Proletarci vseh dežeLjZdružite se! ZAVAROVALNICA SAVA :' ^ ’ : v' .' -' C Centrala: LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA 19/1 Poslovne enote: CELJE, ČAKOVEC. JESENICE. KOPER, KOPRIVNICA, KRANJ. KRŠKO, MARIBOR, MENGEŠ, MURSKA SOBOTA. NOVA GORICA, NOVO MESTO, POSTOJNA, TRBOVLJE in LJUBLJANA s poslovalnicama Zagreb in Rijeka DELAVSKA! ENOTNOST1 n 4. OKTOBRA ŠT. 40, LETO XXVII . Ali bi lahko vsaj v grobih ob-predstavili dejavnost občin-SKega odbora? p- Temelj za delovanje našega vilinskega odbora je bil program, zasnovaI ’n sprejel občni * °r ob koncu decembra 1966 leta. ,ePrav smo kasneje ta program rUi in poglabljali z akcijskimi sk°S.rami» Pa naša dejavnost vso minulo mandatno ob-le zasledovala osnovne, na čla nem zboru izražene interese *nei\StVa* ^rat^° povedano, te-so k3 Sodišča našega delovanja iv, b,,a v naslednjem: formiranje dohodka ter osebnih do-av» krepitev naše sindikalne j^^apizacije, financiranje kulturnih Prosvetnih dejavnosti, soobliko- ec o delu in prizadevanjih V Celjskem sindikatu delav-Cev družbenih dejavnosti na zadnji strani vanjp tazv i srednjeročnega programa Občl0f družbenih dejavnosti, v stve«11’ akcijski, program zčrav-ce varstva, sklic konferen- bra* lYJOuPravljavcev in seveda izo-^vanje kaclrov. ^rau? a^° ste se Pn tem or»anl“ navit Nismo se odločili za usta-kct ja.Pjc posameznih pododborov bovjii e ^mgje, temveč smo usta-delovne skupine, ki so bile Vanj Sebe.i zadolžene za prouče-bib marsikd^j močno specifič-^vn^Iemov v posameznih de-vaii 3. pri odboru pa sta delo-sko ^ai ^vc komisiji. Organizacij- tVO v . " ’ ^ "'Ul Pre^v^a”rovska' se je ukvarjala Vsebjnern z organizacijo dela, z metodami delovanja. le?vsem ^>1) sziciUUŽtllll UClUVilllJtt. ?°Seglilll«.-e Predvsem za to, da bi s ai kar najbolj tesno poveza-*acijahaiT?tV?m v osnovnih organi-a * To ie bilo zlasti pomemb-*botn smo si hoteli zagotoviti Piiino akcijo našega sindikata — °5 osomf •e’ na* odbor združuje S 3984 sin(jjkalnih organizacij ani» če smo se hoteli izogniti. Vsaka podobnost z našim gospodarstvom je golo naključje.. V občinskem odboru sindikata delavcev družbenih delavnosti v Celju potekajo zadnje priprave na občni zbor, ki bo hkrati pomenil tudi zaključek dela v dosedanji organizacijski obliki. Z ustanovitvijo medobčinskega odbora ■— le-ta bo še v tem mesecu — bodo prizadevanja usmerjena v veliko širši prostor, na območje občin Celje, Laško, Šentjur, Šmarje in Slovenske Konjice, Spričo teh dejstev smo se v uredništvu odločili nameniti nekaj več prostora Prikazu prizadevanj celjskega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti v minulem obdobju. Aktivizem se je umaknil programiranemu delu Iz razgovora s tajnikom občinskega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti v Celju Stanetom Medveškom RO SINDIKATA DELAVCEV DRUŽBENIH DEJAVNOSTI SLOVENIJE JE POUDARIL, DA JE TUD! V PRIHODNJE PRVENSTVENA NALOGA SINDIKATOV: ozko forumškim direktivam in naša stališča zasnovati na demokratični izmenjavi mnenj in seveda ob strokovnejšem utemeljevanju stališč. Glavna naloga komisije za samoupravljanje pa je bila krb za spremljanje razvoja samou-bodisi v obliki konkretne pomoči pravijanja v družbenih službah bodisi kot proučevanje razmer in družbeno politično ocenjevanje pojavov. — Bi nas lahko seznanili tudi z metodami in. oblikami delovanja? — Osnovna metoda je bila javnost dela in v akciji tesna povezanost s članstvom v osnovnih organizacijah. Tej metodi političnega dela smo seveda morali podrediti tudi oblike delovanja. Tako so bili vsi člani odbora zadolženi za konkreten stik z določenim številom osnovnih organizacij, s čimer smo vzpostavili neposredno vez med članstvom in odborom, s tem pa tudi možnost medsebojnega informiranja in vplivanja na oblikovanje stališč itd. Razen tega smo osnovne organizacije sproti obveščali o delu odbora, o naših pogledih in o naših prizadevanjih. Posluževali smo se še konferenc s predsedniki in tajniki — vseh je bilo v minulem obdobju 12 — na katerih smo skupaj pretresli vsakokrat najbolj aktualne naloge. Glavni učinek teh naših prizadevanj pa vidim v tem, da je oživelo delo v osnovnih organizacijah in da je večina že izoblikovala tudi lastne delovne programe. — Se to: kaj ste storili za boljšo usposobljenost sindikalnega aktiva? — Nesnorno je dejstvo, da se z decentralizacijo in demokratizacijo poglablja tudi odgovornost sindikalnih organizacij za razmere v delovnih kolektivih. To pa pomeni, da je bilo potrebno začeti z načrtnim izobraževanjem sindikalnih delavcev. Lani smo na seminarjih, ki smo jih organizirali s pomočjo delavske univerze in ki so bili programsko prilagojeni posebnostim posameznih dejavnosti, zajeli v proces izobraževanja 89 sindikalnih delavcev iz osnovnih organizacij; letos pa je njihovo števi-vilo naraslo že na 133 članov. Anketa med udeleženci je pozitivno ocenila tudi to prizadevanje občinskega odbora. Osrednja tema plenuma RO sindikata delavcev družbenih dejavnosti, ki je bil v sredo, 1. oktobra v Ljubljani, je bilo poročilo o izvršenih nalogah, ki si jih je ta odbor zadal za obdobje od lanskega do letošnjega septembra ter delovni načrt do septembra prihodnjega leta. Na tej plenarni seji so izvolili za novega predsednika RO VINKA KASTELICA, dosedanjega sekretarja centralnega odbora tega sindikata, ker je bil dosedanji * predsednik Slavko Bohanec imenovan za republiškega sekretarja za prosveto in kulturo. Razen tega so člani plenuma razrešili zaradi preobremenjenosti predsednika pododbora za kultitro dr. Borisa Ku- harja in na njegovo mesto izvolili FRANCETA JAMNIKA, režiserja SNG. Solidno pripravljenemu poročilu o tem, kako so RO sindikata delavcev družbenih dejay-nosti in njegovi organi opravili naloge, ki so si jih zadah v minulj sezoni, in izčrpnemu* ter konkretnemu uvodnemu referatu, ki ga je podal tajnik RO SLAVKO GRČAR, v- razpravi skoraj ni bilo kaj dodati. Člani plenuma so lahko le ugotovili, da so bile naloge, ki. si jih je zastavil ta sindikat, uresničene ‘celo v .večjem obsegu, kot so bile predvidene. Številne akcije tega. sindikata na področju samoupravljanja, družbenega dogovarjanja o vrednotenju dela. (Nadaljevanje na 8. strani) I mtmm mmm DOMAČ OKUS DELMIVIARaS SAMOUPRAVNO IN DRUŽBENO DOGOVARJANJE Plenum je soglasno izvolil za predsednika republiškega odbora dipl. iur. Vinka Kastelica sr !Z DELA SKUPŠČINE SRS: Sindikati in zakonodajna pobuda V sredo, 1. oktobra, sta republiški zbor in gospodarski zbor skupščine SR Slovenije razpravljala o predlogih za izdajo zakona o sredstvih SR Slovenije za posege v gospodarstvo in zakona o progresivnem davku na presežne dohodke. V tej razpravi sta sodelovala tudi predsednik RS ZSS Tone Kropušek (v republiškem zboru) in predsednik RO sindikata delavcev industrije in rudarstva Jože Globaenik (v gospodaršketn zboru), ki sta enotno povzela mnenja in zaključke iz dosedanjih razprav v sindikalnih organizacijah o obeh predlogih. Njuno razpravo prinašamo v celoti na četrti strani naše današnje številke. Večina udeležencev razprave v obeh zborih je podprla stališča. ki sta jih zastopala tovariša Kropušek in Globa črnk, sklep razpra v pa je bil,‘naj izvršni svet nadaljuje s pripravami za izdajo obeh omenjenih zakonov, obvezno pa naj pri tem upošteva mnenja sindikatov. gospodarske zbornice $RS in delovnih organizacij. M. P. Združitev železarn, najpomembnejši integracijski dosežek v Sloveniji V gospodarski rborniei SRS je bila slovesno pod pisana pogodba o ustanovitvi Združenega podjetja slovenskih železarn - - ' Vinko Kastelic, predsednik RO sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije V torek, 30. oktobra, so direktorji in predsedniki delavskih svetov železarn Jesenice. Ravne in Store v gospodarski zbornici SRS slovesno podpisali pogodbo o ustanovitvi Združenega podjetja slovenskih železarn, za katero se je na referendumu 15. septembra letos izreklo skoraj 80 % vseh zaposlenih v omenjenih treh železarnah. Temu izredno pomembnemu dogodku za celotno slovensko gospodarstvo so med dnigi-prisostvovali tudi prčdsed-gospodarske zbornice Leo-Krese, predsednik gospe- mi nik pold danskega zbora skupščine SRS Tone Bole, član izvršnega sveta inž. Ivan Zupan, predsednik RO sindikata delavcev industrije in rudarstva Jože Globačnik ter generalni sekretar Združenja jugoslovanskih železarn Djordje Andrejevič. Po uvodnem govoru v. d. direktorja Združenega podjetja slovenskih železarn in direktorja Železarne Ravne Gregorja Klančnika so o pomenu integriranja slovenske črne metalurgije spregovorili še Leopold Krese, inž. Ivan Zupan, univ. (Nadaljevanje na 6. strani) priporoča MED š Z MATIČNIM J MLEČKOM i, — Gellee Royale — Gelle Roya!e-forte — Melbrosin Naravni regenerator - POLLJUVEN* ^ Mnenje sindikatov.- izdajo zakona o usmerjanju delitve dohodka, broti izdaji zakona o sredstvih SRS za posege v gospodarstvo strani iTrrrini itiiiiiiiiiii imMiinin iiiin PAPIRNATE SERVIETE S L A D K VRH R EZ ERVIRANI STO LPEC Bruno Pečuh direktor industrijsko montažnega podjetja za izolacije, »Termika«, Ljubljana Zaupajte nam, s kakšnimi skrbmi se srečujete pri vašem delu? Vsekakor zanimivo vprašanje! No, poskusil bom nanj tudi odgovoriti po najboljši vesti in v prepričanju, da bi tudi anketiranje direktorjev, ki se ga loteva vaš list, lahko pripomoglo k razreševanju problemov v delovnih organizacijah. Na tem mestu ne bi govoril o nelikvidnosti niti ne o kadrovski problematiki nasploh, ker sta ta dva pojava značilna za pretežno večino kolektivov in je za našo delovno organizacijo položaj specifičen in toliko težji že zaradi tega, ker moramo strokovne kadre zvečine vzgajati sami. Spregovoril pa bi o nečem drugem, kar je bolj zaskrbljujoče In s čimer se dejansko največ ukvarjam. To je vprašanje delavoljnosti in odgovornosti vseh članov delovne skupnosti pri izvrševanju nalog. TERMIKA se je na primer v zadnjem času močno razmahnila. Razen vsega drugega smo samo zadnje leto zaposlili več kot 200 novih delavcev. Ob vsem razmahu v proizvodnji in pri obsegu montažnih uslug pa vendarle uootavljam, da so se člani delovnega kolektiva pripravljeni potruditi do določenih meja, potem pa nič več. To sicer poskušamo premagati s stimulativnejšimi oblikami nagrajevanja, vendar pravih uspehov ni. Kako naj bi se izkopali iz te zagate, ne vem. Prepričan pa sem, da bi bili rezultati snovanj na tem področju boljši, če bi organizacija dela in poslovanja podjetij dejansko temeljila na ustreznih znanstvenih načelih in izhodiščih in če ne bi bili prisiljeni, da organizacijo in zasedbo delovnih mest prilagajamo kadrom, ki so že zaposleni v konkretni delovni organizaciji. Zaradi teh dveh vzrokov se ljudje — ne glede na materialno spodbudo — niso pripravljeni kakorkoli izpostaviti. Posledica tega pa so familiarni odnosi, ki prevladujejo tudi takrat, ko bi morali spregovoriti ne le o odgovornosti, marveč celo o delavoljnosti prizadetega ali prizadetih članov kolektiva. Franc Vogrinec glavni direktor industrije pohištva »Stol«, Duplica # Vaša tovarna sodi med vodilna podjetja naše leslio-predelovalne industrije. Kaj vas ob vseh uspehih vaše delovne organizacije najbolj vznemirja in zakaj se tudi v prostem času težko sprostite? = Že dobrih štirinajst let se poleg vsega drugega še zlasti temeljito ukvarjam s problematiko in s praktičnimi rešitvami našega deviznega zunanjetrgovinskega sistema. Kakor je znano, ta dva sistema vse bolj predstavljata skupek izjem, ki povsem razveljavljajo temeljna načela in odločitve. Čeprav se, kot sem že rekel, zelo dolgo časa ukvarjam s temi zadevami, vseeno še nisem prepričan, da sem jim prodrl do dna. Zato me nenehno preganja občutek, da nisem izkoristil nečesa, kar bi bilo v dobro našega celotnega kolektiva. Tega ne govorim na pamet! Če pogledam samo podatke o tem, koliko deviznih sredstev vodilna slovenska podjetja lesno-predelovalne industrije pridobijo po različnih poteh, vidim, da si nekatera podjetja izborijo do trikrat več deviz kot naša delovna organizacija. Pogoji poslovanja pa so načelno enaki za vse! Zaradi tega, kar sem povedal, me lahko prištevate tudi med nesposobne, nič ne bom zameril. Povedal pa bi rad. da se mi takšne razmere, kot danes veljajo na področju deviznega in zunanjetrgovinskega režima, zde povsem nenormalne in da podjetja naravnost' silijo v izigravanje predpisov, namesto da bi jih spodbujale k boljšemu gospodarjenju. Je potem kaj čudnega, če reformo uresničujemo tako počasi? NAJPREJ DOJETI VSEBINO SAMOUPRAVNIH DOGOVOROV Iz razgovora s taj‘nikom Mestnega odbora sindikata gradbenih delavcev Ljubljana Borisom Senegačnikom Namesto poročila z razširjene seje ljubljanskega mestnega odbora sindikata gradbenih delavcev smo se odločili, da vam posredujemo razgovor z novim tajnikom tega odbora Borisom Senegačnikom o najpomembnejših stališčih, ki jih je zavzel ljubljanski sindikat. Osrednja tema razprave na razširjeni seji je bila namreč uresničevanji treli samoupravnih dogovorov v ljubljanskih gradbenih podjetjih. Gre za že znane dogovore o vrednotenju del: in o d^Mtvi dohodka v gradbeništvu, za dogovor o minimalnih standardih pri urejanju stanovanjskih domov, provizorijev in delavskih naselij za gradbene delavce ter za dogovor o zaposlovanju in izobraževanju gradbenih delavcev. »Bi lahko povedali. koPko ljubljanskih gradbenih podjetij je doslej že obravnavalo osnutke omenjenih treh samoupravnih dogovorov?« Razprava na plenumu je pokazala. da obravnavanje osnutkov samoupravnih dogovoiuv v gradbeništvu ni zavzelo takšnega obsega in predvsem ne take temeljitosti, kot smo pričakovali. Ugotovili smo, da precej manjših delovnih organizacij na območju Ljubljane, tudi srednjih in čelo večjih še ni obravnavalo osnutkov omenjenih dogovorov. Mislim predvsem na organizirano razpravo v izvršnih odborih sindikalnih organizacij, v komisijah pri samoupravnih organih, v vodstvih podjetij in zlasti strokovnih službah. Najbolj temeljito pa so razpravljali o dogovorih v gradbenem podjetju Tehnika. Res pa je tudi, da nimamo, podatkov iz vseh delovnih organizacij, ker .se razširjene seje mestnega odbora niso udeležili vsi predsedniki osnovnih sindikalnih organizacij. Menim, da se bo razprava o dogovorih bolj razmahnila, ko bodo osnovne organizacije prejele brošure s krajšo vsebino osnutkov samoupravnih dogovorov. Osnutki, ki so bili poslani doslej osnovnim organizacijam, so namreč precej obsežni in namenjeni zlasti strokovnim službam ter vodstvom delovnih organizacij brošura pa bo po ob-seau maniša in napisana bolj poljudno. Prevedena bo tudi na srbnhrvatsko in natisnjena v tako veliki nakladi, da bo lahko dobil vsak delavec svoj izvod.