja poslovalnice Zmago Frankovič. Pretekli mesec so med novostmi »šle« najbolje v prodajo Jal-nov Trop brez zvoncev, priročnik Nega sobnih rastlin, zbirka pravljic Najlepše antične pripovedke ter knjiga znane in priljubljene pisateljice Victorie Holt -Maškarada. Med novostmi tokrat prevladujejo slovarji. Za Leksikon Cankarjeve založbe boste morali odšteti 139.000 dinarjev. Če boste starega vrnili, pa 200 tisočakov manj. Po priročniku oziroma najobsežnejšemu izboru naravnih načinov zdravljenja Alternativna medicina, bodo gotovo posegli tisti, ki prisegajo na tovrstno zdravljenje. Stane pa 64 tisoč dinarjev. Sobota, 19. novembra /. RADIJSKI PLES ob 20. uri v Delavskem klubu Koledar kulturnih prireditev v občini Velenje (november, december) Četrtek, 10. novembra, ob 19.00 galerija Kulturnega centra Ivan Napotnik JANEZ KNEZ otvoritev razstave slik trboveljskega umetnika Janeza Kneza, ki je tudi član Društva slovenskih likovnih umetnikov. Ob otvoritvi bo kulturni program. Sobota. 12. novembra, ob 19.30 dvorana Glasbene šole Titovo Velenje za koncertni abonma (2| in izven DIM1TRIS SGOUROS klavir Grški deček, ki so mu bogovi naklonjeni, koncertira in navdušuje občinstvo s svojim neverjetnim znanjem in obvladovanjem klaviature. Ker se vsako skladbo nauči v rekordnem času, je njegov repertoar ogromen: igra skoraj 50 koncertov z orkestrom in nepregledno množico najtežjih del klavirske literature. Na koncertu v Titovem Velenju bo igral Koncertni valček F. Busonija. Balado št. 4 F. Chopina. Orientalsko fantazijo M. Balakireva in Karneval R. Schumanna. Vstopnice 15.000 din! Torek, 15. novembra, ob 19.30 dom kulture Titovo Velenje za gledališki abonma (3) in izven. Gostuje »Teatar u gostima« iz Zagreba. Neil Simon: V TVOJEM ALI MOJEM STANOVANJU? Režija: Maja Freundlich. Igrajo: Boris Buzančič. Boris Miholjevič, Ana Karič in Lela Margitič. V znani Broadwayski uspešnici se bodo predstavili nam že znani gledališčniki. ki znajo izvabiti smeh in zadovoljnost povsod kamor jih povabijo. Njegovo stanovanje je na zahodni strani Central parka, njeno pa na vzhodni. Kje drugje kot v Nevv Yorku! V čigavem stanovanju torej .'.. . Vstopnice 10.000 din! Četrtek, 17. novembra, ob 19.00 knjižnica Titovo Velenje PESMI ŠTIRIH Kajetan Kovič, Janez Menart, Tone Pavček, Ciril Zlobec Minilo je 35 let od izida ene najbolj zanimivih povojnih pesniških zbirk, od Pesmi štirih, ki so združile štiri pesnike, ki so še danes zelo žive ustvarjalne osebnosti v slovenski književnosti in kulturi in združujejo temeljno stvariteljsko in izpovedno voljo. Na četrtkovem kulturnem večeru nam bodo brali svoje pesmi in se z nami pogovarjali. Na razpolago bodo tudi ponatisnjeni izvodi Pesmi štirih, v katere se bodo radi podpisovali. Četrtek, 24. novembra, ob 19.00 dom kulture Titovo Velenje — stiskama DlRTY PEARL RIWER (Umazana biserna reka) potopis po Kitajski in diapozitivi Velenjski literat Dušan Brešar je letos spomladi tri mesece bival v raznih kitajskih pokrajinah od Pekinga. Guangzhou-ja, Chengdu-ja, preko južnomorskega otoka Hainan Dao-ja do Hong Konga. Povzpel se je tudi na 3.100 m visoko goro Emeishan, kjer mrgoli opic, ki so tudi Brešarju prekrižale pot . . . Pripovedoval nam bo o tem, kako je spoznal tamkajšnja mesta, ljudi in običaje in prikaza! okoli 200 najlepših diapozitivov s tega potovanja. Ponedeljek, 28. novembra, ob 19.00 obisk v Cankarjevem domu v Ljubljani A. Adam: GISELLE balet Gostuje Državni baletni ansambel Beloruske SSR iz Minska. Koreograf: M. Pe-tipa Balet Giselle je nastal leta 1841 in je še danes ena najbolj gledanih baletnih predstav. Izredno lepa glasba in koreografija sta znanilca obdobja romantike v baletu. Odhod avtobusa ob 16.00 izpred Rdeče dvorane. Cena aranžmaja 25.000 din. Za organizirane skupine 20popust. Prijave do zasedbe avtobusa. Sobota, 3. decembra, ob 10.00 dom kulture Titovo Velenje mala dvorana. Gostuje Ljubljansko lutkovno gledališče, sobotna matineja za najmlajše PRAVLJIČARJEVE PRAVLJICE lutke Češki lutkar, režiser in pisec, odlični poznavalec lutkovnega medija Jiri Streda. je pod tem naslovom priredil dve znani pravljici o Rdeči kapici in o Princesi na zrnu graha. Njegova zamisel temelji na otroški igri, le malo fantazije je treba, da se preselimo v svet pravljice. Vstopnice 2.000 din! Sreda, 7. decembra, ob 19.30 dom kulture Titovo Velenje za gledališki abonma (4) in izven A. T. Linhart: TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI Gostovanje SLG Maribor Režija: Vinko Moderndorler Igrajo: Vlado Novak. Anica Veble, Zvone Hribar, Irena Varga, Renato Jenček, Rado Pavalec, Ivo Leskovec, Irena Mihelič, Zvonko Funda. Janez Klasinc, Peter Šprajc, Vita Gregorc, Ivan Orešič in številni kmečki fantje in dekleta. Predstava ima en odmor! Vstopnice 10.000 din! Sobota. 10. decembra dom kulture Titovo Velenje 100 LET NAPOTNIKOVEGA ROJSTVA osrednja prireditev Letos 12. decembra, bo poteklo 100 let, odkar se je v Zavodnjah nad Šoštanjem rodil velikan med slovenskimi kiparji — Ivan Napotnik. Vse leto že tečejo različne prireditve, ki so posvečene tej obletnici. Četrtek, 15. decembra, ob 19.00 knjižnica Titovo Velenje DR. DIMITRIJ RUPEL o kulturi in demokraciji V znanih razpravah o sodobni demokraci ji in v času po plenumu kulturnih delavcev bo zanimivo prisluhniti javnemu in kulturnemu delavcu prof. dr. Dimitriju Ruplu o njegovih argumentiranih pogledih na kulturo in demokracijo, ki imajo veliko pristašev pa tudi nasprotnikov. Petek. 16. decembra, ob 19.00 dom kulture Titovo Velenje ALPINISTIČNO SMUČANJE V CORD1LLERI BLANCI predavanje z diapozitivi Andrej Terčelj in Borut Črnivec, se, kot člana SD Novinar, že pet let ukvarjata z alpinističnim smučanjem. V tem času sta izvedla več kot 60 zahtevnih in ek- stremnih spustov z vrhov v domačih in tujih gorah. Vstopnice 3.000 din! Popustov ni! Ponedeljek, 19. decembra, ob 19.30 dvorana Glasbene šole Titovo Velenje za koncertni abonma (3) in izven KONCERT SIMFONIKOV SLOVENSKE FILHARMONIJE Dirigent: Uroš Lajovic Solist: Benjamnin Šaver, klavir Program: B Ipavec — Serenada; F. Schubert — 8. simfonija »Nedokončana«; F. Liszt — Koncert za klavir in orkester št. 1; F. Liszt — Madžarska rapsodija št. 2. Vstopnice 10.000 din! Sobota, 24. decembra, ob 18.00 obisk v Cankarjevem domu v Ljubljani SAKRALNI KONCERT slovenske božične pesmi z Nevv Svving Ouartetom Odhod avtobusa ob 15.00 izpred Rdeče dvorane. Po prihodu ogled novoletnega sejma v Čopovi, na Tromostovju in v Stari Ljubljani. Povratek v Titovo Velenje okoli 22.00. Cena aranžmaja 30.000 din. Prijave sprejemamo do zasedbe avtobusa. Popusti običajni! Informacije: Vstopnice prodajamo 10 dni pred napovedano prireditvijo, v pisarni št. 53/1, dom kulture Titovo Velenje, med 9.00 in 14.00, v soboto med 9.00 in 12.00. Tam lahko vplačate tudi aranžmaje za obiske v Cankarjevem domu ali drugih kulturnih središčih. Koledar prireditev pošiljamo vsem abonentom koncertnega in gledališkega abonmaja ter ostalim, ki to izrecno želijo in obiskujejo naše prireditve. Za organiziran nakup več kot 20 vstopnic ali aranžmajev priznamo 20% popust. Šolska mladina ima 50% popust. Ingrad Kladivar:Rudar 2:2 (0:2) CELJE Igrišče na Skalni kleli, gledalcev 200. sodnik Aksentijevič iz Ljubljane. STRELCI: 0:1 Brdžanovič (31. 0:2 Boškovič (19), 1:2 - Marinček (70), 2:2 - Zukič (75). RUDAR: Hrast. Jalušič. Raukovič. Macura, Javornik, C viki, Brdžanovič. Mišetič, Salija (Oblak). Boškovič. Vauh. Elkroj :Pohorje 1:0 (0:0) MOZIRJE Igrišče Elkroja. gledalcev 250. sodnik Beton iz Kranja. STRELEC: 1:0 Bolko (80). ELKROJ: Pusovnik. Ilii. Slrnišnik. Pranjič. Tratnik. Božičevič. Remic. Grobelšek. Knez. Maroll (Turk). Foršlner (Bolko). Steklar :ERA Šmartno 1:1 (1:1) ROGAŠKA SLATINA Igrišče Steklarja, gledalcev 700. sodnik Kara-jica iz Ljubljane. STRELCA: 0:1 Malus (5). 