* »Kaj so posamezna podjetja na območju Ljubljane doslej ukrenila za organizacijo kvalitetnih razprav o osnutkih treh samoupravnih dogovorov?" V gradbenem podjetju Gradis so se takoj po uvodnih raz- pravah v vodstvu sindikalne organizacije in v vodstvu podjetja resno lotili dela. Strokovne službe so izračunale, koliko sredstev jim manjka za zagotovitev takšnih osebnih dohodkov, kot jih določa dogovor o vrednotenju dela in o delitvi dohodka v gradbeništvu. Ugotovili so tudi. kako bodo zbrali ta sredstva in v kolikšnem času jim bo to uspelo Izdelali so podroben načrt, kako bodo prilagodili gospodarjenje in delitev dohodka načelom, določenim v samoupravnih dogovorih. V Gradisu so sprejeli tudi petletni načrt, ki zagotavlja uresničenje samoupravnega dogovora .o minimalnih standardih pri urejanju stanovanjskih domov, provizorijev in delavskih naselij za gradbene delavce. Vsako leto nameravajo zgraditi 30 družinskih stanovanj in zagotoviti 120 novih ležišč v samskih domovih. Na pomlad bodo pričeli tudi z gradnjo novega samskega doma. V Ljubljanskih opekarnah so na pobudo vodstva sindikalne organizacije imenovali pri centralnem delavskem svetu komisijo za samoupravne dogovore v podjetjih industrijskega gradbenega materiala. Ob tem naj omenim, da so osnutki samoupravnih dogovorov, ki jih je dal v razpravo republiški odbor sindikata gradbenih delavcev Slovenije, izhajali predvsem iz pogojev dela in gospodarjenja gradbene operative. Za industrijo gradbenega materiala pa so seveda značilne specifične razmere. Zaradi tega imajo še . poseben pomen tehtne pripombe in predlogi, ki jih je na osnovi predhodnih analiz že pripravila komisija za samoupravne dogovore v industriji gradbenega materiala pri centralnem delavskem svetu Ljubljanskih opekarn. Tudi v gradbenem podjetju Tehnika so začeli pripravljati javno razpravo takoj zatem, ko so prejeli prve osnutke samoupravnih dogovorov. O osnutkih so razpravljali na sejah izvršnega odbora sindikalne organizacije, na skupni seji vodstev Zveze komunistov, sindikalne in mladinske organizacije. Povsod so se zavzeli za sprejem dogo^ vorov. O osnutkih je razpravljal tudi delavski svet, strokovne službe v podjetju pa so napravile potrebne izračune in analize.<- »S kakšnimi težavami se bodo po vašem mnenju še sreče-v?la podjetja pri uresničevanju teh treh samoupravnih dogovorov?- -Težav ne bo malo. Precej bp tudi tekih, ki se bodo šele pokazale pri izvajanju dogovorov Za zdaj se mi zdi najpomembnejše. da se vsi zaposleni v gradbeništvu seznanijo z osnutki dogovorov Vendar ne samo seznanijo, ker bi bilo to premalo. Predvsem je pomembno, da delavci dojemajo bistvo dogovorov. Zdi še mi, da v zvezi z odobravanjem samoupravnih dogovorov nastajajo ponekod podobne razme»e, kot so bile pri obravnavanju XV. ustavnega amandmaja. Dogovorov' ne bi smeli obravnavati le formalistično, kajti z dogovari nameravamo predvsem zagotoviti eksistenco najnižjim kategorijam gradbenih delavcev. Vprašanje le-teh je postalo resen družbeni problem. katerega razreševanja ns bi smeli prelagati nh kasnejši čas. Dogovari določajo tudi obvezne minimalne sklade, tako da je odveč bojazen, da sindikalna organizacija sedaj predlaga akcijo, v kateri bi pojedli še tisto malo. kar imamo. Prav tako so brez osnove namigovanja, da bodo zaradi sprejema dogovorov porasle cene gradbenim storitvam. Standarda gradbenih delavcev ne bomo reševali edino in predvsem z dviganiem cen. tako kot je navada v drugih gospodarskih panogah Z dogovori nameravamo predvsem spremeniti struktufro cen. se p-ravi zagotoviti v ceni minimalne osebne dohodke gradbenih delavcev. Mislim torej, da je treba najprej premagati »težave- v zvezi s pravilnim dojemanjem vsebine samoupravnih dogovorov. kar je za zdaj najpomembnejše. PREDSEDSTVO ObSS CELJE JE RAZPRAVLJALO O USTANOVITVI SKUPNE STROKOVNE SLUŽBE V OBČINI, KI BI SKRBELA ZA PODROČJE REKREACIJE IN ŠPORTA Različni interesi so glavna ovira Šport in rekreacija naj bosta namenjena širokemu krogu občanov in ne le maloštevilnim tekmovalcem ter klubskim delavcem Minuli teden je predsedstvo občinskega sindikalriega sveta Celje razpravljalo o ustanovitvi skupne občinske strokovne službe za področje rekreacije in oddiha. Dobra stran te odločitve je v tern, da bi se krog ljudi, ki danes delajo v športu, močno razširii. To pa z drugimi besedami pomeni, da bi bili sklepi in koraki ha področju oddiha in rekreacije bolj premišljeni in, kar je še fcelj pomembno, za njimi bi stal širok krog ljudi, lahko bi dejali mesto Celje, ne le peščici športnih funkcionarjev. »GRE PREDVSEM ZA TO. DA SE ZEDINIMO !- Ustanovitev zavoda, združenja ali organa, ki naj bi v Celju cilovito skrbel za vprašanje športa in rekreacije prebivalcev ter s tem tudi za potrebno gradnjo in vzdrževanje športnih objektov, postaja v tem mestu iz dneva v dan bolj aktualna. Ker pa ne gre le za potrebne športne objekte, ali samo za tehnično plat vprašanja, to je za organizacijo prireditev in tekmovanj, temveč v prvi vrsti za oblikovanja nadaljnje politike na tem področju, so se v Celju še toliko temeljiteje lotili tega vprašanja. S seje predsedstva ciliskih sindikatov zato posredujemo krajši izvleček: Edo Gaspari: »V Celju smo v zadnjih mesecih priča izredno bogatim razpravam in številnim razgovorom o ustanovitvi združena. ki naj bi oblikoval na-dalmi razvoj na področju rekreacije in športa. Vodstvo občin- skega sindikalnega sveta lahko doseže v tem času velik korak naprej v naših skupnih prizadevanjih. Družbeno-politične organizacije in drugi v občini, so zainteresirani, da se na tem področju končno zedinimo in nekaj ukrenemo. Ob tem pa, ko ugotavljamo, da je zainteresiranost za rešitev tega vprašanja zares velika, tudi spoznavamo, da so izhodišča in želje precej različne, da si v marsikaterem primeru sploh niso podobne. Zato moramo soočiti svoja izhodišča s stališči, ki se danes porajajo v drugih celjskih institucijah. Svet za telesno kulturo pri občinski skupščini na primer teži le za boljšim in racionalnejšim vzdrževanjem -športnih 'b-jektov. To je posledica stalnega pomanjkanja sredstev. Znano pa je, da naša komisija za družbeni standard in tudi predsedstvo ObSS širše postavljata to vprašanje. Problem vzdrževanja je namreč le del celotne proble- matike. V Celju je blizu 30.000 zaposlenih, ki so le v neznatni meri vključeni v športne organizacije in le v skromni meri izkoriščajo . športne objekte. Zato smo se v sindikatih tudi odločili da mora priti v Celju do ustanovitve širšega organa, ki bi skrbel v prvi vrsti za organizacijo in politiko na področju športa, se pravi tudi za vključevanje novih ljudi, po drugi strani pa seveda za vzdrževanje zdajšnjih in za gradnjo novih športnih objektov. Skratka, gre za to, da pride področje športa in rekreacije pod vpliv širokega kroga Celjanov in ne le maloštevilnih tekmovalcev in klubskih delavcev. Zato podpiram predlog, da ustanovimo v Celju sklad, zavod ali center za rekreacijo, ki bi vzdrževal in imel svojo lastno gospodarsko dejavnost, ki bi skrbel za organizacijo rekreacije, dnevnega, tedenskega in letnega oddiha zaposlenih ter za prireditve in tekmovanja .. Ivan Kramer: »Sindikati se vsekakor lotevamo teh problemov kompleksno in zastopamo tiste rešitve, ki slonijo na enotni noliMki. Nikakor nisem proti vrjpmskemu športu, želim pa. da bi odprli vrata na tem področni kar najširšemu krogu ljudi Znani so inleresi. znane so številne variante za rešitev vprašanja. Naša rMrnnat je. da Igp 7 p c-1: v*,' mn. V"'gH nrprjln- ganih rešitev bomo podpirali. ^Sam sem za predlog tovariša Gasparija." Tone Erjavec: »Važno je, da športne objekte usposobimo za množično rekreacijo in da gradimo to, kar potrebujemo za razvoj množičnega športa .. > Igor Ponikvar: »Področje rekreacije se mora v najširšem pomenu vključiti v dejavnost športnih društev. Težiti moramo za tem. da bo tudi na tem področju nenehno prevladovala strokovnost in da bodo slonele možnosti za nadaljnji razvoj športa in rekreacije na kar najbolj demokratični osnovi...« Vili Skrt: »Bistvo stvari je v tem, da pričnemo reševati problem rekreacije v celoti. Vprašanje pa je, ali je kateri od zdajšnjih organov sposoben prevzeti to zahtevno nalogo. Tudi sam sem za varianto, ki jo je predlagal Edi Gaspari...« ( SINDIKAT ZA USTANOVITEV SKLADA V razpravo sta posegla še Kisto Gajšek in Srečko Pratne-mer, ki pa se nista oddaljila od idej in predlogov drugih članov predsedstva. Zato naj namesto zaključka zapišemo le še osnovne sklepe z omenjene seje pred-sed"*— celjskih sindikatov: (K Področje rekreacije in šnnr»a zahteva glede na porast družbenih notreb delovnih ljudi večio moralno in materialno rtnižhorin angažiranost. Kliub precejšnjim uspehom v minu- lem obdobju mora nuditi v prihodnje celjska skupnost temu področju več organizirane pomoči. Razmerje med materialnimi vlaganji družbe v kultur-no-prosvetno dejavnost ter športno in rekreacijsko bi morali spremeniti v mejah finančnih možnosti v korist slednje. 9 V Celju mora priti do vsebinsko in kadrovsko širšega žarišča telesne kulture in športa — do nekakšne občinske strokovne službe. Pri tem sploh ne gre za ime takega žarišča, še manj za to, da bi imel sindikat odločilno besedo. Gre predvsem za to, da eno izmed sedanjih institucij vsebinsko in kadrovsko razširimo ali formiramo novo žarišče — novo strokovno službo. ® Strokovna služba bi morala skrbeti za razvoj dnevne, tedenske in letne rekreacije in športa, skrbeti bi morala za planiranje. načrtovanje ter za gradnjo športnih objektov. Postopno pa bi morala prevzeti tudi skrb za koriščenje, vzdrževanje in upravljanje objektov ter se ukvarjati s strokovnim delom, ki bi Celjanom omogočalo izkoriščanje prostega časa. 0 Predlog sindikata je. da se v Celin ustanovi sklad občine Celje za šport in rekreacijo s svojo upravo in « svojimi organi upravljanja. Ko hodn do7u-reli pnenjj. lahko ta sl'-1*-* n-Ua- t»aj 7« v-*1-- - in koriščenje objektov. A. Ul. IZ RAZGOVORA S PREDSEDNIKOM VELENJSKIH SINDIKATOV Dejavnost je uspešna Dopusti so mimo in obeta se razgibana družbeno politična dejavnost v Šaleški dolini. Obiskali smo predsednika velenjskega občinskega sindikalnega sveta, dipl. pravnika Teodorja Jelena, sicer vodjo kadrovsko socialnega sektorja Rudnika lignita Velenje; beseda je stekla o programu dela občinskega sindikalnega sveta Velenje in o dejavnosti osnovnih organizacij sindikata v Šaleški dolini. Po besedah Teodorja Jelena bo Občinski sindikalni svet Velenje v naslednjih mesecih nadaljeval Že začete razprave o predlogih za izpopolnitev sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Pripravili bodo več »specializiranih« razprav za posamezna področja in skušali izoblikovati še dopolnilna mnenja k predlaganemu sistemu. VSAJ DELNO USKLADITI SAMOUPRAVNO STRUKTURO Za sindikalne organizacije bodo tudi izredno pomembne, priprave na izoblikovanje nove samoupravne strukture delovnih organizacij. Velenjski občinski sindikalni svet je doslej že pripravil sestanek, in sicer so se ga udeležili vsi. predsedniki osnovnih organizacij sindikata in direktorji delovnih organizacij. Dogovorjeno je bilo, da bi po dopustih pristopili k temeljitemu delu uskladiti samoupravno strukturo delovnih organizacij; enotne bi lahko bite npr. določbe o trajunju mandatne dobe in še o nekaterih drugih vprašanjih. OCENA PROCESOV POVEZOVANJA IN ZDRUŽEVANJA Že v kratkem bo v velenjski Občinski sindikalni svet; kot je povedal Teodor Jelen, pričel z razpravo o gospodarsktvu v Šaleški dol > pri čemer bo skušal ..ar najbolj podrobno proučiti položaj sleherne delovne organizacije v velenjski občini in na osnovi bcanja in razvojnih programov tudi ugotoviti, kakšne so dejanske možnosti za razvoj. Ob tem bo-stekla razprava še o integracijskih procesih v Šaleški dolini. Občinski sindikalni svet Vcl°nje se pri obravnavi teh vprašanj n« bo omejil samo na oceno že izvedenih procesov združevania, pač pa bo skušal ugotoviti, na katerih področjih bi bilo mogoče procese združevanja in povezovanja še uveljaviti, če že ne v obliki skupnega oziroma združenega podjetja, pa vsaj s tesnejšim poslovno - tehničnim sodelovanjem. Ko bo izdelan predlog rednje-ročnega razvojnega programa občine Velenje, bo stekla razprava tudi o tem. in sicer, predvsem v tem smislu, ali so predvidevanja v predvidenih rokih uresničljiva in kakšne so nalog? ornovnih organizacij sindikatov za uresničitev oro-grama razvoja posameznih delovnih organizacij kot tudi občine. RAZPRAVE O NOVEM STATUTU ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE Teodor Jelen je v razgovoru tu-2 di povedal, da se bo Občinski sin-2 dlkalni svet Velenje kar najbolj ■ aktivno vključil V razprave o novem statutu Zveze sindikatov Sl°' 2 venije. Občinski sindikalni svet 2 Velenje bo na enem od orvlh p!e' narnib zasedanj razpravljal o n0' | statutu Zveze sindikatov Slo- j venije sicer pa je o predlogu st»' s tuta Zveze sindikatov Slovenije ž® 2 razpravljalo predsedstvo. Predsedstvo velenjskega 'Občin* skega sindikalnega sveta se je oh prvi razpravi o novem statutu Slovenije zadržalo tudi pri do' ločbab o mandatni dobi. Predla' gaho je. naj bi bila uveljavljen3 7» občinske s ndikalne svete 4-I®4' na mandatna doba. Ker poteče v Velenju sedanjemu občinskem^ sindikalnemu svetu 4-letna mah' datna doba, se poraia vprašanj®* kai storiti. Možnosti sta dve: *h sklicati volilne občne zbore osnovnih organizacij sindikata ali pripraviti samo konference in mah' datno dobo avtomatično