1:1 Petrak (29 . enajstmetrovka). ERA ŠMARTNO: Magrič. Matko. Maglica. Tomažič. Skrbinek. Fajdiga. Korber. Radivojevič, Laznik. Zelez-nik. Malus (Kopušar, Rudnik). center srednjih šol CENTER SREDNJIH ŠOL TEHNIŠKE IN DRUŽBOSLOVNE USMERITVE p. o. Trg mladosti 3 TITOVO VELENJE Svet DO Center srednjih šol tehniške in družboslovne usmeritve razpisuje dela in naloge ravnatelja Centra srednjih šol tehniške in družboslovne usmeritve. Za razpisana dela in naloge so, poleg z zakonom določeni, zahtevani še naslednji pogoji: — visoka izobrazba. — pedagoška izobrazba in strokovni izpit ter — najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgojnoizobraževalnem delu. K vlogi je potrebno priložiti program dela za mandatno obdobje. Nastop dela je možen takoj. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let. Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v roku 15 dni od razpisa na naslov: Center srednjih šol tehniške in družboslovne usmeritve. Trg mladosti 3, Titovo Velenje z oznako »za razpisno komisijo«. O rezultatih izbire bomo prijavljene kandidate obvestili v roku 30 dni po opravljeni izbiri. TRGOVSKA IN PROIZVODNA DO »ERA« TITOVO VELENJE DELAVSKI SVET DSSS RAZPISUJE dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi VODENJE RAČUNOVODSKE SLUŽBE Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom in družbenim dogovorom izpolnjevati še naslednje pogoje: — da imajo visoko ali višjo izobrazbo ekonomske smeri — 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju del in nalog s pridobljeno strokovno izobrazbo ekonomske smeri — moralno-politična primernost. Mandat za razpisana dela in naloge traja štiri leta. Rok za prijavo je 8 dni od dneva objave razpisa. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: DO »ERA« Titovo Velenje — Prešernova 10: z oznako: ZA RAZPISNO KOMISIJO DSSS. Kandidate bomo o izbiri pismeno obvestili v roku 30 dni od zaključnega roka za prijavo na razpis. li Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje —»» ZGORNJESAVINJSKA HRANILNO KREDITNA SLUŽBA razpisuje po sklepu zbora delegatov prosta dela in naloge VODJE ZHKS Kandidati morajo izpolnjevati splošne zakonske pogoje in imeti uspešno končano — višjo šolo ekonomske ali pravne smeri in dve leti delovnih izkušenj ali — srednjo šolo istih smeri in štiri leta delovnih izkušenj. Izbrani kandidat to imenovan za štiri leta. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjega dela naj kandidati pošljejo v zaprti ovojnici do 2. decembra 1988 na naslov: MERCATOR ZGORNJESAVINJSKA KMETIJSKA ZADRUGA MOZIRJE z oznako »za razpisno komisijo ZHKS«. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po poteku roka za prijavo. Bodo celo jesenski zmagovalci? Nogometaši Rudarja so na gostovanju v Celju osvojili točko in domačini so tudi po enajstih jesenskih kolih še brez zmage, celo s točko so lahko zadovoljni. Velenjski nogometaši so v Celju že v 19. minuti vodili z 2:0. strelca sla bila Brdžanovič (5) in Boškov ič. v nadaljevanju pa je domačinom uspelo izenačiti. Rudarji se sedaj lahko borijo celo za prvo meslo in naslov jesenskega prvaka, saj se bodo v nedeljo doma pomerili z Llkrojem. Ljubljana in Stol. ki sla sedaj točko pred njimi, pa se hosta pomerila med seboj. Res je sicer, da nogometaši iz Mozirja za nedeljskimi gostitelji zaostajajo le za točko in se tudi ne mislijo vnaprej predati, favoriti pa so vendarle izkušencjši nogometaši Rudarja. Na igrišču ob Jezeru ho torej v nedeljo zares zanimivo, ostanimo v prepričanju, da ludi športno. V SNL ni več neporaženega Na nedeljski lekmi v Mozirju so nogometaši Pohorja prvič v jesenskem delu izgubili in tako v slovenski ligi ni več neporažene ekipe. Oslabljeni domačini so v prvem polčasu več napadali in si tudi ustvarili več priložnosti, gostje pa so bili zelo nevarni s hitrimi nasprotnimi napadi in lako v 13. minuli zapravili najlepšo priložnost na srečanju, ko so zadeli vratnico. v gneči zatem pa se je izkazal Pusovnik. Po odmoru je kazalo, da so oboji zadovoljni s točko, gostje pa so bili že zelo blizu želenega cilja, da bi bili neporaženi tudi po enajstem kolu. Zanimivih akcij vseeno ni manjkalo, žal pa tudi ne preostre igre na obeh straneh Navijači gostujočega kluba so domačim pokazali kako se navija za svoj klub. nekateri med njimi pa so bili vendarle preveč »ogreli« in bi lahko srečanje privedli do neželenega zaključka, pa ludi številne petarde jim niso v posebno časi. Y>e seje vseeno umirilo, nato pa znova razv nelo Deset minul pred koncem je nareč Bof ko z mojstrskim strelom z velike razdalje premagal gostujočega vratarja, ki je po nepotrebnem stekel daleč v polje. Vratar Jug je želel napako popravili in je v zadnjih minutah igral v napadu, tega pa nogometaši Llkroja niso znali izkoristili s še kakšnim zadetkom. V prihodnjem kolu bo na igrišču ob Jezeru v Viiovem Velenju sosedski derbi, tokrat res prav i derbi, saj so Rudarji na tretiem mestu s točko zaostanka za vodilnima. Elkroj pa ie s točko manj od Rudarja na pclcm Zamudili priložnost za prvo mesto Tudi na gostovanju pri vodilnem Steklarju so Šmarčani dosegli lep uspeh, saj so poleg osvojene točke pokazali tudi veliko nogometnega znanja, borbenosti in taktične zrelosti. Povedli so že v 5. minuti, ko je Malus izkoristil zmedo v domači obrambi, domači pa so izenačili v 20. minuti po prestrogo dosojeni enajstmetrovki. V nadaljevanju so si Šmarčani z dobro igro ustvarili več lepih priložnosti za zadetek, žal pa so imeli gostitelji v vratih zelo razpoloženega vratarja. Pomemben delež k uspehu so prispevali tudi navijači ERE Šmartnega. ki so svoje nogometaše bučno spodbujali vso srečanje. V Šmartnem pričakujejo, da bodo takšen »končen« pripravili tudi v nedeljo, ko se bodo doma v zadnjem jesenskem kolu pomerili s Pesnico. K. N. Točki le za odbojkarje V 5. kolu tekmovanja v slovenskih odbojkarskih ligah so hili uspešni le odbojkarji Topolšice, ki so v gosleh premagali zadnjega Zelezarja. odboj karice Topolšice Kajuha se na gostovanju pri vodilni ekipi Partizana Tabor niso resneje upirale, v Ireh nizih osvojile vsega devet točk in so po tem kolu na predzadnjem mestu v skupini štirih ekip s po dvema točkama, neuspešne pa so bile tudi igralke ekipe Ljubno Glin, ki so tesno izgubile v Mislinji in po dveh zaporednih porazih s prvega zdrsnile na četrto mesto na lestvici. Železar:Topolšica 1:3 Z zmago proti zadnjemu Železarju so si igralci Topolšice utrdili mesto v sredini lestvice. Zmagali so s 3:1 (7, 16, — 14, 7). Igra je bila zlasti zanimiva \ drugem nizu. ki so ga Topolčani dobili na 16 ter v tretjem, v katerem so domačini prav tako zmagali na razliko. V četrtem goslje niso imeli več- I jih problemov in so zanesljivo zmaga-1 li. V prihodnjem kolu bo na sporedu ; savinjsko-šaleški derbi med Sempe-l trom. ki mu gori pod nogami, in To-polšico. srečanje pa bo v Šempetru. Partizan Tabor:Topolšica Kajuh 3:0 Odbojkarice Topolšice Kajuha se na gostovanju v Ljubljani vodilni ekipi na lestvici niso resneje upirale, saj so v pičlih 36 minutah izgubile z 0:3 ( — 2. —4. — 3) in vsega skupaj osvojile le devet točk. V šestem kolu se bodo pomerile v Lučah z ekipo Ljubno Glin, ki si po dveh zaporednih porazih vsekakor želi zmage. I.jubenke so v tem kolu gostovale v Mislinji in izgubile z 1:3 (-9, II, -13, -121. Tekma je bila zanimiva in izenačena, kar priča tudi razlika v posameznih nizih, ki je bila zelo majhna. V naslednjem kolu torej priložnost za Ljubenke. da se znova priključijo vrhu in za Topol-čanke. da se odlepijo z dna prvenstvene lestvice. Strelski šport Prvega republiškega tekmovanja v mednarodnem programu na novem strelišču v Hrastniku so se uspešno udeležili tudi velenjski strelci. V streljanju s standardno zračno pištolo je pri mladincih zmagal Veternik s 529 krogi pred Pšajtom s 520, z istim orožjem pa je pri članicah zmagala Denis Bola. V konkurenci članov sta bila Tkalec in Legner čelni in peti. V 3. kolu 2. republiške strelske lige vzhod so velenjski strelci na svojem strelišču gostili ekipo Dušana Po-ženela iz Rečice pri Laškem. S pomlajeno ekipo so Velenjčani izgubili najtesneje, le za krog. Rezultat je bil 1435:1436. nastopili pa so Franc Trebše 364. Hiršel 360, Miklav 359 in Borut Trebše 352. F. Ž. ViDEOTEKA N 7 vas Ijek, 14. novembra, v pasažo Presenečenja: Madonna v živo, V VIDEOTEKI N° 1 vam bodo ponudili: — izposojo video kaset, — snemanje z video kamero. titiMOTClenr STANDARD vabi na otvoritev v ponede- Erine blagovnice Standard. cocktaili. . . — izposoja avdio video opreme. — presnemavanje in prodaja posnetih avdio video kaset in — druge avdio video usluge. CIKLUS TEČAJEV USPOSABLJANJA ZA OSVOBAJANJE SKOZI SAMOURESNIČEVANE LASTNEGA BITJA IN S TEM V^ UVOD V BIVANJSKO SVOBODO • NAMENJEN IŠČOČIM MvA POSAMEZNKOM.Kl SO NEZADCNOU Z OBSTOJEČIM IN ŽELIJO ' OSMISLITI SVOJE ŽIVLJENJE SKOZI DUHOVNO RAST. VIDENJE IN URESNIČEVANJA V SMISLA BIVANJA« PROGRAMI: I JOGA KOT tNSTRUMENTARU ZA l DOSEGANJE IN VZDRŽE>ANJE POPOLNEGA PSIHOFIZIČNEGA ZDRAVJA 1 2 IN 3 DEL • JOGIJSKE DRŽE -TEHNIKE DIHANJA • ZVOČNO VBRACUSKE TEHMKE - DUŠEVNA IN TELESNA GL08INSKA SPROSTITEV ?/ŠIRJENJE ZAVESTI DO POPOLNEGA VSAKOTRENUTNEGA SAMOZAVEDANJA • -DONK S SVOJIM RESNIČNIM BISTVOM -NADZOR NAD MISELNIMI IN ČUSTVEMMI PROCESI TRAJNA UKINITEV NEGATIVNIH ČUSTEV IN KOMPLEKSOV TER VZPOSTflrtTEV SAMO ENEGA VSEPREŽEMAJOČEGA ČUSTVA - VZPOSTAVITEV NOTRANJE HARMONIJE« 3/DOŽIVETJE HKRATNOSTI NOTRANJE N ZUNANJE POZOW#OSn - ČISTO BIVANJE IN S TEM VPOGLED V POTREBNOST SAMOURESNIČEVANJA KI NI I« V SAfcCM OblEM BIVANJU VZHOD NE V SAMI KREACIJ ZAHOD AMFftK V SNTEZI OBOJEGA OZ V TOTALNEM NADZORU HKRATNOSTI OBEH POJAVNOSTI KI LAHKO POTEKA LE V POPOLNI PRlROONt F 4/PRAKTlCNO DELOVANJE IZ NCVOOOSEŽEltGA POLJA ZAVESTI IN NOTRANJE 1 PONOVNO PADANJE V ZAČARANI KROG. ZAOOVOUEWUE IZMIŠLJENIH POTREB IN NEGATIVMH POSLE3C ALI REORGANIZACIJA LASTNEGA ŽIVLJENJA V KREACIJO URESNIČEVANJA SMISLA BT0UUA PO PREDHOONEM LASTNEM SPOZNANJU. • PODAJANJE INFORMACIJ O IZHKUŠNJAN VPLJIVA PRISTNE ČLOVEŠKE HRANE NA TELO IN DUHOVNOST • INFORMACIJ O IZKUŠNJAH SAMOOSKRBE « ODPIRANJE TEMELJEV ZA ABSOLUTNO EKOLOŠKO IN ZDRAVSTENO PREVENTIVO• UVELJAVLJANJE SPREGLEDANIH RESNIC SKOZI PRISTOJNE DRUŽBENE INSTITUCIJE S PREDHODNIM ZNANSTVENIM PREVERJANJEM. Te d a ji si bodo sled* po vremem redu v vsakem šolskem letu Tečaji i udeležencev in stroSkov (prostor., skupinsko ali samosloino iaziskovair» U programov. *o to zagotovljeno tasSostrv itevilo udeležencev z. komeraaino naravnam, zato oamo eno določili skupno n bo v Programe bo votH Leon Kavzer Končam 4 program ' VPIS »Ji 88 , 17.11 88 , 1B It 88 na osno V o** Rokomet — samo hlad Še srečanje z ekipo Podravke so morale velenjske rokometašice odigrati v športni dvorani Golovec v Celju. Zazeblo nas je že pred začetkom srečanja, ko smo mimogrede v pogovoru izvedeli koliko stane zasedena Rdeča dvorana v Titovem Velenju« rokometni klub: kar 50 starih milijonov na teden. Deset milijonov sama tekma t na uro), dva treninga med tednom pa skupaj 30 milijonov. Tako bo gostiteljcuno v tej dvorani klubu povečalo stroške kar za blizu 500 starih milijonov. Zeblo nas jie med srečanjem, ker je bila dvorana neogrevana, zamrazilo pa nas je ludi na koncu. ko so dekleta ostala brez točk. Začeie so dobro, zelo podjetno in povedle s 3:0, nato so se malce ohladile in i 23 minuli je bil izid pa se spet ogrele in odšle na odmor s prednostjo zadetka (12:1 I)l V dtugem polčasu pa je bilo hladno igralkam Velenja, ali pa toplo in obratno pri gostjah. Te so v 44. minuti drugič izenačile izid, pa kmalu nato prvič povedle «1*9:2®). V teh trenutkih Petkova ni imela sreče, trener Mirko Požun je poskusil z menjavo vraiark spremeniti polek spet v svojo korist, kar si je lahko privoščil. saj v len prvenstv u igra kar s tremi vralarkami ('.?). Pa tudi to ni [»omagalo. Goslje so v 47. minuli povečale razliko za 2 zadetka. No, Velenjčanke so z odlično igro Karičeve v 54. minuti izenačile (23:23), toda gostje so imele v svojih vrrtah prav tako odlično Pav lovičevo. ki je z nekaj zadetki v zadnjih minutah zapečatila usodo gostiteljic. Vedenje:. Petek. Karič 13. Golič 2. Topič. Zidar 3. Omerovič 1, Oder. Vičar 4. Verzolak. Delič. Lakie. Kmelič. V naslednjiem kolu bodo igralke Velenja goslje ekipe Arena. Miklavž:Elektra 88:92 Košarkaijj' Elektre so zmagali tretjič zapored, tokrat v gosteh v Mariboru proli neposrednemu tekmecu za uvrstitev v zaključni del tekmovanja. Za igro v obrambi velja pohvaliti Kugoniča in Dumbuvo. v napadu pa Tomica. V naslednjem kolu se bo Elektra v gosteh pomerila z ekipo Bistrice. Igrali s®: Dumbuva 4. Lipnik 6, Leskovšek 3. Pašič 4. Mackovšek 5. Kugo-nič 22. Mhiktk 7. Cajact IS- Aljaž. Zakeršnik 2. Bogataj in Tomic 21. Šah Rezultati hctropoteznega tekmovanja za prehodni pokal za mesec november: t. Gotšek. d 14.5 točku. 2. Matko (12^5 toči). 3. Rajkovič (12.5). 4. POgoreOčmil «II.5L >. Kristan (II točkii. .. Skupni vrstni tred: I. Goršek 176». 2. Kristan «6S)l 3. Matko (61). 4. Stropnik (49), 5. Brešar (45». 6. Rajkovič (40».... Začelo pa se je tudi tekmovanje v drugi slovenski ligi vzhod za leto 1988. Rezultati I. kola: Velenje:Šent-jur 4.5:1,5, Brežice:Litija 2.5:3.5. Slovenj Gradec:Trbovlje 2,5:3,5, Ra-vne:Krško 3.5:2,5. V drugem kolu so šahisti Velenja gostovali v Krškem in zmagali z rezultatom 4,5:1.5. Edini še brez poraza Rokosraenaš« Šoštanja so se iz Krškega vrnili le s polovičnim uspehom, saj seje srečanje končalo 20:20 (13:7). Domači igralci so bili do zadn jih minut bol jši nasprotnik, ob polčasu so vodili kar s 13:7, na koncu pa bi skoraj ostali brez točk. Očitno je, da vsa moštva igrajo na vso moč proti največjemu kandidatu za republiški naslov, torej proti ekipi Šoštanja. Po vodstvu Krčanov s 17:12 so goslje zaigrali nadvse požrtvovalno, dosegli štiri zadetke zapored in zmanjšali rezultat na 11:16. Odlično so zaigrali ludi v naslednjih minutah. Slabi dve minuti pred koncem so izenačili na 19:19 in takoj nato povedli z 20:19. Gostitelji, ki so bili vso srečanje boljši pa so vendarle osvojili točko s sedmmetrovko v zadnjih irenulkih tekme. Ker so igralci trboveljskega Rudarja v tem kolu zmagali. sla Šoštanj im Rudar z enakim številom točk na vrhu lestvice. V naslednjih dveh kolih imajo igralci Šoštanja priložnost, da se utrdijo na vrhu lestvice, saj obakral igrajo donita. Najboljši strelci so bili Vrečar s 6 zadetki in Robi Lesjak ter Požun s po štirimi. Obvestilo Udeležence v prometu obveščamo, da bo od petka. 11. novembra. daljje spremenjen prometni režim na cesti Lole Ri-barja v Šoštanju. Na celotni dolžini ceste mimo bazena bo TOlsIlej potekali promet dvosmerno. Prosimo,. tla spremembo upoštevate in vozite previdno! »VEKOS« TOZD KO Kmalu bo sneg Bliža se zrnat Smučarji obiščite pravočasno ELAN SERVIS na Tavčarjevi 17 v Titovem Velenju, ki je že pričeli sezonsko delo servisiranja smuči. Nudijo vam naslednje usluge: strokovno montažo, premontažo in impregnacijo smuči, brušenje robnikov, obnovo drsne obloge in ostala popravila na smučeh. Za pravu užitek na snegu je pogoj strokovna priprava smuči. Delovni čas: v-sak delovni dan razen sobote od 15. do 18. ure. Tel.: 857-561 Priporočam« se za obisk! I dUHTJE Iskra ISKRA ELEMENTI — FERITI LJUBLJANA Stegne 19 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge TEHNOLOG NAVITIH KOMPONENT v poslovni enoti Ljubno Pogoj« visoka ali višja strokovna izobrazba elektro ali strojne usmeritve dve teti delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah, znanje tujega jezika. Novemu sodelavcu nudimo kreativno in zanimivo delo, stimulativne osebne dohodke na podlagi doseženih rezultatov dela. Možnost reševanji stanovanjskega problema. Pisne prijave pošljite v 8 dneh na naslov: Iskra Elementi — Feri-ti, Ljju&tjana,. Stegne 19. Informacije v zvezi z objavo lahko kandidat« za zaposlitev dobijo po telefonu št. (061) 576-298 ali na PE v Ljubnem f063j 840-045. 10. stran * nas CcJS SHHMHnHHHMM ZANIMIVO titovo velenje * 10. novembra 1988 Občina Velenje Dolžniki stanarin ZBOR UPORABNIKOV SKUPŠČINE STANOVANJSKE SKUPNOSTI OBČINE VELENJE JE NA 12. SEJI DNE 14. OKTOBRA NA ZAHTEVO DELEGATOV SPREJEL SKLEP, DA SE JAVNO OBJAVI SEZNAM IMEN TISTIH STANOVALCEV, KI NE PLAČUJEJO REDNO STANARINE. TAKŠEN SKLEP JE POTRDIL TUDI ZBOR IZVAJALCEV SKUPŠČINE STANOVANJSKE SKUPNOSTI NA SVOJI 10. SEJI DNE 21. OKTOBRA. PREGLED DOLŽNIKOV VSEBUJE TISTE NEPLAČNTKE, KI SVOJIH OBVEZNOSTI NISO PORAVNALI ZA OBDOBJE TREH MESECEV IN VEČ V PRETEKLEM OBDOBJU. PREGLED DOLŽNIKOV PA NE VSEBUJE TISTIH NEPLAČNI-KOV, KI SVOJIH OBVEZNOSTI NISO PORAVNALI ZA MANJ KOT TRI MESECE (MESEC ALI DVA), KER JE BIL SPREJET TAKŠEN SKLEP. TO PA POMENI, DA JE V RESNICI DOLŽNIKOV VEČ, KOT PA Jlll JE ZAJETIH V SEZNAMU. PREGLED DOLŽNIKOV PRI ZNESKIH NE VSEBUJE ZAMUDNIH OBRESTI, KER SE LE TE OBRAČUNAV AJO OB PLAČILI DOLGA. VSI, KI NISO PORAVNALI OBVEZNOSTI DO ROKA ZAPADLOSTI, BODO PREJELI POLOŽNICE POSEBEJ SAVK) ZA OBRESTI. OCENJUJEMO, DA JE SKLEP O OBJAVI DOLŽNIKOV POZITIVNO VPLIVAL NA NEPLAČNTKE, SAJ JE SVOJ DOLG PO SPREJETEM SKLEPU NA SKUPŠČINI STANOVANJSKE SKL P-NOSTI PA DO 27. 