podalj” sati. Dokončnega stališča o tem 25 zaaj še ni. RAZGIBANO SINDIKALNO DEt'0 Ob koncu razgovora smo T®0' dnrte vprašali še za očeh® dejavnosti osnovnih organiza®1 sindikata. »Ugotavljamo«, je dei3^ Teodor .Telen.» da so tudi v Sa1®' ški dolini nekatere osnovne or?3' nizacijp sindikata zelo aktivu®* predvsem tiste v večjih delovn1® org* n »•'»-Ha h. mani a^Hvne n« 9 v manjših delovnih organizacijah’ ki se še vedno zatekajo k de.iavu®' stim, ki so bile v modi okoli 1®^ IflSU. Te o***ra tlzacHe še vedno dis dojele nalog, predvsem pa ki nai bi jo imel sindikat v organizaciji v sedanjem razi deiovh’ Sicer na je Teodor Jelen del®* da je delavnost osnovnih organih® cij sindikata v občini Velenj® 'l splošno nsne*na in da se v pre*®3 ni večini vendar ukvarjajo « likn gONpodarienia ter z razvoj® samoupravnega sistema, to je z h3 ’ ;ih — med dr*!rr,’v, " stavita oreanizacHam tudi Zveze sindikatov Jugoslavije. ^ (VfJ Z OBClNSKir SINDIKALNI SVETOV ® SLOVENSKE : KONJICE Člani predsedstva občin- : skega sindikalnega sveta so na * sejj razpravljali o pripravah j na občni zbor tega organa in o Š družbeno-ekonomskem izobra- : ževanju vodilnih delavcev v ; sindikalnih organizacijah svo- S lega območja. Glede občnega zbora so ; nienili, da bo treba posebno ■ Pozornost posvetiti kadrov- j skim, vsebinskim in organi- Š zacij sirim pripravam, ki bodo : trajale dobra dva meseca, saj : računajo, da bi ga izvedli v ■ Prvi polovici decembra letos. : Predlagali so, da bi kazalo ; tako v vodstvo sveta kot tudi ; v njegove organe vključiti Š nekaj novih članov, ki so volj- : hi in pripravljeni delovati v ■ sindikalni organizaciji. Gre ! namreč za dokaj odgovorno ; delo in naloge sindikatov v ob- ; čini, ki štejejo več kot 4.000 ] članov. Zato se bodo v okviru i kadrovskih priprav pogo- 5 varjali tudi z vodstvi drugih ; družbeno političnih in stro- 5 kovnih organizacij, zlasti še ; Zato, da posamezniki ne bi ■ dobili preveč družbenih' funk- ■ rij in nato ne bi zmogli vse- | Sa dela. Predsedstvo sveta je za- ; dolžilo organizacijsko-kadrov- | sko komisijo, da poleg ka- Š drovskih priprav za no^o vod- j stvo izdela tudi poročilo o dvo- ; ietnem delovanju tega organa. | V referatu naj bi načeli | Predvsem tista področja, ki • so v sedanjem času pomembna, ; Sem med drugim sodi infor- : miranje v delovnih organizaci- | inh, izobraževanje delavcev, ■ nadaljnja krepitev gospodar- j stva itd. Zato so sklenili, da se | Podo v kratkem sestali s pred- ! stavniki gospodarstva in pose- ■ dej tudi z delavci v družbenih ; službah, s katerimi želijo pod- • robneje obravnavati konkret- ■ na vprašanja, ki jih bodo po- : tem postavili na občni zbor. ■ ^'a. tak način želijo pritegniti ■ k pripravam čim več ljudi, na ; osnovi -podanih misli in pred- j logov pa izoblikovati delovni ! Program in dobiti podporo za ■ Njegovo uresničevanje. POHIŠTVO SINDIKALNA ORGANIZACIJA V TOVARNI ELMA SE JE ZGANILA OB PRAVEM ČASU I Odkrito in brez slepomišenja Tovarna elektromateriala ELMA v Črnučah pri Ljubljani po krajši krizi takoj po uveljavitvi reforme doživlja »spodbuden vzpon in temu primerne, skorajda zavidljive gospodarske rezultate. Vendar tokrat ne mislimo razpravljati o gospodarjenju v tej tovarni. Naš zapisek velja najnovejšim prizadevanjem sindikalne organizacije v tovarni ELMA, s katerimi se postavlja v ospredje vseh progresivnih dogajanj v tem kolektivu. Čeprav ne bi smeli misliti, da sindikat v tovarni ELMA tudi doslej ni dobro ali vsaj zadovoljivo deloval, bi vsekakor želeli poudariti, da je do »preloma« prišlo ob razpravi o prihodnji poti te tovarne. Sindikalna organizacija je namreč brez pomislekov podprla tudi tisti predlog vodstva podjetja, ki govori o povečanju osebnih dohodkov vsem kategorijam zaposlenih od kvalificiranih 'delavcev navzgor. To ne bi biio nekaj posebnega, če vodstvo sindikata ne bi uspelo prepričati o pravilnosti take odločitve večino tisoččlanskega kolektiva, v katerem občutno prevladujejo priučeni delavci. »ZA VELIKO VEC GRE KOT SAMO ZA DANAŠNJI DINAR!« Da ne bi razpredali še naprej, prepustimo besedo predsedniku izvršnega odbora sindikalne organizacije v tovarni ELMA Črnuče. Tovariš Mico Popovič nam je takole pripovedoval: »Dejstvo je, da je sedanje vodstvo naše tovarne ne le poiskalo izhod iz zagate, v kateri smo'se znašli ob reformi, ampak je vsaj v glavnem že začrtalo program našega, prihodnjega razvoja. Za to potrebujemo predvsem strokovnjake; več strokovnih kadrov, kot pa jih imamo zdaj. Ce naj jih privabimo v kolektiv, jim seveda moramo ponuditi primerne osebne dohodke. Ravno zaradi zaslužkov v naši tovarni, ki so tudi za strokovnjake v naši tovarni nižji od sorodnih podjetij, smo se celo znašli pred dejstvom. da so nas »ačeli zapuščati kadri, s katerimi smo resno računali pri našem prihodnjem delu In razvoju. Spričo teh razmer smo nekaj morali storiti Toda ko je prišel v razpravo predlog o spremembi pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, po katerem naj bi se zvišali zaslužki vseh kategorij od kvalificiranih delavcev navzgor, je v našem kolektivu završalo. Ljudje so začeli govoriti., da bodo še več dobili tisti, ki že tako prejemajo najvišje zaslužke., večina zaposlenih pa da bo zaradi tega prikrajšana. Takšno mišljenje in prepričanje je pomagalo izoblikovati nasproten predlog, naj bi namreč vsem zaposlenim v enakem razmerju zvišali njihove zaslužke. Razpoloženje, o katerem pripovedujem. je bilo značilno za večino naših delovnih enot. Oh takšnih razmerah v našem ko- lektivu se je Sestalo vodstvo naše sindikalne organizacije. Bilj .smo.; enotnega prepričanja,:: da ne gre popuščat; težnjam .po U,.-. ,. nearnem povečanju osebnih dohodkov, da moramo podpreti predlog vodstva podjetja. Takoj pa smo si morali odgovoriti tudi ha vprašanje, kako naj to tudi storimo, Končna odločitev , je bila. da sindikat skliče zbor delovne skupnosti našega pod-ietja." »Kolikor vemo, je bilo Mo prvič, da je vaš sindikat v tej obliki ter tako glasno in jasno izrazil svoje mišljenje. Kako: je kolektiv prisluhnil tej pobudi svoje organizacije?" Res je. da je bila naša odločitev v nekem smislu revolucionarna. Res pdi izvaža na tuja tržišča. čimer si ustvarjajo tudi P trebne devize za nabavo sh jev. F. #• • CELJE V bližini proizvodnih tov v Gaberju gradi ce^L' tovarna tehtnic in finarne11^ nične opreme LIBELA h® proizvodne prostore. Grad ^ te proizvodne dvorane je d ga faza rekonstrukcije h>v , ne. V tretji fazi pa namera'' jo do 197i. leta zgraditi še . kirnico, mehanične dela''11^ in montažne oddelke. 1,1 kolektiv varstroja je dokazal, da se dobro blago samo hvali V lendavskem kotu so imeli v minulih letih veliko majhnih pa tudi velikih problemov v večini delovnih organizacij, katerih matična podjetja so zunaj občine. V križnem ognju razprav, v katerih so se borili kolektivi teh obratov celo za osnovne samoupravne pravice, pa je neopazno in brez hrupa polagal temelje novemu podjetju skraja komaj 90-članski kolektiv Varstroja. Za najmlajšo delovno organizacijo v Lendavi je obveljal naziv “otrok občine«, zakaj tudi odborniki so botrovali odločitvi o ustanovitvi tega podjetja z dokaj specifično proizvodnjo. Zaradi pomanjkanja kvalitetnih aparatov za varenje na našem trgu so se v Varstroju s skromnimi izkušnjami prejšnje obrtne komunalne delavnice lotili te zahtevne proizvodnje, ki jo še danes dopolnjujejo 2 dvema Uslužnostnima dejavnostima. Obrat za izolacije v industriji in ladjedelništvu ter obrat za instalacije centralne kurjave ter vodovodne instalacije sta kolektivu skraja »služila denar«, kot pravijo danes v Varstroju, kjer so s pomočjo republiškega zavoda za varjenje dosegli naravnost zavidljive uspehe na Področju varilne tehnike, S proizvodnjo varilnih aparatov za električno obločno, točkovno in tako imenovano obžigalno varjenje pa so v Varstroju že izčrpali doma znane tehnološke postopke, zato še je l(30-članski kolektiv usmeril v tujirtb. Zlasti uspešno sodelovanje na največjih jugoslovanskih sejemskih prireditvah in prodor Varstroja na trg, sta bila izhodišče za navezavo stikov s tujimi proizvajalci varilnih strojev in aparatov. Ker se je pokazala avstrijska firma »Pronius« za najbolj ugodnega partnerja, so sklenili z njo dolgoročno pogodbo o poslovno-tehničnem sodelovanju. Ta znana avstrijska firma na Gornjem Avstrijskem namreč zago-tsvlja Varstroju posredovanje dragocene tehnične dokumentacije z najsodobnejšimi dosežki na področju varilne tehnike ter strokovno izpopolnjevanje njegovih kadrov, da bi se v Lendavi pripravili čimprej na proizvodnjo Zahtevnih delov (zvečine raznih avtomatov) za svojega avstrijskega partnerja. Prihodnje leto bo znašala vrednost teh poslov eh milijon šilingov, v razdobju treh let pa nameravajo ta znesek najmanj' potrojiti. V Varstroju, kjer imajo, že del tehnične dokumentacije za nove proizvode, bodo po sedanjem programu povečali obseg proizvodnje varilnih aparatov šestkrat, Samo v tej enoti naj bi vrednost proizvodnje dosegla letno okoli 20 milijonov dinarjev,, za vse tri enote skupaj pa napovedujejo najmanj 30 milijonov dinarjev bruto realizacije. Za uresničitev zahtevnih načrtov so sedanji prostori Varstroja že odločno pretesni in neprimerni za sodobno industrijsko proizvodnjo. Zato so se odločili za ureditev novega tovarniškega objekta, ki bo veljal kolektiv okoli sedem mlli-jOtiov dinarjev. Ker računi ka- žejo, da bo podjetje ustvarilo v šestih letih najmanj osem milijonov dinarjev skladov, se kolektivu upravičeno mudi s to naložbo. Velja poudariti, da so povezali v Varstroju svoj program tudi s skrajno štednjo, . zakaj skladi so podjetju sec^aj življenjsko pomembni. Tudi več ekip delavcev tega podjetja, ki delajo na Nizozemskem, v Belgiji in v zadnjem času celo v ZDA (izolacije v industriji), prizadevno sodeluje pri uresničevanje velikopoteznega načrta svoje delovne organizacije, ki bo po ureditvi novih prostorov zaposlila tudi blizu sto novih delavcev. BORO BOROVIC I Kljub težavnim delovnim pogojem v lendavskem »Varstroju« ne zaostajajo s proizvodnjo najsodobnejših električnih varilnih aparatov tudi za znanimi tujimi izdelovalci teh naprav, po katerih je naivečie povpraševanje v gradbeništvu. Na sliki izdelava varilnih transformatorjev za obločno varjenje — Foto: B. BOROVlC VELIKA ŠKODA ZARADI ZASTOJA V OBRATOVANJU TRBOVELJSKE TERMOELEKTRARNE PRIZADETA KOLEKTIVA Z obratovanjem nove trboveljske' Termoelektrarne II se dogaja nekaj podobnega kot pred leti z ljubljansko Toplarno. Namesto da bi redno proizvajala električno energijo, je bila doslej že nekajkrat v zastoju, okvare so se množile, enkrat na teh, drugič na onih napravah in opremi, dokler niso po zadnjem, temeljitejšem rfemontii, ko so vsi pričakovali začetek rednega obratovanja, ugotovili hujšo napako na agregatu, oziroma tui -bini. Popravilo bo trajalo do 1. novembra, potem pa se bo pokazalo, če so pričakovanja poljskih strokovnjakov realna. Ce se njihove trditA'e ne bodo uresničile, bo moral ko lektiv Termoelektrarne razveljaviti pogodbo s poljskimi dobavitelji opreme in zahtevati novo turbino. Nova Termoelektrarna, z hiočjo 125 megavatov, je začela obratovati 13. septembra lani. V tem času so z raznimi, daljšimi in krajšimi prekinitvami Proizvedli nekaj nad 397 milijonov kilovatnih ur električne Energije. Od začetka obratova- nja do 29. avgusta letos je poteklo 8407 obratovalnih ur, vendar je Termoelektrarna proizvajala energijo samo polovično to je nekaj nad 4()00 ur. ftazna popravila, zastoji, okvare so vzeli kar 1219 obratovalnih ur. Do januarja letos so v Termoelekt- ® SLOVENSKE KONJICE Podatki o gospodarjenju v delovnih organlzacijati občine Slovenske Konjice za letošnje prvo prtlletje kažejo, da So delovni kolektivi ustvarili za 58 % več skladov kot lani v tem obdobju. To Je vsekakor lep in pomemben dosežek, pri katerem so največji delež doprinesla nekatera večja podjetja. Med temi kaže posebej omeniti kovaško industrijo v Zrečah, ki se je lani prav v teih času borila z mnogimi težavami, 'etos pa jim je v šestih mesecih uspelo že zbrati nekaj sredstev iz ostanka dohodka za sklade, kar je eden od dobrih znanilcev uspešne Sanacije. Tudi industrijskemu kombinatu Konus je letos uspelo ustvariti 68 % več za sklade, lesno industrijskemu podjetju LIP pa za blizu 40 % več, kot v Prvem polletju lani. Od večjih podjetij so povečali ta sredstva še v zreškem Cometu, v Tovarni za proizvodnjo usnjarskih strojev Kostroj in v vitanjskem podjeiju Fužinar. Zanimivi so tudi podatki o terjatvah in obveznostih, ki jih gospodarske organizacije izkazujejo dne 30. junija 1969. K a ta dan so jim kupci dolgovali za 36,4 % več kot v istem času lani, obveznosti do dobaviteljev pa so bile celo za 10,4 % manjše kot ob koncu junija lani. Številke so za posamezna podjetja sicer različne, vendar pa kažejo na to, da so V občini Slovenske Konjice delovne organijzaije še vedno kar dobri plačniki. To je še toliko bolj pomembno, ker se je •etos predvsem povečal obseg proizvodnje, med tistimi gospodarskimi organizacijami, ki svojim dobaviteljem dolgujejo manj kot ob koncu junija lani, pa sta tudi dve največji Podjetji v občini, to je »KONUS« in »LIP«. V. L. rarni Usmerjali delo strokovnjaki poljskega dobavitelja glavne opreme CEKOP iz Varšave, po tem času pa so vodili obratovanje domači tehniki, ostala pa sta dva strokovnjaka iz Poljske kot opazovalca. Vseskozi pa sta ugotavljala diokaj negotovo obratovanje turboagregata zaradi prekomernih vibracij. Letos avgusta so se poljski in domači. Strokovnjaki lotili pregleda in popravil kotla in turboagregata. Hkrati so opravili jamstveni pregled vse dobavljene Opreme iz Poljske. Dobavitelj je poskušal zlasti dokončno usposobiti turboagregat za polno obratovanje. Po remon" tu so znova spustili v obratovanje elektrarno. Nekaj časa so naprave redno delovale, razen nekaterih napak na ležaju nizkotlačnega dela turbine. Konec avgusta pa so, poljski strokovnjaki pri temeljitejšem pregledu nizkotlačnega dela turbine ugotovili razpoke na lopaticah. Seveda sb morali nemudoma ustaviti obratovanje. Zamenjavo