10. 1988. KO JE BIL IZDELAN SEZNAM, PORAVNALO PREKO 100 STANOV ALCEV, ŠE VEDNO PA JE NA SEZNAMU 337 NEPLAČMKOV. DSSS SIS GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI OBČINE VELENJE SEZNAM DOLŽNIKOV IN NJIHOVEGA SKUPNEGA DOLGA PRI I Ml. K IN IMI NASLOV lir LIX FRANC t KRAJNC STANISLAVA GOLCM AN FILIP JO( K MIl.AN BERlClC IVAN KRAGOLNIK ANTON SOLINA SLAVKO JELEN IVAN PRAUNSEIS SILVO SOPE RAMADAN ŠE^CIRI AVNIJA LESJAK EMILIJA BUNlC DRAGICA KAŠNIK C IRIL VOVK STANISLAV ŽUNA MILA DOBRAJC MARIJA LUŠNlCKlC RIFET GOLOB BRANKO ZEBEC RUDOLF PADOVNIK ERIKA BUCIK FRANC TRIVUNOVlC ŽIVKO ZORKO IVANKA G AS HI GJELADIN BALABAN LJUBA RAMSAK MOJC A CAS MIHAEL DEDIČ ŠABAN RUDOLF JOŽEFA VLAJlC BRANISLAV MULAHMETOVlC MUSTA FA GLUŠlC JANEZ NOVINSEK ANDREJ ILlC DRAGOLJUB GORLOV VLADO MIKLAVŽINA CiASPER RADULOVlC BOJANA TODOROVlC RADOSLAV MATKO C VETKA NAVERŠNIK IVAN PETROVIČ SONJA STANKOVlC JOVAN GORŠEK FRANČIŠEK MUNDA MARJAN PAVIC MARIJAN BARON ZLATKO BUDINSKI JULIJAN KAUDIK JOŽE HASIC ANIFA SOJC IRMIC A GRUBELNIK JANA EILIPOVlC SMRF.CNIK Rl! DOL F TEŽAK MARTA DERVIC MIMLIJA FF.LDIN IVANKA MILANKOVIC PETAR RAK JANEZ KONCTLJA EDVARD VLATEŠlC BOGDAN HUSANOVIC ALIJA JELEN MARIJA IKANOVIC IBRO RAUKOV1C ZORA FERBNC" JOŽIC A ZUPANC BERNARDA PO D PEC.AN ŠURAKA MILI CA ocko srf.Cko SILOVŠEK DARINKA DŽAMBlC BAHRIJA BOLHA SREČKO PLAHUTA ALOJZIJ ZLATAREK VERA KOVACEVlC BRF.NDON BOGDAN MIJO ZAGMAJSTER LJUDMILA MUSlC FAIML STRAHOVNIK DARKO REBERNIK VEKOSLAVA KOLAR RAFAEL JASTROVNIK MIHAELA PRIIMEK IN IMF 1. JULIJ J, TITOVO VELENJE 1:5.350.(1(1 DIN VOJKOVA 3. TITOVO VELENJE 47X.KW.00 DIN KARDELJEV TRG I. TITOVO VI L 1 NJE X46.599.tMl DIN ŠALI K s:. TITOVO Vl.LENJI 191.582.00 DIN SPI.G LOVA 1. TITOVO VELENJE 475.263.(X> DIN FOITOVA 4. TITOVO VELENJE 3S4.7S5.tlll DIN KARDELJEV TRG 4. TITOVO VELENJE 352.250.00 DIN V VLAHOVlCA f>5. TITOVO VELENJE 7X5.207.0(1 DIN ŠALEŠKA: B. TITOVO VELENJE 66X.202.(H) DIN TFKAVCEVA 2. ŠOŠTANJ 153.306.00 DIN KAJUHOVA 12. ŠOŠTANJ 45.802.00 DIN JENKOVA 17. TITOVO VELENJE 249.180,00 DIN HRASTOVEC I. TITOVO VELENJE I9X.466.(K1 DIN JENKOVA 19. TITOVO VELENJE 739.096,00 DIN SERC ERJF.VA 17. TITOVO VELENJE 377.963.00 DIN ŠALEK X2. TITOVO VELENJE 103.022.00 DIN STRC ERJFVA 13. TITOVO VELENJE 233.343.00 DIN JENKOVA 17. TITOVO VELENJE 170.100.00 DIN STAN TITOVA 5. TITOVO VELENJE 355.480.00 DIN V. VL AHOVlCA 45. TITOVO VELENJE 891.450.00 DIN C ANKARJEVA 5. ŠOŠTANJ 399 774.00 DIN V. VLAHOVlCA 38. TITOVO VELENJE 580.640.00 DIN SERC ERJF.VA I I, TITOVO VELENJE 428.570.00 DIN JENKOVA 15. TITOVO VELENJE 397.9X7.00 DIN TEKAVČEVA :. ŠOŠTANJ 306.655.00 DIN CESTA TALCEV 15. ŠOŠTANJ 40.956.00 DIN V VLAHOVlCA 40. TITOVO VELENJE 197.633.00 DIN LILIJSKA 16. TITOVO VELENJE 90.626.00 DIN KERSNIKOVA 15. TITOVO VELENJE 332.038.00 DIN TRG B MRAVLJAK II. ŠOŠTANJ 257.399.IK) DIN V BANJE 4. TITOVO VELENJE 504.260.00 DIN C. TALC F.V 15. ŠOŠTANJ 105.678.00 DIN JURČIČEVA I. TITOVO VELENJE 578.7X9.00 DIN KARDELJEV TRCi 3. TITOVO VELENJE 557.479.00 DIN STANTETOVA 26. TITOVO VELENJE 315.718.00 DIN JENKOVA 9. TITOVO VELENJE 463.582.00 DIN HRASTOVEC I. TITOVO VELENJE 433.872.00 DIN SALEK 8:. TITOVO VELENJE 414.483.00 DIN KARDELJEV TRC. X. TITOVO VELENJE 34:.950.00 DIN VRNJACKF BANJE 6. TITOVO VELENJE 463.079.00 DIN ŠMARTNO OB PAKI 84 230.544.0» DIN CESTA TALCEV I. TITOVO VELENJE 194.758.(81 DIN VRNJAČKE BANJE 2. TITOVO VELI NJE. 404.:60.00 DIN V. VLAHOVlCA 42. TITOVO VELENJE 547.399.00 DIN JENKOVA II. TITOVO VELENJE 5X$.4AI.OO DIN KARDELJEV TRCi 3. TITOVO VELENJE 592.542.00 DIN KOROŠKA I A. ŠOŠTANJ 4I6.07:,()» DIN AŠKERČEVA I. ŠOŠTANJ 295.351.00 DIN SELO 7. TITOVO VELENJE 360.977.tH) DIN STARI TRCi 26. TITOVO VELENJE 2XII.45X.0fl DIN FOITOVA 4. TITOVO VELENJE 554.X74.00 DIN KIDRIČEVA 5. TITOVO VELENJE 290.970.00 DIN ARNACE 2. TITOVO VELENJE 74.715.0(1 DIN ŠALEŠKA 2 C . TITOVO VELENJE 540.4X2.00 DIN KERSNIKOVA 17. TITOVO VELENJE 253.720.0(1 DIN ŠALEŠKA 19. TITOVO VELENJE 2X9.296.lKr Dl N ZIOANŠKOVA 2. TITOVO VELENJE 2A2.Xfll.flfl DIN KARDELJEV TRG 1. TITOVO VELENJE 597.532.00 DIN SERCEKJFVA IX. TITOVO VELENJE . 3X9.990.(81 DIN STANTETOVA 10. TITOVO VELENJE 351.940.00 DIN TEKAVCEVA 2. ŠOŠTANJ 2X9.5IX.00 DIN STANTETOVA 13. TITOVO VELENJE 6II.AII.IMI DIN VRNJACKE BANJE 4. TITOVO VELENJE 625.2X5.00 Dl N V VL AHOVlCA 42. TITOVO VELENJE 39l.4flfl.IKI DIN V. VLAHOVlCA 40. TITOVO VELENJE 619.543.00 Dl N SALEK 91. TITOVO VELENJE 246.791.00 DIN STARI TRG 15. TITOVO VELENJE :95.135.00 DIN CESTA TALC EV 15. ŠOŠTANJ 22A.504.00 DIN JENKOVA 17, TITOVO VELENJE 700.7XX.00 DIN SALEK 90. TITOVO VELENJE 248.010.00 DIN KOROŠKA 18. ŠOŠTANJ 268.627.00 DIN ŠALEŠKA : A. TITOVO VELENJE 1.093.603,00 DIN KARDELJEV TRCi 3. TITOVO VELENJE X9I.7XX.00 DIN VRNJACKE BANJE 7. TITOVO VELENJE 6X3.976.00 DIN STARI TRG :6. TITOVO VELENJE 347.396.00 Dl N FOITOVA 6. TITOVO VELENJE 476.593.00 DIN KAJUHOVA II. ŠOŠTANJ 302.066.00 DIN PREŠERNOVA 6. TITOVO VELENJE 524.805.00 DIN ŠALEŠKA 18 C. TITOVO VELENJE 324.471.00 DIN ŠALEK 86. TITOVO VELENJE 678.036.00 DIN KARDELJEV TRG I. TITOVO VELENJE 386.686.00 DIN ClVlC ADAM menc ingar darinka ctmperc elizabeta KOTNIK VINKO KRULEJ MARTINA MATANIC ANTUN urbanc t ran( PE R KO STANISLAV PAJlC MUFIDA KOCBEK ALBIN HORVAT KRISTINA HUDOVERNIK MARJAN PANIC ZLATKA ŽUČKO IVAN PERGER ANTON HAINC I Vit A P1RC IVANKA KRAMIRMEDARDA MRAVLJAK KAROL VI RDI V DRACiO EMRlC I DILAM jAtiRic srf.Cko hudournik ana c vjl tkovic stevo KAMBI ROVlC GORAN MAŠ1C REFIJA CiODEC ALOJZ FERENČINA VJEKOSLAV SUPOVF.C IRENA VOJKOVlC ANTE STAJIC LJUBOM1R ŠVIGA MILENA ŠPANIC DOBRIVOJ SILAN PAVEL MENCINGAR DARINKA I MERŠIC SREČKO TOMAŽIC JOŽEF DURAKOVIC BEGO DIKLIC IRENA JAVORNIK IVAN PONGRACTČ MILAN zbic ajnik roman in L MENC VODIŠEK MARIJA PEVEC STANISLAVA SRNOVRPNIK VESNA SAMEC CVETKO VALENT1C ZORAN KLINAR ANTON MILETIC MILIJANA SOTLAR PETER ZELENKOVlC GALIB GALOF DRAGIC A ŠONC BRANKO 1 BRIŠE V K RAM IZ LIPOVŠF.K VLADIMIR MURATOVIC I I Ril) TOVRLJAN JANEZ KLOSTERNIK ALOJZ DOBNIK IVAN MODRIJAN VIKTOR DIZDAREVIČ GORAN VONCINA KARI ŽRT ŠEMŠIDA zupanc drago PEČNIK FRANC KUZMAN JOŽE SLEMENŠEK BREDA KUČAN RUŽA makuc anic a videmšek štefan ŠARKAN JANEZ koč nik milena jf.lictc vinko herbst miroslav medara ana kovač anton ŠKORJANC DUŠANKA KOVAČ RUDOLF MASTNAK ZOFIJA MERC NIK ANA KRUCKEN VASJA HAFNER PETER STANI SLAV KNEZ DANIEL SARAJLIC ŠEVKIJA KORKOSK1 DANCO GRENKO KARL GORŠlC BAJRO KAKAŠ AVGUST ZAKLJUBERŠFK DARINKA JURČF.C TOMO KATIC MARIJA ŠKRABER KAZIMIR BITENC ALOJZIJA BANOVŠEK ALOJZ BEG0VIČ SIJA IBRAHIMOVIC IZET STANKOVlC MILAN VERDELJ MAJDA TURN1ŠKI MARJAN TOTER MILENA Šil I I AVGLST SlMEK VERONIKA PIRIČ JOSIP C ERIČ ŠALIH PAVČNIK DUŠAN KOKOL VASILIJ HORVAT LADISLAV GORŠEK MILAN VIDNER ANTON RADULOVlC MILADIN SLUGA JANEZ ČOJIC DRAGOMIR FRANKI LOVIC VLADIMIR GOLOB JUSTINA SALIBAŠ1Č RAŠID EBERLEC HNER ANTONIJA HARNOLD PAVEL BURŠ1Č VLASTA KOTNIK MARIJA ODER MILAN FAJFAR DANICA VASILJEVlC BOŠKO NAPOTNIK STANISLAV VIDNER ANTON G0JSEK DRAGO PROSTOR FRANC KUMER MARIJAN BUTK0VIČ EKREM T1SNIKAR BOGOMIRA TOMŠIČ EVA 1. TITOVO VELENJE 670.470.00 DIN KAJUHOVA 11. ŠOŠTANJ M0991 00 DIN PREŠERNOVA 9 A. TITOVO VELI NJE ' 359.910,00 DIN JURClC EVA :. TITOVO VELENJE 331.159.(1(1 DIN STANTETOVA 10. TITOVO VELENJE 352.120.00 DIN KRAIGHERJEVA 6. TITOVO VELENJE 3X7.422.1X1 DIN V. VLAHOVlCA 51. TITOVO VI LI NJI 596.73fl.lKl DIN KOROŠKA X C . TITOVO VELI NJI 237.75fl.lKl DIN SI LO 7. TITOVO VI 1.1 NJI 476.463.IX) DIN KOROŠKA X B. TITOVO V I I 1 NJI 436.148.00 DIN ŠF.RC ERJFVA 17. TITOVO VI 1 F.NJI 262.529.0O DIN VRNJACKE BANJI 5. TITOVO VI L I NJE 548.570.fl0 DIN V. VLAHOVlCA 53. TITOVO VELI NJI 9I5.654.(X) DIN ŠALEK 90. TITOVO VI l 1 NJI 49(1.736.00 DIN ŠAL I K X6. TITOVO VI L 1 NJI 497.22X.00 DIN ŠERC ERJEVA 2(1. TITOVO VI I I NJI 4X6 663.00 DIN ŠAl EK X9. TITOVO VI LI NJI 369.440.00 DIN TOMŠIČEVA 53. TITOVO VI I I NJI 533.I333KI DIN BRACTCF.VA 3. TITOVO VI [ 1 NJI 2lfl.72fl.IKI DIN PRIMORSK A 6. ŠOŠTANJ 274.9X1.(HI DIN V. VLAHOVlCA 65. TITOVO VELI NJE 724.OI6.0H DIN II NKOVA II.TITOVOVTI ENJI 289.310.0» DIN SAI I K s:. TITOVO VI I I NJI 595.234.(10 DIN PREŠERNOVA 9 I). 1 I lOVO VI li NJI 235.939.1K) DIN HRASTOVEC I. TITOVO VET I NJI 198.951.00 DIN ARNACE2. I I LOVO VELI NJI 24.V5W.ix) DIN ŠAl I SKA IX A. TITOVO VI 1.1 NJI 391.313.00 DIN TOMŠIČ EVA 4.1. TITOVO VELENJE 394.04X.00 DIN ŠMARTNO OH PAKI X4 1X6.975.00 DIN JENKOVA 9. TITOVO VI t I.N.II .133.170.00 DIN IENKOVA 9. TITOVO Vi l I.N.II 267.tl70.tKl DIN ŠAl EK XI. TITOVO VI LI NJI 674.01)9.00 DIN V. VI AHOVICA 41. TITOVO VI 1 I NJE 217.155.0(1 DIN ŠALEŠKA 2 C. TITOVO VI li NJI 554.X07.00 DIN KAJUHOVA II. ŠOŠTANJ 272.445.0(1 DIN ŠAl FŠKA 16. TITOVO VFLI.NII 432.355.00 DIN STANTETOVA 6. TITOVO VI I I NI I 560.617.011 DIN V VLAHOVlCA 42. TITOVO VELI NJE. 380.008,00 DIN PREŠERNOVA 22 A. TITOVO VELENJE 397.337.tK) DIN KARDELJEV TRCi 2. TITOVO VELE NJI 219.524.1x1 DIN KARDELJEV TRC. 2. EITOVO VELENJE 334.99X.tK) DIN C FSTATALC EVI.TITOVOVELI N.il 341.454.00 DIN TOMŠIČ EVA 15. TITOVO VI I I NJE 456.190.00 DIN TRC, B. MRAVLJAK 7. ŠOŠTANJ 5X5.61.VIK) DIN TRC, B. MRAVLJAK 6. ŠOŠTANJ 235.599.110 DIN C I STA TALCEV X. TITOVO VEl I NJI 37A.A55.IX) DIN STANTETOVA 9. TITOVO VEl I:NJE X82.A75.00 DIN CESTA TALCEV IX. TITOVO VELENJE 263.922,00 Dl N ŠERC ERJFVA 5. TITOVO VELENJE 1X1.794.(10 DIN FOITOVA 4. TITOVO VELENJE 467.195.00 DIN V. VLAHOVlCA 47. TITOVO VELI -NJE 463.880.00 J)lN KRAIGHERJEVA I.TITOVO VEl I NJE 344.2.34.00 DIN ŠALEŠKA 2 A. TITOVO VELENJE 1.539.931.00 DIN SELO 7. TITOVO VI LI NJI 27X.055.0fl DIN KARDELJEV TRG 2. TITOVO VELENJE 674.X0I.00 DIN CESTA TALC EV 15. ŠOŠTANJ 7X.4tlO.Otl DIN V. VLAHOVlCA 61. TITOVO VELI NJE 574.080,00 DIN JENKOVA 1(1, TITOVO VELENJE 367.157,00 DIN TOMŠIČEVA 47, TITOVO VELENJE 825.675,00 DIN METLEC E 8. ŠOŠTANJ IA 1.400.00 DIN C F.STA TAl C EV I. TITOVO VELENJE 237.096,00 DIN KERSNIKOVA 6. TITOVO VELENJE 255.266.00 DIN KARDELJEV TRC, :. TITOVO VELE NJE 573.3:4.00 DIN V VLAHOVlCA 44. TITOVO VELENJE 361.100.00 DIN ŠLANDROVA 14. TITOVO VELENJE 28I.I47.IX) DIN SELO 12, TITOVO VELENJE 375.033.00 DIN ŠALEŠKA IX B. TITOVO VELENJE 199 :38.00 DIN KARDELJEV TRCi 9. TITOVO VELENJE 757.4(1.10(1 DIN PRIMORSKA 3. ŠOŠTANJ 286.755.00 DIN V VLAHOVlCA 57. TITOVO VELE- NJE 933.873.00 DIN KARDELJEV TRG 9. TITOVO VELENJE 397.013.00 DIN LILIJSKA 16. TITOVO VELENJE 234.514.00 DIN STANTETOVA 2X. TITOVO VELENJE 302,690,00 DIN TOMŠIČEVA I. TITOVO VELENJE 3IX.648.0t) DIN STANTETOVA 16. TITOVO VELENJE 277.081,00 DIN V. VLAHOVlCA 38. TITOVO VELENJE 561.700,0(1 DIN KARDF.UF.V TRC, X, TITOVO VELE NJE 7:5.339,00 DIN CESTA TALCEV 15. ŠOŠTANJ 243.182.00 DIN ŠALEŠKA 19. TITOVO VELENJE 3X6.777.00 DIN V. VLAHOVlCA 47. TITOVO VELENJE 650.021.00 DIN ŠALEK 89. TITOVO VELENJE 288.043,00 DIN ŠALEŠKA 2 D. TITOVO VELENJE 494.544.00 DIN V. VLAHOVlCA 53. TITOVO VELENJE 413.798,00 DIN KOROŠKA X A. TITOVO VELENJE 141.306,00 DIN IRCi B MRAVLJAK I I. ŠOŠTANJ 160.591,00 DIN PREŠERNOVA 7 A. TITOVO VELENJE 197.803.00 DIN VRNJACKE BANJF. I. TITOVO VELENJE 14:.575.00 DIN V VLAHOVlCA 63. TITOVO VELENJE 957.280.00 DIN VRNJACKE BANJE 5. TITOVO VELENJE 258.764.00 DIN ŠALEŠKA 20 A. TITOVO VELENJE 454.900.00 DIN STANTETOVA X. TITOVO VELENJE 771.267.00 DIN ŠMARTNO OB PAKI 84 474.490.00 DIN CANKARJEVA 21. ŠOŠTANJ 372.943.00 DIN RUDARSKA 2 t . TITOVO VELENJE 548.769.00 DIN JENKOVA 19. TITOVO VELENJE 161.447.00 DIN VRNJACKE BANJE I. TITOVO VELENJE 781.873.00 DIN KERSNIKOVA 35. TITOVO VELENJE 422.758.00 DIN VRNJAC KE BANJE 4. TITOVO VELENJE 29I.4KI.IIO DIN KOROŠKA 2. ŠOŠTANJ 141.983.00 DIN PREŠERNOVA 9 B. TITOVO VELE NJE 315.965.00 DIN ŠALEŠKA 2 A. TITOVO VELENJE 320.479.00 DIN TOMŠIČEVA 3. TI EOVO VELENJE 610.159.00 DIN VRNJACKE BANJE 3. TITOVO VELENJE 438.090.00 DIN CESTA TALCEV 15. ŠOŠTANJ 133.980.00 DIN STANTETOVA II. TITOVO VELENJE 476.811.0(1 DIN KIDRIČEVA S. TITOVO VELENJE 310.676.0(1 DIN KOROŠKA 8 A. ŠOŠTANJ 377.407.0» DIN V. VLAHOVlCA 59. TITOVO VELE NJE 522.918.00 DIN ŠALEŠKA 19. TITOVO VELENJE 169.350.00 DIN PREŠERNOV TRG 12. ŠOŠTANJ 245.620.00 DIN STANTETOVA 12. TITOVO VELENJE 804.150.00 DIN JENKOVA 11. TITOVO VELENJE 428.234.110 DIN TEKAVCEVA 8. ŠOŠTANJ 459.797.00 DIN KOROŠKA 29. TITOVO VELENJE 283.973.00 DIN TRG 11. MRAVLJAK 6. ŠOŠTANJ 373.592.00 DIN STANTETOVA 14. TITOVO VELENJE 383.551,00 DIN TOMŠIČE,VA 7. TITOVO VELENJE. 183.300.00 DIN ŠALEK 88. TITOVO VELENJE 503.794.00 DIN V. VLAHOVlCA 45. TITOVO VELENJE 681.157.(10 DIN KAJUHOVA 7. ŠOŠTANJ 215.090.00 DIN V. VLAHOVlCA 38. TITOVO VELENJE 438.600.00 DIN SELO 7, TITOVO VELENJE 233.501.00 DIN ŠMARTNO OB PAKI 84 403.490.00 DIN ŠLANDROVA 1. TITOVO VELENJE 181.608.00 DIN VRNJAČKE BANJE 5. TITOVO VELENJE 257.012,00 DIN VOJKOVA 4. TITOVO VELENJE - 539.066,«) DIN BRAČIČEVA 2. TITOVO VELENJE 692.655,00 DIN CESTA TALCEV 15. ŠOŠTANJ 111.390.00 DIN ŠALEK 93. TITOVO VELENJE 396.951,00 DIN PRIIMEK IN IME NASLOV ZNESEK BEVC FRANC NEZIROVIČ BORA PODGORŠEK BRANKO JF.SIH DANIJEL REZAR STANKO PAV1TI NOVIC DŽAFER ŽULA SUZANA HULJIČ IDRIZ R0G1NA IDA POLIČNIK JOŽEF KOČAR FRANČIŠKA PRAPROTNIK FRANC ZAJC FRANČIŠKA ŠTEFANIČ BORIS PIL1H KRISTINA ZUPANC JANKO MATIJEVTČ MARJAN OMERŠIČ MARTA ŠKRABIR MIROSLAVA KODRIN MIHAELA HLEB EDVARD MURATOVIC" AHMO BRADARIČ MATO GROZA.I L1LIJANA KLAKOČER MARJAN JOVIČ MIRA KOREN SILVA HRIBERNIK DUŠAN HUDOBREZNIK DRAGO-SLAVA NOVAK VLADO KOZMEU MARJAN GOTOVNIK VELIKA PETROVIČ JOŽEF GORJANC SILVANA SRNOVRŠNIK ANA ROP NADA BELAK ŽRT ALIJA KADUNIČ IZET BIKLIČ ŠABAN PERC C VETKA ŠUŠKOVIČ VOJISLAV LONČAR ZORAN JUVAN SILVO VAZNER MIRKO KAHRIMANOVIČ HANIEA PLIBERŠEK ANGELA TOI MAČ ILINKA GA.Š1 F ATM IR SRDIČ JOVAN RAM1Č RIFET BERLINGF.R ALEŠ KALAB1Č EHLIMANA ŠTUMBERGER M1LA& ČUJEŠ JANKO KASUMOVIČ BAIRO DJUJIČ VUKAŠIN ŽIBRF.T RAJKO ROŠER VLASTA KOČNIK MILENA DRAVEC" MARJAN TOVORNIK ALOJZ PRENC DINO GROS CVETO BORZ BRANIMIR PRAŠIČEK SUZANA SLEMENIK ERIKA DURAKOVIC AVDO DEMONIK SILVO TAMŠE ANA BALABAN BRANKA DIMEC FRANC BERDNIK IVAN PETRF.SKI IVAN ŠKRABL LUDVIK JAMBROŠIČ ANTUN REDNAK SILVA NAVERŠNIK LADISLAVA NOVINŠEK ANDREJ STRELEC VLADIMIR KONDIČ BORISLAV SAKAČ FRANJO TRATNIK ZOFIJA NAKOV GOCE PODJAVERŠEK PETER PERBIL OTO BOROVNIK JOŽEF STERNAD GIZELA ŠAŠ LJUDMILA BELCL STANISLAV VODUŠEK FRANC STOJILKOVIČ SNEŽANA TAMŠE JOŽEFA ZAJC FRANC PUKŠIČ MIRKO TOVRLJAN NEVF.NKA KAVGIČ SAEKO OSOJKKIČ ŠEVALIJA PODPF.ČAN MARIJA MERC DANIC A LESNJAK SLAVKO SIMONIČ BERTO NASTRAN ALEŠ-IZTOK VASIČ LJUBO TOVRLJAN MARIJA KREBS SLAVICA JUVAN SILVO SEDOVNIK PETER LAZIČ ZORKA ARLIČ MARIJA SIRK BARBARA KAJTEZ STOJA KOROŠEC DARKO VRNJAČKE BANJE 4. TITOVO VELENJE 332.""74,00 DIN HRASTOVEC I. TITOVO VELENJE 155.048.00 DIN ŠALEK 90. TITOVO VELENJE 523.243.00 DIN TOMŠIČEVA I. TITOVO VELENJE 278.356.00 DIN KARDELJEV TRG 3. TITOVO VELE NJF. 506.881.(h) DIN JENKOVA 11. TITOVO VELENJE 41.3.232.00 DIN STANTETOVA 12. TITOVO VELENJE 490.128.00 DIN JENKOVA 9. TITOVO VELENJE 143.030,00 DIN V. VLAHOVlC A 40. TITOVO VELENJE 510.582.00 DIN FOITOVA 6. TITOVO VELENJE 351.158.00 DIN ŠERC ERJEVA 7. TITOVO VELENJE 277.920,00 DIN C ANKARJEVA 17. ŠOŠTANJ 389.913,00 DIN VRNJAČKE BANJE I. TITOVO VELENJE 575.891.00 DIN V. VLAHOVlCA 51. TITOVO VELENJE 585.365.00 DIN V. VLAHOVlCA 51. TITOVO VELENJE 552.278.00 DIN PRIMORSKA 1. ŠOŠTANJ 138.120.00 DIN TOMŠIČEVA 10 A. TITOVO VELENJE 706.947.00 DIN V. VLAHOVIČA 45. TITOVO VELENJE 606.343.00 DIN KRAIGHERJEVA 8 A. TITOVO VELENJE 392.252.00 DIN ŠERC ERJEVA 7. TITOVO VELENJE. 412.519.0(1 DIN ŠAELŠKA 2 A. TITOVO VELENJE 215 650.00 DIN ŠLANDROVA I. TITOVO VELENJE 460.438.00 DIN TOMŠIČEVA 7. TITOVO VELENJE 413.151.00 DIN PRIMORSKA I. ŠOŠTANJ 190.810.00 DIN KOROŠKA 8 B.