lopatic bodo morali opraviti v karlovški Jugoturbini. drugo opremo In naprave bodo popravili v Termoelektrarni. Spričo nenehnih neuspešnih posegov je moralo vodstvo Elektrarne v Trbovljah privoliti v ponudbo dobavitelja, da popravi raorave do 1. novembra letos. TE II bo torej mirovala naimanj dva meseca. Zavoljo tega bo imel ko- lektiv TE veliko škodo, ki presega nekaj 'milijonov din. Razen tega bodo morali Uvažati električno energijo iz sosednje Avstrije in deloma iz BiH. Vodstvo kolektiva je zahtevalo od poljskih dobaviteljev opfeme najmanj enomesečno poskusno obratovanje, ko bodo naprave popravljene, in enoletno jamstvo, ki bo začelo, veljati po opravljeni poskusni proizvodnji, in povračilo dejanskih stroškov, ki jih bo elektrarna utrpela zaradi izpada proizvodnje. Če dobavitelju ne bi uspelo popraviti., turbine, bo TE odpovedala pogodbo oziroma zahtevala plačilo vse dosedanje in prihodnje škode. Se bolj prizadet bo zaradi sedanjega zastoja TE kolektiv zasavskih premogovnikov. Podjetji sta pred meseci sklenili dolgoročno pogodbo, o odvzemu premoga za proizvodnjo električne energije Iz novega in starega energetskega objekta. Zasavski rudniki dajejo vsak dan 1800 ton premoga Termoelektrarni. Ker zdaj novi energetski objekt miruje, s6 dobave premoga zmanjšali na 800 ton rta dan V zasavskih premogovnikih so morali'storili ..sto ukrepov za preprečevanje hujših posledic, ki jih ima za gospodarjenje tega kolektiva onemogočena prodaja okrog 1000 ton kotlovca na dan. Vendar kljub najboljši volji ne bodo v celoti kos nastalemu položaju, kajti v trboveljskem rudniku nimajo odprtih drugih premogovih slojev, ki bi omogočali preusmeritev na pridobivanje komercialnega premoga. Če bodo uspeli popraviti turbino in jo usposobiti do začetka letošnjega novembra, bo škoda sicer precejšnja, 'vendar še premostljiva Vprašanje pa je, kaj v primeru, če okvar ne bo mogoče popraviti'7 M. VIDIC JV a pobudo sekretariata CK ZKS, ki v sodelovanju s komisi-jami centralnega komiteja pripravlja 8. sejo vodstva Zveze komunistov Slovenije, se je pred dnevi sestal tudi aktiv komunistov republiške gospodarske zbornice in razpravljal o. političnih razmerah v Sloveniji, o uresničevanju gospodarske in družbene reforme ter o nalogah komunistov pri pospeševanju družbenega razvoja Slovenije in Jugoslavije. Do podobnih ugotovitev o reformi in odnosih med republiko in federacijo kot ta aktiv prihajajo tudi komunisti v gospodarstvu, kar pomeni, da je aktualna ocena »kje smo«, ki jo tolikokrat iščemo z lučjo pri belem dnevu, pri roki, le pravega posluha zanjo še nimamo. Po oceni aktiva komunistov gospodarske zbornice uresničujemo reformo prepočasi, z zakasnitvijo, na nekaterih področjih pa celo drugače, kot je bilo v načrtu. . _ Uspeh reforme je v veliki meri odvisen od praktične uveljavitve načela, da je osnovni nosilec smeri in (Linamike razširjene reprodukcije gospodarstvo. V praksi pa to načelo danes nima zadostne materialne osnove. Sposobnost akumuliranja gospodarstva smo oslabili z nezadostno in preveč razdrobljem) akumulacijo: Da bi bilo gospodarstvo sposobno več akumulirati, da bi bilo sposobno, to akumulacijo tudi povezati, bi morali urediti vrsto nerešenih sistemskih vprašanj kot npr. spfemenm PRIPRAVE NA Vlil. SEJO CK ZKS Brez urejenih odnosov ni čistih računov pogojč delitve, zunanjetrgovinski sisterd, vlogo federacije, urediti probleme likvidnosti itd. Predlogi o tem so V razpravi žt dalj časa, vendar še niso prišli na dnevni red resnih razprav. Temu se pridružuje v praksi še vedno nerešena vloga državnega kapitala in neurejena problematika deviznega financiranja razširjene reprodukcije, ko se skuša zaradi vse večjih centralnih zadolžitev in ulbza opredle po posebnih režimih vedno znova zmanjševati in omejevati lastna devizna sposobnost gospodarstva in pOsMvnlh bank. , ŠKODLJIVA KONJUNKTURA Razen tega obremenitve gospodarstva stalno naraščajo. Xjve-Ijavljene spremembe davčnih instrumentov v času po reformi odstopajo od načel delitvene politike, začrtane z reformo, zato tudi delež družbenih obveznosti gospodarstva v družbenem pro-vodu od leta 1967 dalje narašča. Fiskalna politika temelji na fiksnih obveznostih gospodarstva, zaradi česar v obdobjih slabše gospodarske rasti družbene obveznosti v strukturi naraščajo. Zato bi morali postopno uvesti moderno kompenzacijsko fiskalno politiko, ki bo zviševala obremenitve v času hitrejše ekspanzije gospodarstva in jih zniževala v obdobjih'recesije. Trenutno je gospodarstvo v obdobju nezdrave, pretirano Visoke konjunkture, ki izvira iz sorazmerno močnih oživitvenih ukrepov in temelji na liberalni kreditno-mon.etarni politiki in zapiranju tržišča. Čeprav visoka stopnja rasti olajšuje kratkoročno-razreševanje posameznih gospodarskih in družbenih problemov (kot npr. zaposlovanje kapacitet in delovne sile, splošna potrošnja itd.), pa jo redno spremlja pojav nestabilnosti, zastoj v preusmerjanju proizvodnje, deficit plačilne bilance itd. Tak razvoj vodi k zmanjševanju prednosti domače valute, upadanju zanimanja proizvodnje za izvoz, vzbuja uvozne apetite, ter vnaša v devizni in zunanjetrgovinski režim ter v režim ceh ponovno vse močnejše elemente distribucije in administriranja. Vse to pa onemogoča hitrejše izpopolnjevanje deviznega in zunanjetrgovinskega sistema ter hitrejše odpiranje in tesnejše povezovanje jugoslovanskega gospodarstva s tujimi trgi. Zato bi nedvomno morati v celotni gospodarski instrumentarij vgraditi Učinkovitejše anticiklične instrumente. KOLIKŠNA POMOČ ALI KAKŠNA PORABA Tako v razvitih kot v nerazvitih področjih v zadnjem času vse bolj. pogosto — včasih tudi s pozicij skrajnosti — ntigla-šajo posamezna vprašanja hitrejšega razvoja nerazvitih področij kot konkreten konflikt med razvitimi in nerazvitimi. Ekonomska logika takšnih konfliktov ne pozna, temveč je, nasprotno, v interesu razvitih, da se čimhUreje razvijejo nerazviti, v interesu nerazvitih pa, da se polno razvijajo razviti. Ne gre torej za to, ali naj razviti prispevajo in koliko naj prispevajo, temveč za način uporabe in učinkovitost naložb. Zato je kreditiranje naložb v nerazvita področja pod izrednej ugodnimi pogoji učinkovitejša oblika pomoči kot dotiranje in subvencioniranje, četudi teh oblik v izjemnih primerih ne moremo izključevati. Samoupravna družba v nerazvitih pokrajinah pa naj bi z ugodnimi pogoji spodbujala najsposobnejše delovne organizacije iz vse Jugoslavije, da bodo na nerazvitih področjih organizirale novo, sodobno proizvodnjo. Pri tem razvoj ni odvisen samo od uspešnosti in učinkovitosti investiranja v najsodobnejše proizvodne zmogljivosti, tem več tudi od sposobnosti, razgledanosti, izobraženosti in učinkovitosti strokovnjakov in razvoja znanosti. Ta pa je v neposredni odvisnosti odi optimalnega razvoja razvitejših delov Jugoslavije. Razvoj gospodarstva in družbe pa po večinski sodbi, ki ji je te dni mogoče prisluhniti v razprav) o reformi, ni odvisen sam,o od tega, ali bomo priznali in upoštevali tržne zakonitosti in druge šmotre gospodarske reforme, temveč tudi od tega, kako bo naša samoupravna družba na vseh organiziranih ravneh izvrševala svoje delo in izpolnjevala svoje dolžnosti. Uspešno opravljanje dela vseh samoupravnih .institucij in organizmov pa je možno le ob smotrni delitvi dela, ob jasni opredelitvi pravic in dolžnosti posameznih samoupravnih organizmov. V gospodarstvu vsmo imeli in še imamo vrsto primerov iietistrezne decentralizacije ob istočasnem nepotrebnem vzdrževanju centralizacije in ob neprimerni deetatizaciji. Tipičen primer za to so družbeni odgovori v grupacijah zvezne gospodarske zbornice, kjdr se kot posledica neustreznega prenosa funkcij upravnih organov na zaprte kroge gospodarstva po javi jk monopolizem, protekcionizem, karteliranje iv podobno. Za nadaljnji razvoj gospodarstva je zato zelo pomemben nadaljnji razvoj sistema in družbene normativne dejavnosti, ki morata biti skladna s razvojem samoupravnih odnosov. Neskladnost na tem področju ima za posledico slabše gospodarjenje in s tem manjšo učinkovitost in vsebino samoupravljanja 7,ato bi bilo koristno ponovno proučiti in Vzpostaviti tako delitev dela. odaovornosti, pravic in dolžnosti, ki bo najboljša za današnji iv' uitrišnji razvoj materialne baze in s tem tudi odnosov v družbi. Se vasebe) za velja to za razmejitev dela in pristojnosti med republikami in federacijo. V. B. PODOBI NAŠEGA ČASA •*! N 1». >!S S *» *» «1 %. K# 1> Samoupravno in družbeno dogovarjanje Analiza 5 določenih s negativnih j premikov s »Tovariši, v zvezi z našim N iktualnim razmišljanjem se ^ aojim, da ne upoštevamo, da ^ rr": "S: sprotja razrešujejo^ vprašanje ^ fla je zdaj Pred's . poiiti- ^ — 'aii s.:»s ■" “to- uieenih Zato se govori o K«zi n krizi upravljanja, o > ”L’že nenehoma ve6 10^0-- se „e da, na novo ne ^ v resnici ne znamo m ^ sposobni, ker gre ja , _ to, kar se potem ^ ta - vprašanje ciljev, t se pogovarjamo o ao pravzaprav kaj hoce vsaj toliko odločen^n en da tisto, kar ve kaj la tisti, ki ve, kaj ho«, 0 uresniči, da se tako so dejansko stanja, se ni treba gotoriti o tem, ^ kriv za takšen položaj. . te pa na nas vseh m ‘želimo, dabiseta vpra- razrešila na demo ra^ tein. Vprašanja se ° razrešiti, odgovor na vprašanja bo treba dah, ^ nasprotja bo treba P« 1 so V tej družbi. Zdaj , no različni as0 ^ crpdstva za presegu demokratična sredstva, J li lahko protidemokra- S x r. t1«! vsi vemo • ^ ’restva' ie predvsem N ‘r”; au bomo začeli vo- £ ilitiko z ljudmi, ker na- b .n ta vprašanja, ce sem ^ i ie treba organizirati N lttX.9aHPpad^ ^ W lahko spet pripeljejo ^ Sv uh s vprašanje, __ kak0 bi ^ !_'na kakšen način bo- k izreševali vsaja jpra- ^ ali bomo za krateu ^ , daljši čas razreševali, ^ , bomo resnično al ^ ividezno razreševali, do- , t nasprotja. zame v J, rsrz&r ts s 56 treba*-‘kofpravimo J d^ m vp^anjeje J 03evprašanje.ZTo .vpraša- J ;nr&irac*^ s Srr bi medvsern J rahko mi razmišljali, se b , najmanj pa, da In ali o naši krivdi. To se le pa primitivizem, ko ^ nekdo ostal čist, brez-žen, ali pa l^»o ”espo- f v”Suh Srn n™ aprav projecira v nekega ika. To so seveda pa po s0 zgodovinsko neneho-nisotna, ko se družbena č ali nemoč posameznika rafa v krivdo nekoga zu- (Nadaljevanje s 1. strani) notranje delitve dohodka, na področju strokovnih, moralnih in političnih vidikov dela v družbenih dejavnostih, integracijskih procesov, delovnih in življenjskih razmer delavcev v teh dejavnovstih itd., pričajo, da je bila aktivnost RO, pred-; sedstva, pododborov in komisij ter tudi strokovnih sodelavcev usklajena, usmerjena prvenstveno v izvrševanje programiranih nalog in posebno še aktualna glede na interese članov ter glede na dinamično politično dogajanje v naši družbi. Tesna povezava RO in njegovih organov s pristojnimi organi družbeno političnih skupnosti, samoupravnih asociacij, drugih družbenih organizacij in društev ob reševanju aktualnih problemov družbenih služb, je omogočila, da so bili pri pripravljanju ukrepov in stališč prisotni predlogi ter mnenja sindikata družbenih dejavnosti, ki so jih pristojni organi V mnogih primerih tudi sprejeli. Tako v tem sindikatu lahko govorimo o odprtosti navzven in o tem, da je forum-ska zaprtost le še izjemen primer. MLAČNOST ZMANJŠUJE USPEHE Ob tem, ko so člani plenuma ugotavljali, da je aktivnost sindikata zlasti na republiški ravni, v veliki meri pa tudi na medobčinskih in občinskih ravneh, zaobsegla res vsa tista vprašanja, ki so se pojavljala kot temeljni problemi sindikalnega članstva, pa\so poudarili, da mnoge osnovne organizacije . le niso odigrale tiste vloge, ki bi jo morale. Zlasti, da se problemov ali sploh ne lotevajo, če pa se jih že, dostikrat prepozno in premalo zavzeto ter konkretno. Taka mlačnost pa zavira hitrejše reševanje problemov kljub ogromnemu trudu, ki ga za to vlagajo zlasti republiški forumi. Kajti njihova aktivnost predvsem pa tudi uspešno reševanje nalog, je odvisno tudi. od aktivnosti osnovnih organizacij' in članov. Zadnji občni zbori osnovnih organizacij pomenijo sicer korak naprej v aktivnosti sindikata drjižbenih dejavnosti. Sestav večine novoizvoljenih izvršnih odborov je dober, saj je izvoljenih vanje več ‘mlajših članov in članov iz vrst strokovnih delavcev. Razen tega so bili občni zbori dobro obiskan; in 62 "/o osnovnih sindikalnih organizacij je sprejelo na njih konkretne programe svojega dela. »KATALOG« — SKUPEN DOGOVOR Izredno razgibanost v ^sindikalnih organizacijah družbenih dejavnosti je povzročil »Katalog nekaterih osnov in meril za vrednotenje dela«. Zaradi velike ljudem pa i vse RA-veselimi l po svojih LATNIK DELAVSKA ENOTNOST Glasila repuDliSkega sveta ZS za Slovenijo, Izdaja CZP Delavska enotnost v Ljubljani. List Je ustanovljen 29. novembra 1342. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik 411 LAN POGAČNIK Naslov uredništva In uprave: Ljubljana, Dalmatinova ul. 4, poštni predal SUVVl. telefon uredništva 316-1)72, 316-695, 312-402 in 310-033, uprave 310-033. Račun pri Narodni banki v Ljubljani, št. NB 501-1-991, devizni račun pri Kreditni banki in hrartilnici Ljubljana, št. 501-G20-7--2000-10-3204-486 — Posamezna številka stane 50 N-par — 50 S-din — Naročnina Je četrtletna 6,50 N-din - 650 S-din - polletna 13 N-dip - 1300 S-din in letna 26 N-din - 2600 S-din - Rokopisov ne vračamo — Poštnina plačana v gotovini - Tisk in klišeji C7.P »Ljudska pravica« Ljubljana podpore, ki je je bil »Katalog« deležen med člani tega sindikata, ni pretirana ugotovitev, da je Katalog skupen dogovor članov, ozir. organizacij sindikata družbenih dejavnosti o notranji delitvi in dogovorjena osnova za družbeno vrednotenje dela na negospodarskem področju. Posebej so v razpravi člani plenuma še poudarili, da je stu-diozno opravljeno delo v zvezi s »Katalogom« dobilo veliko priznanja na terenu. Prav tako tudj prizadevanja RO in njegovih organov, ki so bila konkretna, strokovna in v prid članstvu ter so mnoga že rodila veliko konkretnih rezultatov. V razpravi so zlasti poudarili prizadevanja in uspehe sindikate^ in drugih družbenih dejavnikov za ustreznejše vrednotenje dela na področju šolstva, ki je več letdnazaj izredno zaostajalo po svoji materialni osnovi za drugimi dejavnostmi. Podani so vsi pogoji, da bodo prihodnje leto uresničeni sanacijski^ načrti in da bo materialni položaj delavcev v družbenih dejavnostih v glavnem izenačen z material1 nim položajem delavcev v gospodarstvu. V delovnem programu RO in njegovih organov za naslednje obdobje je namenjena precejšnja pozornost sindikatov sodelovanju v pripravah srednjega in dolgoročnega razvoja SRS, saj gre pri tem za skladnost razvoja družbenih dejavnosti z družbenimi potrebami v okviru možnosti in torej za zavestne odločitve o dinamiki razvoja. V programu delovnih nalog so RO in' njegovi organi zajeli vsa vprašanja, ki zadevajo družbene dejavnosti, tako analizo gospodarjenja teh služb, probleme oddiha in rekreacije* delavcev, strokovno izobraževanje, -uvajanje sodobne mehanizacije itd. SAMOUPRAVNI DOGOVORI OSNOVA ZA KVALITETNE PREMIKE Družbeno in samoupravno dogovarjanje je za sindikate družbenih dejavnosti nedvomno bistvenega pomena in dolgoročna naloga, zato je tudi v programu dela dobila osrednje mesto. RO in njegovi organi bodo še naprej spremljali materialni položaj negospodarskih dejavnosti in se zavzemali za nadaljnje konkretne rešitve, ki bi izenačile materialni položaj delavcev negospodarskih in gospodarskih dejavnosti. V zvezi s samoupravnim dogovarjanjem pa bodo sindikati svojo aktivnost razširilia od dohodkovnih vprašanj tudi na področje med-sebbjnih delovnih odnosov in pravic, ki izvirajo iz dela. Gre za kvalitetne premike, ki jih omogoča spremenjena zakonodaja, vendar pa se bo za posamezne rešitve mogoče odločiti šele na osnovi strokovno argumentiranih analiz. Predvsem pa so člani plenuma poudarili, da je treba že takoj na začetku razprav o teh vprašanjih ljudem razložiti, da ne gre za nikakršno vsiljevanje ali poseg v samoupravne pravice, temveč za resničen samoupravni dogovor o tem, kaj in v kolikšni meri lahko posamezjne, zlasti manjše delovne organizacije istih dejavnosti skupaj urejajo. Programirane naloge so obsežne in zahtevne. Terjale bodo veliko prizadevanj ne le republiškega odbora- in njegovih organov, temveč tudi vseh občinskih in medobčinskih vodstev in v enaki meri tudi vseh osnovnih organizacij in članov sindikata. Če bodo prizadevanja skupna, bo tudi delo uspešno. To pa pomeni razrešitev pretežnega dela problemov, ki danes tarejo delavce v družbenih dejavnostih. -ar Na 10 cicero m VELENJE Delovne organizacije iz Šaleške doline se zavzemajo za ustanovitev posebnega sklada za štipendiranje nadarjene mladine. Z družbenim dogovorom pa bi morali-določiti višino tovrstnega prispevka delovnih organizacij. Predlog delovnih organizacij iz Šaleške doline za ustanovitev posebnega sklada za šolanje nadarjene mladine bi kazalo tudi čimprej uresničiti. (vš) © CELJE PROGRAM DELA MESTNEGA ODBORA SINDIKATA DELAVCEV DRUŽBENIH DEJAVNOSTI LJUBLJANE \ Zagotovilo akcijske enotnosti Učinkovitost vodstva sindikata je odvisna tudi od večje aktivnosti osnovnih organizacij Celjsko industrijsko gradbeno podjetje Ingrad, ki praznuje v letošnjem letu 10-letnico združenega podjetja pod imenom INGRAD, se že dalj časa pripravlja na praznovanje te obletnice. Pripravili bodo 11 proslav na različnih sektorjih. Prve proslave so se začele že 3. oktobra in se bodo končale koncem oktobra. Na teh proslavah bodo podelili priznanja prizadevnim delavcem na področju samoupravljanja, drpžbeno-političnim delavcem in strokovnim delavcem. (mb) m KOČEVJE Občinski sindikalni svet v Kočevju je seznanil vodstva sindikalnih organizacij in vodstva delovnih organizacij, naj v sedanjem obdobju pospešeno pripravljajo usklajevanje interne zakonodaje z določili petnajstega amandmaja zvezne in trinajstega amandmaja republiške ustave. Prve uogoto-vitve na tem področju so pokazale, da v večjih delovnih organizacijah v tem pogledu ne bo težav, težave pa bodo imele predvsem manjše delovne organizacije, ki nimajo na voljo lastnih služb na tem področju. vd © LJUTOMER Rudnik rjavega premoga v Pre-siki je edini rudnik v širši severovzhodni Sloveniji. Vendar bodo tudi v tem ludniku kmalu prenehali kopati rujave premog, ker so proizvodni stroški dosti večji, kot pa dobijo za premog. Oprema je zastarela, strokovnjaki pa so izračunali, da je premoga le še za pet let in da se zato ne izplača nabavljati novih strojev. Da bi zagotovili rudarjem zaposlitev, se ljutomersko podjetje IMGRAD dogovarja, da bi zgradili manjši obrat . za izdelavo plastičnih folij. To zamisel podpirajo tudi predstavniki občine, saj je najboljši izhod za edini rudarski kolektiv v Pomurju. Žal, niso tako redki programi dela, v katerih je nanizanih nekaj splošnih nalog, ki bi jih lahko mirne duše naložili kateremukoli forumu, morda bi morali spremeniti le tu pa tam na^iv dejavnosti. Vzrokov za tako 'posplošenost je več, prav gotovo je najpomembnejši ta, da splošni programi dela lepo izglodajo, da pri branju zapustijo lep vtis. da pa nikogar konkretno ne zavezujejo. Posploševanja v programu dela nikakor ne bi mogli očitati Mestnemu odboru sindikata delavcev družbenih dejavnosti Ljubljana. V svojem programu, ki ga je plenum sprejel na svoji seji minuli teden, so konkretno nanizali vsa tista pomembna vprašanja, ki so skupna za vsa področja družbenih dejavnosti, medtem ko so specifične naloge, ki zadevajo določena področja, vsebovane v operativnih programih dela vsakega pododbora posebej. To je tudi prav, kajti sindikat delavcev družbenih dejavnosti Ljubljane zajema več različnih področij družbenih služb -— šolstvo in' otroško varstvo, zdravstvo in socialno varstvo, kulturo, javno upravo in pravosodje, bančništvo in zavarovalstvo itd. — zaradi tega tudi problemi, ki se porajajo, dostikrat niso skupni, temveč specifični glede na specifičnost, posameznih služb in njihovih pogojev dela. Da je program dela konkreten, pa pomeni, da morajo biti v njem precizirane ne samo naloge, temveč tudi izvajalci teh nalog in časovni roki ter končno izvor potrebnih sredstev. To vse tudi -vsebuje delovni program mestnih sindikatov druž- benih dejavnosti Ljubljane. Tako preciziran program je vsekakor solidna osnova za delo tako Mestnega odbora kot njegovih pododborov. In ne samo to — odgovornost za posamezne naloge ni več le splošna, kar je pri nas tako pogost pojav in tudi vzrok, da ostaja deklaracija, temveč je že v programu določena. To pa je tudi garancija, da bo program resnično izvajan. Specifičnost mesta Ljubljane je našla svoj prostor v programu dela Mestnega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti. Ne samo, da se bo ta sindikat angažirano vključil v razreševanje vseh problemov, ki se porajajo, temveč bo skušal najti odgovore na še mnoga odprta vprašanja, bodisi sam, bodisi skupaj z drugimi družbenimi dejavniki mesta. Skupaj z drugimi družbeno političnimi dejavniki v mestu bodo Mestni odbor in njegovi organi organizirali in vodili razprave o osnutku statuta mestne skupščine. Ta naloga je izredno pomembna za družbene dejavnosti, kajti vrsto področij {zdravstvo, socialno varstvo, kulturo, prosveto itd.) bo urejeval omenjeni statut. Mestni odbor pa prek svojih članov že sedaj sodeluje v raznih podkomisijah. ki izdelujejo teze po posameznih področjih. Izrednega pomena .je sodelovanje mestnega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti in njegovih organov v pripravah na srednji in dolgoročni načrt družbeno ekonomskega razvoja našega mesta. To nalogo je naložil mestnemu odboru II. občni zbor sindikata delavcev družbeih dejavnosti, ki je po- udaril, da je za učinkovito razreševanje materialne osnove in nadaljnega razvijanja samoupravnih odnosov na področju f družbenih dejavnosti treba J iskati ustrezne rešitve pred- ? vsem v izoblikovanju nacional- \ nega in mestnega programa J razvoja družbenih dejavhosti. ki \ bo skladen z rastjo gospodarstva \ in potrebami družbe. \ Posebna aktivnost, tako \ mestnega odbora kot pododbora \ za kulturo in osnovnih sindikat- ? nih organizacij v kulturnih in- \ situacijah, bo potrebna glede ob- \ likovanja kulturne skupnosti v \ Ljubljani. Mestni odbor bo iz- i delal potrebne analize za argu- J mentirano razpravo ter formi- J ral ustrezni iniciativni odbor. To je samo del nalog iz programa mestnega odbora za obdobje september 1969—oktober 1970. Našteli smo le nekaj najbolj specifičnih, vsekakor pa moramo'; omeniti še, da bo mestni odbor nadaljeval z akcijo za sklenitev družbenega dogovora o vrednotenju dela posameznih dejavnosti za leto 1970. Ob koncu lahko zapišemo, da pomeni program dela, ki ga je sprejel plenum mestnega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti Ljubljana, zagotovilo, za akcijsko enotnost sindikatov pri uveljavljanju in razvijanju samoupravnih družbeno ekonomskih odnosov. Vendar pa učinkovitost dela sindikata delavcev družbenih dejavnosti ni odvisna samo od aktivnosti mestnega odbora in njegovih organpv, temveč predvsem tudi od večje aktivnosti osnovnih sindikalnih organizacij. N. L. © POSTOJNA Kolektiv , podjetja »Transavto« ima svoj počitniški dom v Portorožu. Res da je stavba majhna, da istočasno lahko letujeta le dve družini (skupno 9 ležišč), pretekli dve leti dom ni bil izkoriščen niti k v polni letni sezoni. Letos je or-i ganizacijo letovanja prevzela os-a novna sindikalna organizacija, ki i je uspela članstvo zainteresirati a tako, da je bil dom polno zaseden A od 5. junija do 10. septembra, in i še ni bilo moč ustreči željam vseh i interesentov. Res pa je, da je dom ^ potreben določenih popravil in z 4* majhno adaptacijo bi bilo mogoče ^ pridobiti prostor za še eno družino. I F. B. J ® MURSKA SOBOTA <* * t t * * i t * $ \ t \ i t t Komunalni zavod za zaposlovanje v Murski Soboti se dogovarja z zahodnonemško firmo »Demag« iz Duisburga o skupnem priuče-vanju delavcev kovinske stroke. Omenjena tovarna bo plačevala priučitev po 25 delavcev v soboškem in lendavskem centru kovinske stroke. Tovarna »Bemag«* ki proizvaja težko gradbeno mehanizacijo, postavlja pogoj dveletno zaposlitev v enem izmgd obratov v Duisburgu. -se ® KRANJ VELEBLAGOVNICA ■ kjsB ■ nama 9 priporoča potrošnikom hiter, sodoben In cenen nakan vseh potrebščin» za sebe. za družino, za dom in za gospodinjstvo: 9 potrošnikom nudi blago na obročno odplačevanje; 0 za tuje kupce Je v hiši menjalnica. LJUBLJANA i Potrošniki lahko izbirajo blago v poslovalnicah: TRGOVSKA HIŠA, Ljubljana, Tomšičeva 2 BLAGOVNICA S STANOVANJSKO OPREMO, Ljubljana, VVoifova 1 KONFEKCIJA ELITA, Ljubljana, Čopova 7 BLAGOVNICA NAMA, Škofja Loka, Kidričeva ulica 1 a ^ Skladu zdravstvenega zavarova* ^ n ja gorenjske komunalne skupno-a sti za sedaj kaže, da bo uspešn0 \ zaključil poslovno leto. Na Jese' r nicah, v Kranju in Tržiču so imen i v letošnjih osmih mesecih celo ne' kaj presežka dohodkov nad izdatki, medtem ko imajo primanjkljaJ v Škofji Loki in Radovljici. zadnjem zasedanju se je skupščin® komunalne skupnosti socialneg® zavarovanja delavcev Kranj odio' \ čila, da lanskoletnega primanJ' F kija ja ne bodo pokrili zavarovanj f z izrednim prispevkom, pač Pj; A bodo izgubo krili iz razpoložljiv1*' sredstev rezerve sklada. Ko so n® zasedanju skupščine razpravljali j1 priporočilu Republiške skupščin® SRS, naj bi sredstva, ki so se natekla v sklad nad predvideni j planom, in sicer zaradi povišanj® osebnih dohodkov, prenesli na P®' seben račun sklada, so sklenil" da bodo ta sredstva uporabljali ^ stalno rezervo s pravico razpolag®* nja ob koncu leta. V nasprotnjj : ^ « IV.,d. * •- -- r primeru bi se lahko ponovila tez*. š situacija iz leta 19R8 ko je s1'1® ^ postal nelikviden. P* POGOVOR Z UPRAVLJAVCI Kaj zagotavlja dobre notranje odnose Kolektiv »Zima«, tovarno ži-marskih in ščetkarskih izdelkov v Ljubljani, omenjajo na raznih sestankih kot primer, kako bi v manjših delovnih organizacijah uskladili svoje samoupravne predpise s spremenjeno samoupravno zakonodajo. V »Zimi« so namreč že zasnovali osnutek statuta in pravilnik o delovnih razmerjih, sedaj ju »pilijo«, da bo, kot je dejal direktor inž. Janez Kastelic, preprost in najbližji življenjskim potrebam in razmeram kolektiva. Z direktorjem Kastelicem pa nisva kramljala le o tehničnih ih vsebinskih straneh zasnovane notranje zakonodaje, ampak Predvsem 'o dosedanji vsebini njihovega samoupravnega go-' spodarjenja in o notranjih odnosih. Eno in drugo je namreč podlaga za napredno in življenjsko uzakonjenje njihovega samoupravnega življenja. • »V zadnjih treh letih,« je Povedal direktor inž. Kastelic, »je naš kolektiv prehodil naporno, vendar zelo uspešno pot. Majhna industrijska revolucija je povsem spremenila ritem našega proizvodnega in samoupravnega življenja. Se pred tremi leti smo opravili štiri petine del ročno in le petino strojno. Po treh letih se je to razmerje obrnilo po zaslugi novih strojev in moderne tehnologije. Nekaj sredstev za modernizacijo smo si izposodili, nekaj pa smo jih zbrali sami in to na račun osebnih dohodkov. Temu primerno so. bili naši osebni dohodki nizki. Predlanskim so znašali v poprečju komaj 660 N-din^rjev, le^os, ko se kažejo sadovi moderne tehnologije, spremenjene strukture proizvodnje v korist finalni proizvodnji in prihranki na 'poslovnih stroških, pa znašajo blizu 960 N-di-narjev: Kljub porastu osebnih dohodkov, pa so naši samoupravni organi tudi poskrbeli za sklade. Po pravilniku o delitvi dohodka smo imeli uzakonjeno delitveno razmerje 25 % za sklade in 75 % za osebne dohodke, ob polletni bilanci pa so samoupravni organi to razmerje popravili na 35:65, dosegli pa smo razmerje 37 % za sklade in 63 % za osebne dohodke. 