ŠOŠTANJ 671 132.00 DIN TEKAVCEVA 2. ŠOŠTANJ 130.369.00 DIN V. VLAHOVlCA 57. TITOVO VELENJE 429.46(1.00 DIN VOJKOVA I. TITOVO VELENJE 540.697,00 DIN PREŠERNOVA 9 A. TITOVO VELENJE 223.755.00 1)1 N V. VLAHOVlC A 47. TITOVO VELENJE 152.685.00 DIN PARTIZANSKA 12. ŠOŠTANJ 570.004.00 DIN KARDELJEV TRG 4. TITOVO VELENJE 714.169.00 DIN AŠKERČEVA 18. ŠOŠTANJ 118.933.00 DIN V. VLAHOVlC A 51. TITOVO VELENJE 435.290.IX) DIN TRC, B. MRAVLJAK 6. ŠOŠTANJ 311.590.00 DIN V. VLAHOVlCA 61. TITOVO VELENJE 755.787.00 DIN V. VLAHOVlCA 45. TITOVO VELENJE 449.120.00 DIN TOMŠIČEVA 29. TITOVO VELENJE 169.790.00 DIN KAJUHOVA 13. ŠOŠTANJ 158.904.0(1 DIN JENKOVA 9 I). TITOVO VIT l-NJE 574.677.00 DIN VRNJAČKE BANJE I.TITOVO VELENJE 521.354,00 DIN ŠALEK 86. TITOVO VELENJE 305.532.00 DIN ŠALEŠKA 2 A. TITOVO VELENJE 938.758,00 DIN KARDELJEV TRG 4. TITOVO VELENJE 726.887.00 DIN ŠALEK 88. TITOVOVELENJE 352.865.00 DIN JENKOVA II. TITOVO VELENJE 780.422,00 DIN TOMŠIČEVA 17. TITOVO VELENJE 802.883.00 DIN JENKOVA 9. TITOVO VELENJE 334.420,00 DIN ŠALEŠKA 18 B. TITOVO VELENJE 540.301.00 DIN KARDELJEV TRG 2. TITOVO VELENJE 375.160.00 DIN V. VLAHOVIČA 39, TITOVO VELENJE 427.989,00 Dl N PREŠERNOVA 9 A. TITOVO VELENJE 157.202,00 DIN KRAIGHERJEVA I,-TITOVO VELENJE 316.251.00 DIN SELO 7. TITOVO VELENJE 442.594,00 DIN VRNJAČKE. BANJF. 3. TITOVO VELENJE 409.420,00 DIN ŠALEK 93. TITOVO VELENJE 266.710.0(1 DIN ČUFARJEVA 2, TITOVO VELENJE 775.2.32.00 DIN V. VLAHOVIČA 42, TITOVO VELENJE 324.110,00 DIN LILIJSKA 16, TITOVO VELENJE 305.834,00 DIN V. VLAHOVIČA 59. TITOVO VELENJE 520.254,00 DIN V. VLAHOVlC A 38, TITOVO VELENJE 476.067,00 DIN V. VLAHOVIČA 42. TITOVO VELENJE 1.285.692,00 DIN ŠALEK 9(1. TITOVO VELENJE 686.751.00 DIN JENKOVA 9, TITOVO VELENJE 404.498,00 DIN ŠALF.K 93. TITOVO VELENJE 211.186.00 DIN ŠALEŠKA 2/B. TITOVO VELENJE 367.846,00 DIN VRNJAČKE BANJF. 4. TITOVO VELENJE 647.259,00 DIN PREŠERNOVA 12. TITOVO VELENJE 114.158,00 DIN PREŠERNOVA 22/C. TITOVO VELEnje 213.628.00 DIN PREŠERNOVA 9/A. TITOVO VELEnje 303.896,00 DIN V. VLAHOVlCA 40. TITOVO VELENJE 560.958,00 DIN JENKOVA 11, TITOVO VELENJE 737,472,00 DIN CANKARJEVA 19. ŠOŠTANJ 244.126.00 DIN CANKARJEVA I. TITOVO VELENJE 415.210.00 DIN KARDELJEV TRG I. TITOVO VELENJE 346.619,00 DIN C. TALCEV 4, ŠOŠTANJ 284.818,00 DIN TOPOLŠICA 69. TOPOLŠICA 685.352,00 DIN RUDARSKA 2/D. TITOVO VELENJE 250.535.00 DIN VRNJAČKE BANJE 7, TITOVO VELENJE 787.239,00 DIN JENKOVA 12. TITOVO VELENJE 465.737,00 DIN KARDELJEV TRCi 7, TITOVO VELENJE 581.248,00 DIN ŠALEŠKA 19. TITOVO VELENJE 229.463.00 DIN JENKOVA 31, TITOVO VELENJE 449.571,00 DIN ŠALEŠKA 19. TITOVO VELENJE 381.459,00 DIN PAKA PRI VELENJU 34 255.243,00 DIN TOMŠIČEVA 14. TITOVO VELENJE 237.241,00 DIN ŠERCERJEVA 18. TITOVO VELENJE 270.539.00 DIN KARDELJEV TRG 1. TITOVO VELENJE 600.596,00 DIN FOITOVA 2. TITOVO VELENJE 1.131.909,00 DIN KIDRIČEVA 55. TITOVO VELENJE 397.790.00 DIN JENKOVA 15. TITOVO VELENJE .301.072.00 DIN AŠKERČEVA 26. ŠOŠTANJ 361.586.00 DIN V. VLAHOVIČA 39. TITOVO VELENJE 244454.00 DIN VRNJAČKE 13ANJE 5. TITOVO VELENJE 578.248,00 DIN Šaleška 2/b. titovo vf.lenje 352.702,00 din JENKOVA 11, TITOVO VELENJE 526.310,00 DIN ZIDANŠKOVA 2. TITOVO VELENJE 259.223.00 DIN V. VLAHOVIČA 44, TITOVO VELENJE. 334.721.00 DIN KOROŠKA 8/C, ŠOŠTANJ 213.540.00 DIN KARDELJEV TRG 2. TITOVO VELENJE 257.399,00 DIN STANTETOVA .30. TITOVO VELENJE 207.402.00 DIN KERSNIKOVA I. TITOVO VELENJE 449.772,00 DIN ŠMARTNO OB PAKI 84 340.099.00 DIN VOJKOVA 16, TITOVO VELENJE 767.822,00 DIN LEVSTIKOVA 21, ŠOŠTANJ 331.960,00 DIN JENKOVA 17, TITOVO VELENJE 444.583,00 DIN KIDRIČEVA 17, TITOVO VELENJE 359.972,00 DIN VRNJAČKE BANJE I. TITOVO VELENJE 352.200.00 DIN TOMŠIČEVA 13, TITOVO VELENJE 294.491.00 DIN ULICA 3. JULIJA 3. TITOVO VELENJE 267.098,00 DIN H. ŠERCERJA 2, ŠOŠTANJ. 267.981.00 DIN PREŠERNOV TRG 10. ŠOŠTANJ 557.390.00 DIN Koledar ČETRTEK, 10. novembra — LEON PETEK, II. novembra -MARTIN SOBOTA, 12. novembra EMIL NEDELJA, 13. novembra STANISLAV PONEDELJEK, 14. novembra - LOVRENC TOREK, 15. novembra -LEOPOLD SREDA, 16. novembra - OT-MAR MALI OGLAS! SKORAJ NOVO ZMRZOVAL-NO OMARO, 120 1, ugodno prodam. Telefon 857-913. ZELO LEPO NEMŠKO OV-ČARKO, staro 14 mesecev, z odličnim rodovnikom in z rejnim pregledom prodam. Telefon 831-048. NOVE BLATNIKE za Golf prodam (letnik 80), Jezernik, Stane-tova 15, Titovo Velenje. VEČ PRAŠIČEV ZA ZAKOL PRODAM. Od 120 do 160 kg, po dnevni ceni. Telefon 721-177. KRZNENO JAKNO, številka 42 in smučarsko opremo ugodno prodam. Informacije po telefonu 854-283, dopoldan, 853-017, popoldan. VVARTBURG - nov model, letnik 1986, 18.000 km, registriran, prodam. Telefon 857-564. DVOJNO KORITO, štedilnik 2 x 2 in hladilnik prodam skupaj. Trnovšek, Vrnjačke Banje 7, 11. nadstropje. MOTOR AVTOMATIK AP-3 prodam. Garancija do 30. 10. 1989. Prešernova 2. OTROŠKO SOBO UGODNO PRODAM. Plačilo možno s kreditno polo. Telefon 882-377. DYANO, letnik 1976, registrirano, prodam. Telefon 062-845-001 zvečer. ZARADI PROSTORSKE STISKE PRODAM 3101 hladilno skrinjo, trosed raztegljiv, s fotelji in salonitna korita. Telefon 854-821. SEDEŽNO GARNITURO PRODAM. Možnost plačila na obroke. Informacije 854-685, popoldan. RABLJEN TRAČNI OBRAČALNIK PRODAM. Favorit 220, cena ugodna. Blaž Prislan, Male Braslovče 10, Braslovče. ZASTAVO 750 prodam in dele za ta avto. Telefon dopoldan 854-994 interna 389. KROSS MOTOR, znamke TGM 125 ccm, prodam. Telefon 857-192, popoldan. CITROEN BX 14 RE PRODAM. Telefon 854-013. TRAKTORSKE GUME PRODAM. 12 x 28 — 10 pl. Telefon 881-065. UNO 60 S, garažiran, star 25 mesecev, prevoženih 18.000 km, prodam. Informacije po telefonu 32-263, popoldan. TRAKTOR URSSOS 335, 2000 ur, prodam. Mato Naveršnik, Topolšica 185, Lajše. BRAKO PRIKOLICO, dobro ohranjeno, poceni prodam. Ja-grič, Kajuhova 2, Titovo Velenje. Telefon 858-715. KAVČ IN PET FOTELJEV »FJORD« PRODAM. (Meblo). Telefon 853-429. RABLJENO SEDEŽNO GARNITURO, otroško posteljo in športni voziček prodam. Telefon 856-682. NESREČNA V ŽIVLJENJU, stara 48 let, iščem delo pri dobri starejši družini (alkoholiki izključeni), ostalo po dogovoru. Pisne ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro »Nesrečna«. GOSPODARSKO POSLOPJE Z GOZDOM in vinogradom v izmeri 200 a, ob glavni cesti, prodam. Štefan Goršek, Mlgojnice 65, Griže. TOMOS 14 in GS 1,3 prodam. Telefon 855-642. TRAKTOR IMT 565 PRODAM, 60 delovnih ur. Menjam tudi za zeml jo-parcelo. Telefon 858-394. APN-6 PRODAM, november 1987, cena 170 SM. Telefon 854-566 popoldan. VVV-1300 PRODAM za 2,5 M. Marovt, Braslovče. ROLETE, ŽALUZIJE, vertikalne, lamelne zavese izdelujemo, montiramo. Telefon 27-225, 27-742, popoldan. ROLETE ŽALUZIJE za vse vr ste oken in vrat, izdelujemo in vgrajujemo. Telefon 063-24-296. ODDAM HIŠO V NAJEM. Možnost imajo obrtniki za mirno obrt ali delovne organizacije. Pisne ponudbe pošljite na upravo tednika Naš čas pod šifro »Januar 1989«. POČITNIŠKO KAMP PRIKOLICO ADRIA, 390. 2 + 2. 1984, z baldahinom prodam za devize. Telefon 063-884-193. PARCELO ZA VIKEND v okolici Mislinje prodam. Informacije po telefonu 888-229. PLETILNI STROJ »BROT-HER«, ugodno prodam. Informacije po telefonu 858-705. MOTORNO ŽAGO »JONSE-REDS« ugodno prodam. Telefon 888-198 zvečer. KARAMBOLIRANO STOEN-KO PRODAM, registrirano do marca. Lešnik, Lilijska I, Pesje. AUDI 60, letnik 1969, prodam. Registriran do novembra 1989, informacije po telefonu 855-755 od 15. do 17. ure. SANSUI, glasbeni stolp TAD-80 2 x 160 W, ter Akai, videorecor-der VS 1 EQ prodani. 811-111 (467 Milan) dopoldan, Strigl, Stritarjeva 3. VIDEO RECORDER Fisher VHS prodam. Telefon 853-529. BARVNI TV GORENJE UGODNO PRODAM. Telefon 854-632. Kje so ptice, drobne ptice? Ptice odletele so. Kje so rože. drobne rože ? Rože odevetele so . . . (C. Vipotnik) Naši Maji Ribizel učenki 4. razreda učenci in delavci Osnovne šole Anton Aškerc v Titovem Velenju Titovo Velenje, 8. novembra 1988 Dežurstva DEZt RM ZDRAVNIKI Četrtek. 10. novembra dnev ni de- DEŽLRNI VETERINAR NA VETERINARSKI POSTAJI V ŠOŠTANJl Od I I. novembra do IS. novembra je dežurni dipl. veterinar Matko Milan. Topolšica 15. telefon: SV I -166. ZOBOZDRAVNIKI: 12. in 13. novembra je dežurni zobozdravnik dr. I\an Janežič. od S. do 12. ure \ zobni ambulanti zdravstvenega doma Velenje. , dežurni dr. Silvana Popov, nočni žurni dr. Draško Vrabič Petek. II. novembra dnevni dežurni dr. Žuber, nočni dežurni dr. Koče var Soboto. 12. novembra in nedeljo. 13. novembra glavni dežurni dr. Smonkar. notranji dežurni dr. Gusič Ponedeljek. 14. novembra dnevni dežurni dr. Vrabič. nočni dežurni dr. Kikec GIBANJE PREBL POKOKK: Marijan Kovanovič. roj. 1951. dcla-| vec i/ Titovega Velenja in Marta Zep. roj. 1956. delavka iz Titovega Velenja, Darko Juršinič, roj. 1953. delavec i/ Titovega Velenja in Isma Softič. roj. 1955. delavka iz Titovega Velenja, Boris Potrč, roj. 1959. dipl. inženir rudarstva i/ Titovega Velenja in Metoda Vidmar, roj. 1961. zdravnica iz Titovega Velenja, Jurij Rcpenšek. roj. 1958. predni. učitelj iz Mozirja in Jelka Alelšek. roj. 1962. pretim, učiteljica iz Lokovice. ROJSTVA: V mesecu oktobru se je rodilo: 26 dečkov iu 32 deklic. SMRTI: Franc Jurgl. upokojenec iz Gozde-ca 2. roj. 1930. Ivan Perše. upokojenec iz Ciaherk št. 314. roi. 1924. Zvon-ko Gregorčič, delavec iz Šešč št. I. roj. I93N, Martin Petkovnik. upokojence iz Titovega Velenja. Šlandrova I. roj. 1936. Anton Krajnc. upokojenec iz Titovega Velenja. Ul. li. Mravlja-kov št. I. roj. 1937. Rudolf Panič. upokojenec iz Založ št. 47. roj. 1925. gorenjem ^kmukuju mi kvsi Široka potrošnja, p. o. TITOVO VELENJE Delavski svet delovne organizacije Gorenje Elektronika široka potrošnja razpisuje prosta dela in naloge — DIREKTORJA DO EŠP Poleg splošnih z zakonom določenih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — da ima visoko ali višješolsko izobrazbo. — 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delih in nalogah v gospodarstvu, — da njegovo dosedanje delo zagotavlja, da bodo doseženi sprejeti cilji DO kot celote ob načelu solidarnosti in vzajemnosti. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo štirih let. Kandidati naj pošljejo pisne izjave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15. dneh po objavi razpisa na naslov: DO Gorenje Elektronika široka potrošnja, p. o.. Sektor kadrovskih, organizacijskih in splošnih zadev. Partizanska 12, 63320 Titovo Velenje, z oznako za razpisno komisijo. O izbiri bomo kandidate obvestili v petinštiridesetih dneh po končanem zbiranju prijav. V^/ terme topolšica HOTEL VESNA TOPOLŠICA vabi v soboto, 12. novembra, ob 20. uri, na MARTINOVANJE Zabaval vas bo priznani ansambel »RŽ« Pravočasno si rezervirajte mizo po tel.: 891-120, 891-114 Martinom poklanjamo kupon martinovanje 88 — 12. november 50 % popusta pri vstopnini za eno osebo (velja z osebno izkaznico) Hotel Vesna OZD, sindikati, DPO . . . Ob zaključku leta organiziramo na vašo željo zaključne prireditve, bankete, družabna srečanja v Hotelu Vesna. Organiziramo tudi glasbo. Pokličite nas po tel.: 891-120, marketing 891-157. ERX DELOVNA ORGANIZACIJA P.O. RTC GOI.TI: 63330 MOZIRJE. Žekovec Telefon: 831-867,831-111 IŠČEMO DOBREGA GOSPODARJA Dajemo v najem: BRUNARICO MEDVEDNJAK (bife) in BRUNARICO TRIJE PLOTI (bife) za dobo pet let najboljšemu ponudniku! Prijave sprejema DO RTC Golte Mozirje do 15. novembra 1988. Nato bomo opravili razgovor z vsemi prijavljenimi, pregledali njihove programe in izbrali najboljšega ponudnika! OBČINSKA SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE VELENJE OBJAVE POTREB PO DELAVCIH V OBČINAH VELENJE IN MOZIRJE DELOVNA ORGANIZACIJA POKLIC IZ ŠIFRANTA PROSTA DELA IN NALOGE Dl NČ DČ RO£ OD ŠT. DEL. OBČINA VELENJE REK DO ESO dipl. pravnik (zaželjen pravosodni ispit) — vodja pravne službe 2 nc 8 1.210.000 1 REK DO ESO ekonomist ali dipl. eko- — samostojni referent za plan in ana- nomist lize (lahko pripravnik) X dč 8 1.135.000 1 REK DO ESO dipl. ing. strojništva ali — samostojni projektant strojnih del ing. strojništva (lahko pripravnik) X nc 8 1.220.000 1 REK DO ESO upravno administrativni ali ekonomski tehnik — pripravnik X nc 8 520.000 1 REK DO ESO antikorozist ali avtoličar — pleskar 2 nc 8 700.000 1 REK DO ESO rezkalec — upravljalec CNC strojev 2 nc 8 750.000 1 REK DO ESO brusilec — brusilec orodij 2 nc 8 750.000 1 GORENJE SERVIS delavec brez poklica — varnostnik 1 nc 8 450.000 1 OBČINA MOZIRJE ISKRA FERITI dipl. ing. elektrotehnike ali ing. elektrotehnike — tehnolog 3 nc 8 1.150.000 1 ZAHVALA V 90. letu starosti nas je zapustila naša ljub i mama, stara mama in prababica Ivana Lesjak LESJAKOVA MAMA Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, ki sojo v času njene bolezni bodrili in obiskovali in osebju Doma za varstvo odraslih za njihovo skrbno in lepo nego. Gospodu župniku, govornici in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti iskrena hvala. Žalujoči: hči Kristina, vnuk Edo, vnukinja Vladka z družino ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega Staneta Sevčnikarja ŽUPANOVEGA ATA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za spremstvo na njegovi zadnji poti. Lepa hvala tudi duhovniku, pevcem in govornikom za lepe poslovilne besede in pesmi. Za dolgoletno skrb in nego se iskreno zahvaljujemo dr. Ivanu Kralju in patronažni službi Zdravstvenega doma Velenje. Iskrena hvala tudi dr. Kutniku in vsemu osebju Travmatološkega oddelka bolnice Slovenj Gradec za nesebično pomoč. NJEGOVI Mladi bodo ohranili rod, vsemu navkljub Z odprtja razstave Arpada Šalamona Jugovnikova domačija je lepo urejena, družina številna in pridna Med predavanjem Ferdinanda Šerbelja Zakrajškova kmetija je že na žalski strani, vendar kmetom na Creti to prav nič ne pomeni. So kot en mož, živijo in čutijo skupaj, si pomagajo. Tudi gradnja velikega silosa to potrjuje, kot potrjuje prijetno dejstvo, da bodo tod ostali. Najlepši primer solidarnosti je Krapljetova domačija. Ni dolgo tega, ko je gospodarsko poslopje povsem uničila strela. Toda — v rekordnem času nekaj mesecev je stalo novo in sodobno. Gospodar nikoli ne bo pozabil dobrih src številnih ljudi, solidarnosti družbe ... Krajevna skupnost Paka Denar tistim, ki so vajeni delati Veliko vas je, ki poznate prostranstva mogočne Crete, njihovo prelepo naravo, njene dobrote. Tod živijo dobri ljudje, pridni, kleni in vztrajni. Lepota je seveda eno, življenje v visokogorju pa povsem nekaj drugega, pogosto trdo in težko. Ljudje seveda ne obupujejo, delajo naprej, svojih domov ne nameravajo zapustiti, veliko načrtov imajo, precej pa je težav pri naporih, da bi si olajšali delo in življenje. Veseli so vsakega obiska, dobrega nasveta in pomoči, le da je tega premalo. kroju, tretja in najmlajši sin še hodita v osnovno šolo, starejši sin bo kmalu odšel k vojakom. Naj bi bil »birt«, pa je vprašanje, če bo imel dovolj možnosti, da bo vztrajal na kmetiji in nadaljeval naš rod, ali bo moral za kruhom v dolino. Upam, da se to ne bo zgodilo, k temu pa lahko veliko pripomore tudi hitra zveza z dolino.« Tako je in nič drugače. Nadejajo se, da bo bolje. Malo jih je in odločili so se za napeljavo telefona. Ne vedo, kako bodo vse skupaj zmogli denarno, sicer pa — ali smemo takšno pridobitev meriti v dinarjih? Na Čreti jo morajo, kaj pa drugi? Navsezadnje niti cene še ne vedo. Vedo pa, da je telefon življenjska nuja, predvsem za mladi rod. Ti ljudje so med vojno in po njej veliko dali družbi in si vsaj telefonsko zvezo zaslužijo. Ostanimo v prepričanju, da bodo (in bomo) ob letu dni lahko zavrteli telefonske številke, slišali njihov glas s Čre-te in oni našega iz doline. Lepo in prav bi bilo, da se na tak način skupno poveselimo. Janez Plesnik V drugi polovici prejšnjega meseca je bil v krajevni skupnosti Paka zbor krajanov, na katerem so podrobno spregovorili o delu v letošnjem letu in o načrtih za leto 1989, opozorili pa so tudi na probleme, ki jih tarejo. Zahtevali so, da zasebniki v obrtno-sta-novanjski coni opravljajo le tisto dejavnost, za katero so dobili soglasje. Nadalje, da se Vegradova dejavnost v tem kraju širi samo z dovoljenjem krajevne skupnosti, oziroma, da o svojih namerah obvešča krajevno skupnost. Prav tako so zahtevali, da gozdno gospodarstvo sofinancira vzdrževanje cest v tej krajevni skupnosti. Krajani so dali tudi pobudo za zmanjšanje participacij v zdravstvu, saj si že sedaj veliko ljudi ne more »privoščiti« niti osnovnega zdravstva. Med pomembnejše naloge, ki čakajo krajane Pake v prihodnjem letu, sodi dokončanje asfaltiranja ceste v Lokah, ureditev športnih objektov in drugo. Sprejeli so tudi sklep, da se bo denar namenil predvsem v tisti del krajevne skupnosti, v katerem bodo krajani pripravljeni