2e to dokazuje zrelost našega kolektiva. Minula uspešna tri leta so namreč garancija, da se naložbe v razširjeno reprodukcijo obrestujejo. Vedno sem namreč zagotavljal kolektivu, da pomeni modernizacija boljši jutrišnji dan,« Direktorjeva zagotovila' šo se izpolnila. Kolektiv' je dobil' zaupanje vase, v svoje gospodarne odločitve, in kar je zelo pomembno, tudi v svoje vodstvo. Dobre notranje odnose je po- trebno z vso skrbjo ustvarjati. Inženir Kastejic je povedal, kako jih pri njih uspevajo ohraniti: »Osnovno je, pravočasno obveščati kolektiv p vseh • načrtih in ga tudi pripraviti, da bo načrte po preudarku osvojil, Drugi bistveni pogoj za demokratične odnose ustvarjamo s pristnimi odnosi med> vodstvom podjetja in neposrednimi proizvajalci. Pri tem je pomembno morda tudi to, da je tako imenovanih režijskih delavcev pri nas zelo malo. Tn tretji,; verjetno najpomembnejši pogoj za dobre odnose pa je pravično stimulativno nagrajevanje za vse člane kolektiva. Od 138 zaposlenih je kar 92 delovnih mest normiranih, • pomeni, da so osebni dohodki delavcev odvisni od ne-neposrednih rezultatov dela. Na vseh drugih delovnih mestih.: kjer dela ni mogoče izmeriti, oblikujejo delavci svoj osebni dohodek tudi na podlagi proiz-. vodnih in poslovnih uspehov podjetja, Mimo tega pa si ves kolektiv vsak mesec kroji svoj. osebni dohodek na osnovi vrednosti točke, pomeni , na uspešnosti skupne poslovne politike.« S takšnimi ' samoupravnimi izkušnjami se je seveda- veliko laže lotiti usklajevanja samoupravnih aktov s spremenjeno zakonodajo, ki pravi, naj bodo interni akti prilagojeni potrebam in razmeram kolektivov. Mimo tega se v »Zimi« te naloge niso lotili z namenom,, da bi žadostili zakonom le formalno, ampak tudi iz potrebe, da čim-prej uredijo osnovni odnos med vodenjem in upravljanjem. »To je najtežje,« ugotavlja , direktor Kastelic. »Iz splošnih razprav o teh odnosih je mogoče malo koristnega povzeti. Vodenje,' ki je naloga in pristojnost vodstvenega kadra, vsebuje po mojem mnenju dve kofti-■ ponenti: vodenje in spodbujanje najnaprednejše ekonomske politike. Obe nalogi pa prepleta dobro organizirano samoupravljanje. Zato bomo pri nas, mimo delavskega sveta, kot osrednjega samoupravnega organa, volili poslovni odbor, ki ga bodo sestavljali vodilni delavci iri neposredni proizvajalci, in nekaj komisij, na primer komisijo za delovna razmerja,- komisijo za delitev osebnih dohodkov itd. Poslovni odbor in komisije bodo povsem samostojno odločali na prvi stopnji. To bodo elastični samoupravni ' organi, ki bodo lahko hitro reševali probleme in prihranili delavskemu svetu čas in sile. da se bo lahko posvetil osrednjim problemom ekonomskega načrtovanja.« I. VRHOVCAK KRAJNIK IZ LOŠKE TOVARNE HLADILNIKOV: »Vsaka medalja ima dve strani« Šola ti pove, kaj je svetovni nazor, življenje pa ti ga oblikuje »Študent naj bo!« so sklenili starši. »Vsi študentje, vpisani na naši šoli, so dolžni opravljati obvezno prakso v vseh letih študija, tako, tam in toliko časa, kot določa statut naše šole,« piše v statutih fakultet in visokošolskih zavodov. Pravilnik o sprejemu pripravnikov y delovne organizacije pa določa, da morajo diplomanti pred vstopom v redno delovno razmerje leto dni delati kot pripravniki. »Na osnovi 7. člena Pravilnika o sprejemu pripravnikov v delovno razmerje, določam program izvajanja pripravniškega staža za Jurija Krajnika, dipl. elektroinženirja«, piše na enem izmed mnogih dokumentov iz Jurijeve osebne mape. Kakšen je ta program, kako poteka njegovo izvajanje, kakšen pomen ima za pripravnika, nam je povedal Jure sam. ! . tetah, Če je mentor posamezne- < ga laboratorija zainteresiran, o potem strokovnjakom in študen- ^ tom, ki delajo z njim, ni težko. ^ Zelo hitro namreč lahko vzpo- ^ stavijo kontakt s svetom zunaj ^ fakultete,, poberejo naročila, in ^ z denarjem, ki. jim ga prinesejo ^ prodani izdelki, izpopolnijo apa- g ra turo laboratorija. .Turijeva pripravniška doba v Loški tovarni hladilnikov je J-sčela aprila letošnjega leta.. V Teh mesecih — tako določa Program — si mora pripravnik u?tvariti predstavo o proizvpd-Peip procesu kot. celoti: od in-v.estiranja, nabave surovin, pri-Prave proizvodnje, proizvodne-*=a Procesa v ožjem pomenu be-?ecie, kontrole in prodaje izdel-*ov. Jurija je tak način uvaja-Ja diplomantov v proizvodnjo sua navdušil. Izkušnje, ki si jih nabral v teh treh mesecih, jPu bodo še kako prav prišle, ne 6 sedaj, ko prakticira že na vojem delovnem mestu, tem-tudi potem, ko bo delal brez ‘mentorjev. , »Ta program ima svoje do-' “ in slabe strani. Tisto boljšo si že ogledali,« nam je de-' 1 Jure in nadaljeval: »Pomanjkljivost programa je v s . >. da je premalo razvejan, tr'!Je v Slavnem prilagojen po-tif am strojnih inženirjev. Na J P?! strani pa je res, da z J®, ‘'oinženirji v naši tovarni kuše^- n*E° večjih iz" STROKOVNJAK mora sam najti pot DO DELAVCA jfj,.'!'6 Prvi dan so Juriju razlo-organizacijo podjetja, ga katerimi se srečaš v praksi, pa so zelo življenjski, polni protislovij,« se je razgovoril Jure. »Fakulteta mi je dala veliko, tega ne morem zanikati. Toda na žalost sem tudi jaz pripadnik tiste generacije, kateri je fakulteta dala le teoretično znanje. Kako težko se je vključiti v neposredno proizvodnjo, če nimaš prakse, bi vam vedel povedati vsakdo, ki se je srečal z enakim problemom. Naša Univerza bi morala dati dvoje vrst ljudi: znanstvenike — ljudi s teoretičnim znanjem in one, ki bi se lahjco vključili v samo proizvodnjo/ To spoznanje pa do naše Univerze, žal, še ni prodrlo. Drugi, problem, ki se pojavlja v našem izobraževalnem sistemu, je pomanjkanje strokovnosti. Dobil sem občutek, da strokovna usposobljenost nekaterih profesorjev, posebno pa še asistentov, ne odgovarja zahtevam, ki jih prednje postavlja njihov poklic. Tretji problem naše Univerze je oprema laboratorijev na posameznih fakul- ALI SO SE URESNIČILA JURIJEVA PRIČAKOVANJA? Jurij je zelo neposredno občutil utrip celotnega podjetja. ^ Velik delež pri tem je imel prav ^ program o izvajanju priprav- i niškega staža, sedaj je diplomi- i ranemu inženirju vsaj delno iz- ^ ki jo je pustila | popolnil vrzel, za sabo fakulteta; pokazal mu £ je praktično stran poklica, ki ^ si ga je izbral.- Jurij sicer ne ^ dela v razvojnem oddelku, kar ^ si je vedno želel, toda kljub te- ^ mu je prepričan, da mu bo po- ? klic dal tisto, kar je od njega ^ pričakoval. ^ V. KOGEJ LANI PREVEČ, LETOS V NEKATERIH DEJAVNOSTIH PREMALO VAJENCEV Doklej nenačrtnost? s6zn- »“‘"z.acijo puujeija, ga leti- ni*i s Problemi gospodar-pj. Ja’ mu pojasnili, kakšne so hihllCe 'n dolžnosti samouprav- organov, kdo je za kaj od- Širši obseg gospodarjenja^v revirjih je, kot je videti, vplival tudi na nekoliko ustreznejšo politiko sprejemanja novih vajencev v delovnih kolektivih. — Lani se je za to ali ono prosto učno mesto potegovalo po pet in več kandidatov, letos skoraj na vseh strokovnih šolah ugotavljajo; da vajencev za kovinarsko, elektro in nekatere druge stroke ne bo dovolj, ponekod pa so celo podaljšali razpise, kar prejšnja leta nikoli ni bii primer. Plima in oseka na tem področju dokaj zgovorno kaže, da kadrovska politika v prenekaterih zasavskih podjetjih še močno šepa irt je odvisna od trenutnih gibanj gospodarstva. v Zasavju obrt in uslužnostna ^ dejavnost še ni kdove kaj raz- ^ vita, z druge strani pa večje ž vključevanje novih vajencev v ^ te stroke ovirajo nekateri za- ^ stareli predpisi, ki nalagajo ^ “ s”e “58! bore malo pravic. Letošnje izkušnje v Zasavju A Da bren’ Do tu 1® tore.i šlQ' Kaj j-,1 ® rekel neposredni proizva-ry;i c- Sč bo zaprl vase, mu obr-Vr),. /rbet? Taka in podobna asan.ia so mučila Jurija. Zgo-žeiejSe Lsto, kar si je najbolj Djerti delavci, so ga sprejeli ■u »■?, hot sebi enakega, saj se v hhov novi inženir spoprijel jai„ ’m delom, saj je spraševal Jure , zciai ono- Tako si je Pot S, SV0io preprostostjo utrl oelovni kolektiv loške to-drne hladilnikov. z zdaj' t^OLA TI POKAŽE Žnir,0 stRAN RESNICE. Y L JEN JE PA SE DRUGO ti jŽ0 Poslušaš predavanja, se vse idealno, problemi, s V trboveljski kovinarski strokovni šoli so vpisali 45 vajencev, čeprav bi jih sprejeli najmanj 60. V rudarskem šolskem centru zasavskih premogovnikov bi radi imeli najmanj 90 gojencev, vendar še niso dosegli tega števila priglašenih interesentov za uk. Se celo v gostinsko-ku-harski šoli, kjer so imeli vsa leta doslej skoraj dvakrat več interesentov kot razpoložljivih učnih mest, so tokrat obtičali na 50 priglašenih, čeprav so imeli namen sprejeti nad 60 gojencev in gojenk. V zagorskem strokovno-izobraževalnem centru, kjer vzgajajo strojnike in električarje oziroma kovinarje, so sprejeli 40 vajencev za uk v lastnih delavnicah, okrog 50 vajencev pa so jim poslala zasavska podjetja, ker imajo gojenci v tej ustanovi samo teoretični pouk. Ponekod kljub večkrat« nim razpisom niso sprejeli več gojencev, zlasti v gradbeništvu. Značilno je, da so v hrastniškem trgovskem podjetju sprejeli letos kar 10 novih vajencev, kar doslej nikoli, nobeno leto ni bil primer. Ne glede na to, da za nekatere poklice letos ne bo dovolj naraščaja, pa so številni mladi ljudje, ki so se odločili ža poklic avtomehanikov, dekleta za šivilje, frizerke'jn\ostale dejavnosti. niso našli razpoložljivih naj bi prispevale k načrtnejši politiki vključevanja, novih vajencev. Ko pravimo, naj bi, imamo v mislih star pojav, da podjetja, bodisi gospodarska ali obrtna in ostala, priglašajo vsako leto konec aprila ali maja samo omejeno število prostih učnih mest, potem pa konec ju- Ž lija ali celo avgusta na mah } spremenijo svoje odločitve. Ne- ' načrtnost na tem področju kajpak najbolj občutijo zavodi za zaposlovanje oziroma njihove službe za poklicno usmerjanje, še bolj pa mladi ljudje, ki se pripravljajo na poklice. Prav bi bilo, da bi že zdaj, v jeseni, za- , čeli pripravljati vse potrebno za ^ sprejemanje in vključevanje va- ^ jencev za prihodnje leto. S tem ^ bi se izognili marsikateri težavi 4 pa tudi raznim učnih mest. Podoba je tedaj;, d^ , , tem področju. DOPISNIKI POROČAJO • POSTOJNA OBVEŠČANJE V KOLEKTIVU »TRANSAVTO« V podjetju za transport in servisna popravila »Transavto« imajo že od 1. januarja t. 1. prisilno upravo. Vzrok, da je do tega prišlo, je iskati predvsem v neurejenih notranjih odnosih, ki pa so podjetje pripeljali tako daleč, da je bilo ob lanskem polletju na robu rentabilnosti. Slabim odnosom pa je botrovalo tudi slabo obveščanje v kolektivu, ki naj bi bilo z ozirom na dejavnost še tolikanj bolj kvalitetno in odgovorno. Mnoga nesoglasja, ki so se pojavljala vrsto zadnjih let, so bila rezultat samovoljnih tolmačenj raznih ukrepo\T in določil. Odbor za prisilno upravo se je takoj v začetku zavedel resnosti informiranja in je med prvimi ukrepi, na pobudo sindikalne organizacije, sprejel sklep o občasnem izhajanju internega glasila, ki za sedaj nosi ime »Informator«. Urejuje ga uredniški odbor, izhaja pa y_ 280 F. BALANTIČ • RADGONA NOVA POT V AVSTRIJO V nedeljo, 12. oktobra letos, bodo odprli v Radgoni sodoben mednarodni most čez reko Muro. Gradili sta ga skupaj Jugoslavija in Avstrija in je veljal blizu šest milijonov dinarjev. Tu se bo potlej zlasti uveljavil tranzitni tovorni promet, zakaj z Dunaja po gradiščanski avtomobilski cesti je čez Radgono pot proti Zagrebu za okoli 130 kilometrov krajša od tiste čez Semmering in Šentilj. Zal, se na naši strani niso najbolje pripravili na vlogo tega mostu, ker je mejni prebod s sicer sodobnim objektom za obe službi utesnjen med strugo Mure in obrežni p^s starih hiš, 1:1 bi jih po prvotnem načrtu morali porušiti. Tako pogrešajo pri nas tovorne steze, carinsko bazo in špedicijo, so brez tehtnice in menjalnica je v dokaj oddaljeni poslovalnici Putnika. Trditev, da je lokacija tega mostu zgrešena (po prvem načrtu naj bi ga gradili okoli petsto metrov niže), se je izkazala za pravilno, vendar sedaj, ko sta obe strani vložili v urejanje mostu in novega mejnega prehoda nad deset milijonov ni-narjev, te pomanjkljivosti lahko samo ugotavljajo in iščejo krivce za ta spodrsljaj. BORO BOROVlC J @ ŠMARJE PRI JELŠAH ZDRUŽITEV KMETIJSKIH KOMBINATOV? Kmetijski kombinat Žalec je predlagal šmarskemu kmetijskemu kombinatu združitev, v Šmarju zdaj tehtajo predlog in računajo prednosti združitve. Samoupravni organi o predlogu še niso sklepali. Med zaposlenimi prevladuje mnenje, da bi bila združitev ekonomsko upravičena* P. K. & © LENART V SLOVENSKIH GORICAH NOVA STANOVANJA IN TRGOVINE Se ta mesec bo v Lenartu v Slovenskih'goricah dograjena največja stanovanjsko-poslovna stavba. Zaradi te gradnje so v središču kraja po- rušili nekaj prav starih hiš, Lenart pa je ^ tem pridobil na videzu. V. pritličju stavbe bodo trgovine domačega podjetja. (dd) © MARIBOR TAM POVIŠALA ŠTIPENDIJE Delavski svet Tovarne avtomobilov in motorjev je pred kratkim povišal štipendije svojim štipendistom na srednjih, višjih in visokih šolah. Povišanje je bilo nujno, ker so v zadnjem časq občutno porasli življenjski stroški, obenem pa so bile štipendije, ki jih je dajala TAM svojim štipendistom, nekoliko nižje v primerjavi z drugimi podjetji, v višini štipendij tokrat ni več upoštevan socialni dodatek, kot je bilo to doslej, temveč je delavski svet namesto tega dodatka usrezno povišal osnovno štipendijo. Delavski svet TAM, je poleg rednih štipendij določil tudi poseben dodatek študentom za učni uspeh. Nove, višje štipendije veljajo od 1. septembra letos dalje, to je za šolsko leto 1969—70. ADI ŽUNEC © VELENJE PRAZNIK ŠALEŠKE DOLINE 8. oktobra slavijo prebivalci občine Velenje praznik v spomin na napad borcev I. Štajerskega bataljona v roči od 7. na 8. oktober 19D na Šoštanj in na zavzetje Šoštanja, ki je bilo takrat, sicer samo za dve uri, prvo osvobojeno mesto pri nas. Prireditve na čast letošnjemu prazniku občine Velenje se bodo vrstile od 4. do ll. oktobra, ko bo v Šentilju pri Velenju osrednja prireditev, združena z odprtjem nove osnovne šole. V Velenju, Šoštanju in Šmartnem ob Paki bodo odprli več razstav likovnih del, v Šoštanju bodo odkrili Kajuhov spomenik, rudarska godba iz Velenja pa bo slavila istočasno 50-letnico delovanja. (vš) © PODČETRTEK PREDVIDENA GRADNJA POČITNIŠKEGA DOMA Lepo vreme konec septembra je podaljšalo sezono v zdravilišču »Atomske toplice« v Podčetrtku. Letos je bilo v tem zdravilišču več kot 40.000 gostov, ki tam iščejo rešitev za vse mogoče bolezni. Razveseljivo je, da so higienske razmere zelo izboljšali, ob sicer veliko premajhnem bazenu je točilnica zdravilne vode, restavracija, slačilnica in provizorij za hude bolnike. Gostje stanujejo večidel v kmečkih hišah onkraj Sotle, kjer jim zaračunavajo dnevno oskrbo 22 din. Kaže, da bo nedvomno slabostim na i M. V. 2 učinkovite toplice prevzela pod svoje okrilje tovarna Gorenje iz Velenja, ki naj bi tu zgradila tudi večji počitniški dom. Pravi razmah pa bodo atomske toplice doživele, ko bo asfaltirana cesta Mestinje—Podčetrtek--Kumrovec. Del te ceste bodo že letos rekonstruirali. (dd) Izobraževanje in kultura Samoupravno in družbeno dogovarjanje v kulturi CELJE: O KULTURI IN KULTURNIH POTREBAH NI MOGOČE GOVORITE MIMO KORISTNIKOV TEH DOBRIN Pri občinskem sindikalnem svetu v Celju je bilo v ponedeljek delovno posvetovanje o samoupravnem in družbenem dogovarjanju o kulturi. Sklicala ga je komisija za izobraževanje in kulturo tega sindikalnega sveta. Poleg predstavnikov iz delovnih organizacij, kulturnih zavodov, družbeno političnih organizacij in celjske občinske skupščine sta se posvetovanja udeležila tudi sodelavka komisije za družbena in idejnopolitična vprašanja izobraževanja, znanosti in kulture Sveta ZSJ Olga Biljanič in tajnik enake komisije pri republiškem Svetu ZS Slovenije Gregor Kocjan. Na posvetovanju je tekla sproščena in odkrita razprava o problemih kulture, povezanih z vprašanji samoupravnega in družbenega dogovarjanja. Navzlic temu' pa je ostalo še precej* odprtih vprašhpj, ki kažejo, da v kratkem času ne bo mogoče uresničiti vseh prizadevanj ter da bo za uveljavitev samoupravnega in družbenega dogovarjanja potrebnega še veliko dela in prepričevanja delovnih ljudi o kulturnih potrebah. Poudarili so, da samo ocena sedanjega stanja'še ne bq rešila nakopičenih ;problemov in da je samoupravna zavest delovnih ljudi neposredno povezana s kulturnimi potrebami. Prevladovalo je mnenje, da je pri gospodar- inles ribnica OKNA \/RATA POLKNA PRODAJA NA KREDIT skih prizadevanjih in zavzemanju za izboljšanje življenjske ravni delovnih ljudi še preveč enostranskega odnosa do njihovega duhovnega življenja. V takšnih razmerah dajejo politične organizacije, samoupravni organi in vodstva delovnih organizacij premalo pobud Za vaz-voj kulture in zadovoljevanje kulturnih potreb. Tako dosedanji sklepi in stališča sindikata, ZK, SZDL in sveta za kulturo in znanost pri občinski skupščini niso prišli do neposrednih proizvajalcev. Pri tem ne kaže zanikati nekaterih premikov in izboljšanja na področju kulture v tej občini, četudi je kulturnih dobrin poklicnih, kulturnih zavodov deležen le določen , del delovnih ljudi. SINDIKAT V DELOVNIH ORGANIZACIJAH MORA VPLIVATI NA KULTURNO ZAVEST DELOVNIH LJUDI Z vprašanji ki so povezana s samoupravnim in, družbenim dogovarjanjem o kulturi, se sindikati in druge družbeno politične brghnizacije v celjski občini že - dalj časa usklajeno ukvarjajo. Gre za vprašanja oblikovanja kulturne politike V delovnih organizacijah in občini, ustvarjanje pogojev za kulturno življenje delavcev, razvijanje njihovih kulturnih potreb, ugotavljanje: minimalnih kulturnih potreb v delovnih organiza- cijah in občini, sistemsko ureditev financiranja kulture, delitev v kulturnih zavodih in ovrednotenje kulturnega dela; Zato so se tudi na tem posvetovanju zavzeli, da je treba uresničiti že sprejete sklepe in stališča in da se.postopno izvajajo druge naloge na podlagi temeljitega preučevanja posameznih vprašanj, povezanih z nalogami, ki jih zastavlja resolucija o kulturi VI. kongresa ZSJ in nakazujejo teze komisije: za družbena in idejno politični^ vprašanja izobraževanja, znanosti in kulture pri Svetu ZSJ. Podčrtali so, da so v tezah nakazane rešitve za samoupravno • in družbeno dogovarjanje spre-,, jemljive in da dajejo' širši pogled na kulturo, ki ni le vprašanje kulturnih zavodov. Zlasti sindikat, v delovnih organizacijah naj bi bil tista tribuna, v okviru katere hi. razpravljali o kulturi, tako da bi potreba po njej prodrla v zavest,, delovnih ljudi. Po. mrfonju udeležencev delovnega posvetovanja he bo mogoče učinkovito uveljaviti samoupravnega in družbenega dogovarjanja, če ne bo zanimanja za kulturo pri tistih, ki naj bi se dogovarjali z delavci, s področja kulture. Udeleženci iz kulturnih zavodov so zastavljali predvsem vprašanje, kako zadovoljevati potrebe delovnih kolektivov, če sami ne kažejo zanimanja in ne čutijo potreb po kulturi. Menili so, da bi morali biti pobudniki večjega zanimanja za kulturo tisti, ki; so odgovorni za zadovoljevanje življenjskih potreb delovnega človeka, saj je tudi kultura del teh potreb. Zlasti sindikalne organizacije bi glede tega morale več narediti, saj se stališča in sklepi vse prepogosto ustavljajo pri izvršnih odborih sindikalnih organizacij. BREZ ZNANSTVENE RAZISKAVE KULTURNIH POTREB SE ODNOSI NE MOREJO SPREMINJATI Hkrati so na posvetovanju ugotavljali, da si4 v celjski občini že dv‘e leti prizadevajo sprejeti izhodišča za oblikovanje kulturne politike, da bi celotno področje kulture dobilo, trajnejšo osnovo, vendar se napori razbijajo pri vprašanjih financiranja. Da bi odpravili proračunsko financiranje kulture in uveljavili samoupravljanje. na tem področju, so že izdelali predlog za ustanovitev skupnosti za kulturo in predlagali vire financiranja kulturne dejavnosti. V okviru: take skupnosti vidijo tudi možnosti uveljavljanja samoupravnega in družbenega,dogovarjanja, na drugi strani pa je v kulturnih zavodih opaziti nekakšno bojazen in nezaupanje do drugačnega razdeljevanja I M • lesnina. ” ■ centrala ljubljena titova 51 denarnih ' sredstev za kulturno dejavnost. Ne glede na to je vso razpravo prevevala misel, da je samoupravno in družbend dogovarjanje mogoče uresničiti na ppdlagi znanstvene raziskave kulturnih potreb v delovnih organizacijah in občini, raziskave pa bodo učinkovite-le takrat, če bo poprej izdelan slovenski koncept o razvoju kulture. Dejavnost kulturnih zavodov v Celju nalreč presega občinske meje, medtem ko breme financiranja kulturne dejavnosti skoraj v celoti prenaša celjska občinska skupščina. NAJTI USTREZNO POT ZA STALNO POVEZAVO KULTURNIH TN DRUGIH DELOVNIH ORGANIZACIJ V obsežni in živahni razpravi so omenjali splet problemov, ki jih, ne bo mogoče v kratkem času rešiti, niti je bilo mogoče oblikovati konkretne' sklepe za uresničenje vseh nalog glede na njihovo dolgoročno naravo. Kljub temu je posvetovanje bilo koristno, saj so se . na , njem dogovorili o tem, kako naj se lotijo posameznih vprašanj, udeleženci pa so pokazali tudi pripravljenost sodelovati v teh prizadevanjih. Predvsem bo treba poiskati-najbolj ustrezno pot za stalno povezavo med kulturnimi in drugimi delovnimi ov-. ganizacijami ter se o kulturnih potrebah neposredno pogovarjati s tistimi in tisto sredino de-/ lovnih ljudi, o katerih so razprave glede njihovih kulturnih fpotreb Za takšno potrebo se 'mora ta sredina sama izreči, je dejala sodelavka komisije Sveta ZSJ Olga Biljanič. Na koncu so vse domenili, da bodo za raziskovanje, obdelovanje in reševanje posameznih vprašanj s področja , kulture imenovali ustrezne skupine delovnih ljudi, saj gre za sklop vprašanj od ugotavljanja, dejanskega stanja, potreb in razvoja, dd . kulturne politike, težav zaradi obdavčit-ve Skladov skupne porabe, sistema financiranja, ustvarjanja pogojev za kulturno življenje, dolgoročno politiko investicij in kadrov na področju kulture, propagando kulture v delovnih organizacijah in podobno. SREČKO PRATNEMER KOMENTAR torno i V ponedeljek je - začasna Zakon bomo morali vendarle skupščinska komisija Republi- sprejeti kmalu po začetku no-škega in Prosvetno-kulturnega vega leta. zbora za izdelavo osnutka za- Dejstvo je namreč, da smo kona o kulturnih skupnostih in že v srednjeročnem načrtu o financiranju kulturnih dejav- družbenega razvoja v SR Slove-nosti v SR Sloveniji razpravlja- niji zapisali, naj bi tak sistem-la o — doslej četrtem — osnut- ski zakon dobili najkasneje do ku tega zakona. Ocenila ga je konca 1968. leta. Lani poleti, ko kot dovolj izdelan dokument, ki je bila zamuda že očitna,- je lahko gre v javno razpravo, le- predsedstvo RO Sindikata deta pa 'naj bi trajala do 1. de- lavenev družbenih dejavnosti cembra. Sekretariat za prosveto Slovenije sklenilo', naj se kot in kulturo bo z_a javno razpravo rezultat dveletnih razprav v posredoval še nekatere kvanti- sindikatih o samoupravljanju *. fikaciie (podrobnejša je žal le kulturi in njenem financiranju za poklicne kulturne zavode). Ražprava naf bi bila organizirana teritorialno in funkcionalno (po občinah, regijah, v večjih kulturnih središčih, v združenjih kulturnih ustanov, v društvih kulturnih delavcev, V upravnih odborih sedanjih re- izdela gradivo, ki je v novembru mesecu dobilo svoj naslov: "Te ze o osnovah sistema samoupravljanja in financiranja kulture.« Takrat smo tudi v našem tedniku zapisali: da si sindikati skupaj z drugimi dejavniki » republiki že dolgo prizadevajo publiških V kulturnih skladov urediti ta vprašanja, želijo prt'. /itd.), istočasno pa naj bi pote- spevati s svojimi razmišljanji trkala’ tudi v pristojnih skupščin- predlogi p pomagati ustvariti v skih odborih. V javni razpravi slovenskem nacionalnem pro-pričakujejo tudi polno angažira- štoru trajne materialne osnove nost- Socialistične zveze: In ve- za razvoj kulturnih dejavnosti like vrednosti bo, če bo komisi- in s tem pospešiti samoupravne ja lahko razpravo sproti sumi- odnose na tem področju, rala, in če se bodo sproti luščila Danes lahko ugotavljamo tista vprašanja, zaradi katerih dvoje: Prvič, da so med drugim ,ho potrebno največ skupnega tudi te iniciative sindikata spod-iskanja najboljših rešitev. budile v letošnjem letu praktič- Danes je že jasno, da s spre- no gibanje za razvoj kulturnih jemanjem zakona ne kaže pre- skupnosti, zlasti v Kranju, pa več hiteti, saj njegova material- tudi v Celju, Mariboru, Slovenj na realizacija letos ne bi bila Gradcu, Novem mestu in še kje. več možna '(razgovori o bilanci In drugič, da zadnji onsutek sredstev za leto 1970 so že v zakona vključuje poleg t^rugih teku). Toda vrav tako ne kaže tudi vse bistvene iniciative sin-preveč odlašati. Če naj bi. nam- dikatov, zlasti v pogledu zago-reč zakon v celoti stopil v ve- tovitve samoupravne integracije Ijavo leta 1971, bi kulturne interesov na področju kulture, skupnosti do druge jeseni in kot tudi v pogledu zagotovitve novih bilančnih razvrav že mo- stabilnosti družbenih sredstev rale pripraviti svoje programe, za kulturo, v odvisnosti od zato pa bi se. skupnosti, tudi splošnega družbenega razvoja, morale že formirati spomladi. SONJA GAŠPERŠIČ O Ravne na Koroškem: POMOČ PRI ŠTUDIJU Temeljna izobraževalna skupnost občine Ravne na Koroškem je za letošnje šolsko leto razpisala 5 štipendij in 25 posebnih denarnih pomoči. Štipendije za študente so od 250 do 350 din, potnoč dijakom pri študiju pa se giblje od 100 do 200 din. Tako štipendije kot denarna pomoč dijakom je namenjena mladini z občinskega območja, predvsem tistim z boljšim učnim uspehom in slabšimi materialnimi razmerami. v. R. 0 Slovenske Konjice: SODELOVANJE PRI PROGRAMIRANJU Delavska univerza Slovenske Konjice bo v kratkem pripravila razgovor s predstavniki delovnih in političnih organizacij. Seznanila jih bo z opraoljenim delom v pretekli izobraževalni sezoni n z nalogami, ki si jih je zadala za prihodnje jesensko-zimske mesece. Na tak način si Delavska univerza želi pridobiti tudi mnenje, predloge in pripombe vseh tistih, za katere opravlja različne izobraževalne naloge. $ Velenje: BOGAT IZOBRAŽEVALNI PROGRAM Oktobra letos bo minilo 10 letod ustanovitve velenjske delavske univerze Prav v zadnjem času se je dejavnost delavske univerze Velenje izredno razmahnila. Nedvomno je k temu pripomogel velik interes zaposlenih za to, da si pridobijo z dopolnilnim izobraževanjem potrebno kvalifikacijo za delovna mesta. Letošnja izobraževalna sezona se je začela v Velenju sredi septembra, Najprej sta začela z delom dva oddelka kovinarske delo vodske šolej ki ju obiskuje kar 83 slušateljev, zaposlenih v Velenju in Šoštanju. 