sodelovati. Ker je med krajani precejšnje zanimanje za 3. fazo telefonije in kabelsko televizijo, so te naloge postavili v naslednje referendumsko obdobje. b. m. Čreta leži na okrog 950 metrov nadmorske višine, redki kmetje so precej oddaljeni eden od drugega in še pred dobrimi štirimi leti niso imeli prave cestne povezave med sabo. Od takrat dalje so cestne povezave med njimi bistveno krajše, prebivalce na Creti pa še vedno muči problem hitrih zvez med seboj in seveda predvsem z dolino. Najbrž nujnosti takšnih povezav ni treba posebej razlagati. V lepem vremenu je v dolino slabe pol ure z avtom, vsaj toliko nazaj. Kaj pa pozimi, ko je treba v visokem snegu vse te ceste najprej spluži-ti? Jasno je, zakaj gre. To so nujna obvestila ob nenadnih boleznih ljudi in (tudi) živali, ob morebitnih nesrečah, v primeru potreb splošnega ljudskega odpora, navsezadnje pa tudi za »navadna« vsakdanja obvestila o zalo-ženosti trgovin z željenim blagom, za »prisotnost« tega ali onega v tej ali oni pisarni in tako naprej, vse do hitrih medsebojnih zvez na Čreti sami. Že za ljudi v dolini je to pomembno, kaj šele za ljudi visoko na Creti. Zakaj bi se »zastonj« vozili v oddaljeno dolino? Zastonj seveda ne, ker je gorivo (pre)drago, tudi vzdrževanje vozila, dragocen je čas ...! Življenje je torej takšno kot je. Lepo v lepi naravi, trdo ob trdem delu in pogosto kruti naravi, polno načrtov, želja in težav. Opredeljuje ga gozd, od njega ljudje živijo, vendar visokogorski svet terja tudi ogromno dela in naporov v gozdu, les je pač treba spraviti do kamionske ceste. Druga možnost je živinoreja. Precej dolgo se tukajšnji kmetje niso »našli« z zadrugo. Mleko Cvetko je Jugovnikov najmlajši, nazarska šola in njegov drugi razred pa globoko v dolini, kakšni dve uri hoda. Seveda mu ni treba vso pot peš, saj jo bistveno skrajša šolski kombi. Vendar le tri tedne v mesecu. Ko ima popoldansko »izmeno«, ostane sam, brez sošolcev s Črete in z bistveno skrajšanim prevozom. Kako bo pozimi, v visokem snegu, mrazu in ponoči? Nekako že, prav prijetno pa zagotovo ne! zaradi oddaljenosti ne pride v poštev, pridelava mesa pa je tudi omejena. Kmetje na Čreti so veseli in srečni, da so s pomočjo pospeševalne službe pri Zgornje-savinjski kmetijski zadrugi uredili pašnike, da je zaživela pašna skupnost. S pomočjo zadružnih nepovratnih sredstev so postavili ograje in zaščitili pašnike. Toda, pašnike je treba gnojiti, gnojila so več kot draga, na teh kmetijah koruza niti ne dozori, krmila so predraga. Kljub temu vztrajajo in bodo še naprej. Navajeni so na trdo delo in boj za obstoj, za življenjski prostor, ki ga ljubijo — takšnega kot je in ga ne nameravajo zapustiti. Menda ne bodo primorani v kaj takega — v svojo žalost in v družbeno škodo. Na vso srečo še vedno z zaupanjem zrejo v prihodnost. Dela so vajeni, medsebojne solidarnosti še bolj, težav se zavedajo, računajo na pomoč, zaskrbljeni pa vendarle so. Kako tudi ne bi bili. Anton Strožič, gospodar na Ju-govnikovi kmetiji: »Veliko smo v zadnjih letih naredili, napredovali, si izboljšali življenje in olajšali delo. Vseeno nas je malo strah, če bo mladi rod nadaljeval naše delo, če bo imel možnosti za spodobno, človeka vredno življenje. Poglejte mojo družino. Številna je. Hčerki že delata v El- Vtis je lepši kot vsak opis Društvo šaleških likovnikov je v četrtek, 3. novembra, pripravilo za svoje člane prijetno in zanimivo popoldne, saj je v goste povabilo Ferdinanda Šerbelja, kustosa Narodne galerije v Ljubljani. Za vse, ki so se zbrali v Mayer-jevi vili v Šoštanju, je kustos pripravil predavanje o galerijski in zbirateljski dejavnosti. Najprej je spregovoril o evidentiranju in zavarovanju umetnin, kaj vse je treba storiti, če se likovna dela samo posojajo. Ob tem je omenil, da bi moral evidenco o oddanih delih voditi tudi vsak posameznik in da bi bilo treba vsa oddana dela fotografirati. Govoril je tudi o vlogi, ki jo imajo pri evidentiranju in arhiviranju podatkov o oddanih delih likovna društva in sicer v primeru. ko člani oddajo svoja dela prek likovnega društva, katerega člani so. Na koncu pa je beseda stekla o odnosu med profesionalnimi institucijami in amatersko liko- MILIČNIKI SO ZAPISALI ŠTEVILNI VLOMI V KLETI, AVTOMOBILE... V noči na 31. oktober je še neznani storilec vlomil v stanovanjsko hišo Antona L. od koder je vnesel več zlatega nakita. V noči na 1. november je nekdo ukradel razdelilec s kabli iz avtomobila Nade S. s Kidričeve ceste, 4. novembra pa je nekdo zamenjal dve kolesi na osebnem avtomobilu Diana Silvu K. (seveda je pustil stari, odnesel pa novi — to se pravi, da je bil še kar »fer«, saj se je voznik avtomobila vsaj odpeljal lahko). Pa še dva vloma v kleti so zabeležili miličniki prejšnji teden. V noči na 6. november je še doslej neznani storilec odnesel iz kleti Huseina D. z Ulice Veljka Vlahoviča 10 paketov po 3 kg praška iz kleti Antona P. z ulice Vrnjačke banke pa dve vreči krompirja. SPRAVIL SE JE NA OTROKA V popoldanskem času, okoli 14. ure, 28. oktobra, letos je zvabil Štefan H., brez zaposlitve in brez stalnega bivališča štiriletno deklico na skedenj v Kavčah. Skušal jo je spolno izrabiti, kar pa mu je preprečila sorodnica deklice. vno dejavnostjo ter o pomanjkanju strokovnjakov, ki bi s svojim znanjem veliko pripomogli h kvalitetnejšemu delu in ustvarjanju likovnikov amaterjev. Takoj po končanem predavanju Ferdinanda Šerbelja pa je bi^, lo v prostorih Mayerjeve vile odprtje razstave likovnih del člana društva šaleških likovnikov ARPADA ŠALAMONA. Dolgoletni član društva seje obiskovalcem razstave predstavil z I I slikami v oljni tehniki, dvema pra-skankama, eno risbo, 12 karikaturami in kar 32 monotipijami. O razstavljenih delih pa je spregovorila — in razstavo tudi odprla — akademska slikarka Terezija Bastl. _th, foto: L. O. Razstave — v Mayerjevi vili v Šoštanju razstavlja svoja likovna dela član Društva šaleških likovnikov Arpad Šalamon — V avli sozda REK v Titovem Velenju je vsak dan od 6. do 14. ure na voljo ogled razstave lončarskih izdelkov, ki so jih ustvarili udeleženci male šole lončarstva. ZBIL MOPEDISTA V križišču Šaleške in Kidričeve ceste se je pripetila 31. oktobra okoli 17. ure prometna nesreča, ki jo je verjetno povzročil voznik osebnega avtomobila CE 248 001 Janko Malovrh, ki je pri zavijanju zbil voznika kolesa z motorjem, petnajstletnega Bojana Šižgoliča. Slednji se je pri nesreči telesno poškodoval. ZALETEL SE JE V DREVO 31. oktobra malo po 20. uri se je v Plešivcu zaletel z neregistriranim osebnim avtomobilom v drevo Radivoj Koželjnik. Pri tem se je telesno poškodoval njegov sopotnik Miro Melanšek. PO NESREČI POBEGNIL, A SE KASNEJE SAM JAVIL Voznik osebnega avtomobila ZV 296-70 Faik Burek je peljal 2. novembra okoli 6. ure z nezmanjšano hitrostjo skozi križišče Šaleške in Foitove ceste, v času, ko je na semaforju gorela rdeča luč. Na prehodu za pešce je zbil Jolando Vrabič, 1960 in njeno šestletno hčerko Jernejo (cesto sta prečkali, ko je na semaforju za pešce gorela zelena luč). Hudo poškodovani sta obležali na cestišču, vendar pa je povzročitelj nesreče odpeljal dalje, proti Slovenj Gradcu. Po dveh urah pa se je na Postaji milice sam prijavil. Glasbeni maraton V disco klubu SUPER Ll so v tem mesecu pripravili precej novosti za svoje obiskovalce; tako se bo nocoj ob 23. uri začel glasbeni me-ga maraton z D. J. Robijem Bratušo. Trajal bo 48 ur. Maraton bodo spremljale tudi nekatere druge prireditve. Tako se bo na dan pričetka glasbenega maratona ob 22. uri pričela modna revija ekskluzivnih večernih oblačil ljubljanskih butikov, modno revijo pa bodo popestrila tudi dekleta iz plesne skupine PANTERA. Zaključek glasbenega maratona pa bodo v discoteki SUPER Ll obogatili še z Body Building prireditvijo, ki bo 12. 11. T. M. Radio Velenje Lestvica 1. THE ONLY WAY IS UP - Yazz 2. GIRL YOU KNOW ITS TRUE - Milli Vanilli 3. FOOLS CRY — Fancy 4. NOTHING CAN DIVIDE US - Jason Donovan 5. BAMBOLEO — Tijeritas 6. A WORLD WITHOUT YOU M. - Bad Boys Blue 7. SHE WANT'S TO DANCE WITH ME - Rick Astley 8. THE LOCOMOTION - K. Minogue 9. 1 QUIT - Bros 10. DOMINO DANC1NG — Pet Shop Boys Moj predlog — -Moj naslov _