20. septembra pa je začel z delom oddelek komercialne šole v okviru Centra za blagovni promet iz Celja. V začetku oktobra se bo začel tudi pouk v oddelku Ekonomske srednje šole in v osnovni šoli za odrasle. RNIH SKUPIN* IZ ŽIVLJENJA NAŠIH KULTURNIH SKUPIN* IZ ŽIVLJENJA NAŠIH KULTURNIH SKUPIN* IZ ŽIVLJENJA NAŠIH KULTURNI^ P I-| ■ ' J P V oktobru bodo začeli tudi z začetnimi in nadaljevalnimi tečaji iz nemščine, angleščine in italijanščine, v katere slušatelje še vpisujejo. Pripravili pa bodo tudi knjigovodski tečaj za vse tiste, ki so zaposleni v knjigovodstvih delovnih organizacij mr ki bi se radi seznanili z najnovejšimi predpisi s tega področja. Novembra bo na pobudo kmetovalcev in šoštanjske kmetijske zadruge začela z delom šola za mlade kmetovalce; pouk bo letos v Velenju in Šoštanju. Delavska univerza Velenje bo v izobraževalni sezoni 1969/70 pripravila s področja družbeno-ekonomskega in političnega izobraževanja vrsto seminarjev, tečajev in predavanj. Nudila bo še pomoč Rudniku lignita pri usposabljanju polkvalificiranih in kvalificiranih delavcev in za isto delovno organizacijo organizirala tudi tečaje prve pomoči. O tem, kako razvta in razgibana je dejavnost velenjske delavske univerze, kaže že podatek, da šo prostori, s katerimi razpolaga ta izobraževalna institucija, za novo sezono povsem zasedeni!. Pri tem velja omeniti, da bo v kratkem začel z delom še oddelek Višje šole za organizacijo dela iz Kranja, MARIJAN LIPOVŠEK HIP™ ® Murska Sobota: TEŽAVE SINDIKALNEGA ZBORA S ponovno ustanovitvijo sindikalnega pevskega zbora •Štefan Kovač« ni pridobilo le mesto Murska Sobota, pač pa tudi širše kulturno območje, V razmeroma kratkem času se je zbor zelo lepo uveljavil doma in v Avstriji ter na Madžarskem. Zbor pa tarejo finančne težave. Doslej so sl pomagali s sredstvi, ki sta jim jih dodelila občinska skupščina in občinski sindikalni svet. Nekaj denarja za nakup uniform so prispevale osnovne sindikalne organizacije, njihov odziv pa ni bil ravno številen. Tako se zbor zdaj ubada z dolgovi, izhoda pa brez pomoči iz skupnih družbenih sredstev ne vidi Želijo si tudi, da bi njihovo dejavnost odslej financirali na osnovi njihovega delovnega programa. ' ANTON HORVAT Z 'z M 3 > Oh P CO g I N Zlati jubilej rudarske godbe iz Velenja KO JE RASLO IM SE RAZVIJALO NAŠE NAJ MLAJŠE RUDARSKO MESTO - VELENJE, SE JE RAZVILA TUDI RUDARSKA GODBA VELENJE @ PO LETU 1945 SO VELENJSKI GODBENIK! NASTOPILI VEČ KOT TISOČKRAT Letos slavi 50-letnico delovanja Rudarska godba iz Velenja. Začetki velenjske rudarske godbe segajo v leto 1919, ko so se začeli zbirati prvi prijatelji glasbe in leto pozneje začeli pod vodstvom znanega slovenskega glasbenika — šaleškega rojaka Frana Koželja-Korunskega tudi z rednimi vajami. Prvič pa se je predstavila javnosti Rudarska godba\Velenje 1. maja 1921 V letih med obema vojnama je velenjska rudarska godba opravila pomembno poslanstvo Igrala je na številnih delavskih prireditvah in manifestacijah v Šaleški, Savinjski in Mislinjski dolini. Med godbeniki je bil tudi prvoborec Jože Letovja-Kmet, poznejši prvi komandant Šaleške čete in I. štajerskega bataljona. Po letu 1945 pd je rudarska godba spremljala razvoj rudnika in rast novega rudarskega mesta — Velenja. Godbeniki so. igrali, ko so zasadili prvo lopato pri gradnji novega jaška v Prelogah, godbeniki so spet popestrili slavje, ko so pripeljali iz jaška Preloge prve tone lignita in godbeniki so bili spet zraven, ko so slavili Velenjčani pomembne delovne zmage. Torej je z rastjo tega našega najmlajšega rudarskega mesta rastla in se razvijala tudi rudarska godba Velenje Po letv 1945 jr rudarska godba Veleva’ nastanila na javnih prireditvah nad tisočkrat, v zadnjih petnaj- stih letih pa je pripravila 400 celovečernih koncertov, in več sto raznih drugih nastopov, Vodstvo se je vseskozi zavedalo. da bo lahko velenjska rudarska godba napredovala le. če bosta kadrovska in programska politika kar najbolj načrtni-Posebno pozornost so posvetiti vključevanju mladih v vrste godbenikov. Tako je bila vred tremi teti ustanovljena pionir-, ska rudarska godba, v katero so vključili nad 70 učencev velenjskih osnovnih šol iv iih v lastni Šoli popeljati v skrivnosti glasbe. Zato tudi ni naključje, da •p zdaj popnrečna starost 45 Z-UhenjkOV. ki jih r.odi n;'of. I-i-pv Marin kov1 ajda 24 lef. Zlati jubilej, 50-letnico delo- vanja, bo proslavila velenjski1 rudarska godba v, okviru slavi11 ■ ob -prazniku občine Velenje. Tako bo v. soboto. 4. oktobra zre/ čer, o Domu kulturne Veleul slavnostni koncert, na katere'/1 bodo podelili godbenikom. K nastopajo že več let. priznani1/-več godbenikov pa bo preje^ ob tej priložnosti tudi Gallusa va odličja. V nedeljo, 5. oktoh/ ra. pa bo popoldan ob Velet1/ skem jezeru srečanje pihali1/ orkestrov Slovenije Na n 'e bodo prišle Delavska, tod Tovarne usnja Šoštanj, rudar s godbe iz Idrije. Hrastnika. Trbo vrij. Zaoorja ob Savi in Veo^ njo, godba rn-nenskih žoleZtK^ jev in 'aiadjr^zko nndha Ruda/ skega '•mitra- MARIJAN LIPOVŠEK Šport '*aB|«BBBIaiBaBla|aBvlataaacaaKiallBaaaiiaaviai I • RADENCI V. športne igre IN E V organizaciji Nafte Lendava — kot obrata INE Zagreb — in Zdravilišča Radenska so bile v Radencih in Lendavi minuli teden pete športne igre velikega zagrebškega kolektiva INA. Tekmovalci, zbralo se jih je blizu 400, so se pomerili v kegljanju, nogometu, streljanju, odbojki, namiznem tenisu in šahu. Največ točk, in s tem prvo mesto, si je zagotovila ekipa Kutine (49 točk), Naf-taplin Zagreb je bil drugi (46 točk), tretje mesto pa je zasedla lendavska Nafta (44 točk). Prvoplasirane ekipe so dobile pokale v trajno last. V soboto zvečer, po svečani razdelitvi Pokalov in priznanj, je bil v Zdravilišču Radenska družabno srečanje športnic in športnikov iz 12 obratov INE, Po besedah inženirja Klemenčuča, je bila organizacija odlična. Rezultati: Kegljanje: Kutina, Lendava, Sisak; mati nogomet: Kutina, Solin, Reka; streljanje Naftaplin Zagreb, Sisak, Inženiring Zagreb; odbojka: Kutina. Reka, Sisak; namizni tenis: Lendava, Uprava Zagreb, Kutina; šah: Naftaplin Zagreb, Sisak, Lendava. Na letošnjih športnih igrah so, sodelovale prvič tudi tri ženske ekipe. Pomerile so se v namiznem tenisu. -se • MARIBOR Sindikalno nogometno prvenstvo Odigrano je bilo tretje kolo sindikalne nogometne lige Maribora, na katerem sodeluje 15 ekip iz mariborskih kolektivov. V prvem kolu prvenstva je nepričakovano presenetila ekipa Stavbarja z zmago proti ekipi Livarne. Prav tako je presenetljiva visoka zmaga ekipe Swaty proti VEMA. Po tretjem kolu je lestvica naslednja: Mrb. tisk, Konstruktor, Swaty po 6 točk, Tam. ELKO, Stavbar 4 točke itd. Rezultati 1., 2. in 3. kola: MTT : Konstruktor 3:7, Metalna : Swaty 1:2, VEMA • ELKO 0:8, B. Kidrič : Ka-foserist 2:2, TAM : Ceršak 4:0, Mrb. tisk : Koloniale ^:0, Livarna ': Stavbar 0:2, Koloniale : Livarna 5:3, ; Ceršak : Mrb. tisk 0:4, Ka- s foscrist : TAM 0:3, ELKO : • Kidrič 4:3, Swatz : VE- \ Ma 6:0. Konstruktor : Me- \ talna 2:0. Primat : MTT 1:3. ] Metalna : Primat 4:2, ! vEMA : Konstruktor 0:3. j Kidrič : Swaty 3:4. Mrb. S Usk : Karoserist 3:1, Livar- Š : Ceršak 6:1. Stavbar : I koloniale 3:0. i D. ZAGORAC 5 KOPER S Število prijav za sodelo-v!*nie na jesenskih delav-sk° športnih igrah kaže, da vlada med delavci veliko *animanje za to obliko športnega udejstvovanja. . rve tekme bodo 6. oktobra. ln sicer v balinanju. (kc) Rokometna ekipa Partizana iz Slovenj Gradca, ki v letošnjem letu slavi 15-letnico svojega društva Občinske športne igre V SLOVENSKI BISTRICI V organizaciji komisije za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu v Slovenski Bistrici se bodo letos v mesecu oktobru pričele tretje občinske športne igre. Za razliko od preteklih let, ko so bila tekmovanja samo v nekaterih panogah in so trajala le kratko obdobje, se bodo letošnje občinske športne igre pričele že v začetku jeseni (v drugi polovici oktobra), ter še nadaljevale skozi zimsko kakor tudi spomladansko obdobje, ko bodo objavljeni končni rezultati iger. Komisija za šport in rekreacijo, ki je bila ustanovljena pred tremi leti pri občinskem sindikalnem svetu, se je odločila letošnje športne igre obogatiti še z nekaterimi novirhi panogami, ki doslej niso bile na programu tekmovanj, vendar pa bodo z njimi sodelovali na tradicionalnem »tednu bratstva in prijateljstva« med občinami Ptuj, Varaždin, Ormož, Čakovec. Koprivnica in Slov. Bistrica, ki se bo pričel takoj po zaključku občinskih športnih iger. Po predvidevanjih bo to v začetku maja 1970. Tekmovanje bo v naslednjih disciplinah: 0 V jesenskem času — v odbojki. malem nogometu, rokometu ,in športnem ribolovu. O V zimskem času — v smuku in slalomu. 9 V spomladanskem času —< v namiznem tenisu, streljanju z zračno puško, kegljanju, šahu in streljanju na glinaste golobe. Ocenjevanje športnih rezultatov kakor tudi množičnosti udeležbe bo opravila posebna komisija pri občinskem sindikalnem svetu po določenem točkovnem sistemu. Z dobro organizacijo iger bo komisija skušala pridobiti k sodelovanju kar naj-večje število, udeležencev, predvsem iz vrst. manjših delovnih organizacij in območij krajevnih skupnosti, ki so stale, vse do danes daleč odmaknjene od teh dogodkov. Zaključek občinskih športnih iger bo letos mnogo pozneje kot je bila to praksa doslej. Predvidevajo. da bodo objavili končne rezultate v mesecu aprilu 1970 Z zaključkom športnih iger v občini ne bo zavladalo mrtvilo, kot se je to dogajalo doslej. Samo mesec dni pozneje se bodo pričela nova tekmovanja v okviru prireditev »tedna bratstva in orli a teli st -- šestih so-š“dniih občin iz Hrvatske in Slovenije. Tekmovanja v občinskih sindikalnih igrah bodo organizirali, če se bosta za posamezno disciplino prijavili vsaj dve sku pini. Organizacija za posamezne tekmovalne discipline bo porazdeljena na osnovne organizacije SZ v vseh večjih krajih, medtem ko bo komisija pri obč. sindikalnem svetu opravljala vlogo koordinatorja in usmerjevalca. Najboljši tekmovalci posamezniki in ekipe bodo prejele po- sebne pokale, nagrade in priznanja. Prav tako pa bo dobil priznanje sindikat z največjo udeležbo na tekmovanju. Ekipe in posamezniki, ki bodo dosegli najboljše uspehe na občinskih športnih igrah, bodo zastopali bistriško občino tudi na srečanjih v »tednu bratstva in prijateljstva« šestih sosednjih občin iz Hrvatske in Slovenije. VIKTOR HORVAT Skromni premiki Nedavno je bila v Ljubljani seja izvršnega odbora Zveze za telesno kulturo Slovenije, ki je obravnavala v svoji osrednji točki dnevnega reda probleme množične telesne kulture v Sloveniji. V razpravi so prisotni ugotovili, da so republiške strokovne organizacije in, občinske zveze, za telesno kulturo v času od lanskega aprila, ko je izvršni odbor ZTKS sprejel stališča, skiepe in priporočila o množični telesni kulturi, pa do danes, premalo storile za razvoj množične telesne kulture in da je bil premik v tej smeri v celoti bolj skromen, kot pa je bilo pričakovati. čevanje mladine kot odraslih v telesnovzgojno dejavnost. V skladu s stališči, sklepi in priporočili. konference Zveze za telesno kulturo Slovenije, ki je bila pred dvema letoma, je izvr-odlor ZTKS sprejel lani stališča, sklepe in priporočila o množični telesni kulturi. Na osnovi enoletnih izkušenj ob izvajanju sprejetih stališč, sklepov in priporočil in po ponovni obravnavi vprašanj množične telesne kulture v Sloveniji je nedavno sprejel izvršni odbor ZTKS nekatere sklepe in priporočila o množičnosti v telesni kulturi. Zaradi obsežnosti omenjenih sklepov bomo to pot navedli le najbolj bistvene. Tako je izvršni odbor ZTKS med drugim sklenil: Ob iskapju vzrokov za tako majhen napredek v tej 'smeri je v,-čina menila, da je potrebno predvsem spremeniti odnos družbe kot celote in odnos sode- ., # da je potrebno najmanj lujocih /ciniteljev do množic e ■ ,enkrat ]etno sklicati posvetova-telesne kulture-in da bi mora n^p yvpz za telesno občinske zveze za telesno kul- turo pri delitvi sredstev prioritetno upoštevati množično teles- , no kulturo in spremeniti kriterije financiranja in -s tem v manjši meri podpirati tekmovalni šport. Razprava je nadalje pokazala, da bi morali jasneje opredeliti kaj je sploh množičnost in kako jo meriti. Prisotni so si ' bili edini tudi v tem, da bi morala biti množična telesna kultura vabljiva in biti obenem do- _ stopna zares vsakomur. Zato je poleg sklepov in priporočil o množični . telesni kulturi, ki upoštevajo vsa odprta vprašanja na tem področju in obvezujejo tako občinske zveze za telesno kulturo kakor tudi republiške strokOvrte organizacije, izvršni odbor Zveze za telesno kulturo Slovenije sprejel sklep o izdelavi programa oziroma akcij za množično vklju- Mllillllll l!!llll!ill!ll!ll!lllll Signal TRAJNO VARUJE VAŠE ZOBE | oklevajte' Se danes kupite odlično zobno kremo »SIGNAL« — | Svetovni izdelek Vsebuje med drugim HEKSAKl.ORUk I-N in fosfate. | Jugoslavijo izdeluje VEDROG — Ljubljana I ll>ll>l>|l1>IIW!llllllllllllllllllllllllllllllllll!lllll!l!l lllllllllllllllllillllllllllllll!llllllil!illlllllilll!iU!l|! nje občinskih zvez za telesno kulturo, na katerem mora biti osrednja točka razprave vprašanje množične telesne kulture; O da vsakoletnemu skupnemu sestanku sledijo prav tako najmanj enkrat letno področna ; posvetovanja o množičnosti v telesni kulturi; O da ZTKS ob podpori družbeno političnih dejavnikov v občini še nadalje krepi občinske zveze za telesno kulturo tako da postanejo dejansko središče športne in rekreativne dejavnosti v občini; # da posveti ZTKS posebno skrb tistim ObZTK, ki so izrazito neaktivne in da formira občinske . zveze za telesno kulturo tam, kjer teh doslej sploh ni bilo; ® da ZTKS v obliki obiskov nenehno spremlja delo vseh ObZTK; # da ZTKS pripravlja pri-' rečnik, ki naj bi vseboval predloge posameznih dokumentov in napotke za delo ObZTK ter da občasno ponovno objavlja vse tiste dokumente, ki so še v veljavi in so vedno potrebni za delo ObZTK; ® da ZTKS formira manjša telesa z namenom, da proučujejo, spremljajo in dajejo predloge za posamezna področja telesne kulture, zlasti še za pod-ročie množične telesne kulture; ® da pos eti ZTKS posebno pozornost vlogi šolskih športnih društev, organizacijam Partizan in tudi neorganizirani športni dejavnosti; © da se že naročeni študiji »Oblike stimulacije v telesni kulturi« in »Prednostna razvrstitev dejavnosti v telesni kulturi« čimprej izdelata in uporabita pri nadalinjem razvoju na področju množičnega športa. Razdrobljene počitnice ’ Komisija za življenjske in delovne pogoje pri Republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije je izvedla anketo, ki je zajela sto delovnih organizacij s celotnega ozemlja Slovenije. Glavni namen ankete je bil, da dobijo sindikati vpogled v politiko, ki jo vodijo delovne organizacije na področju oddiha in rekreacije. Zanimali so jih predvsem podatki o določanju dolžine letnih dopustov, načinu izkoriščanja dopustov in njihovega regresiranja, politiki do rekreacijskih objektov, programiranju letnih dopustov ter o dnevni in tedenski rekreaciji zaposlenih. Rezultati ankete naj bi razumljivo pomagali oziroma olajšali oblikovanje stališč do posameznih problemov in pomagali razkriti nekatere pozitivne izkušnje in obenem tudi slabosti pri vsakodnevnem praktičnem delu sindikatov na tem področju. Posebno zanimivi so podatki oziroma rezultati ankete glede programiranja oziroma spremljanja koriščenja letnih dopustov. Dejstvo je namreč, da doseže letni dopust svoj namen le v primeru, če traja najmanj sedem do deset zaporednih dni. Mimogrede: od tod tudi določilo TZDR, da se praviloma dopust ne more deliti, v sporazumu z delavcem pa se lahko izkoristi v dveh delih. V večini anketiranih delovnih organizacij poteka namreč koriščenje letnih dopustov po vnaprej izdelanih programih, ki pa upoštevajo predvsem potrebe po kontinuiranem in nemotenem poslovanju. Programiranje letnih dopustov v. večini anketiranih delovnih organizacij ni problematično. Le eno industrijsko podjetje je navedlo — to pol razpolagamo le s podatki 23 delovnih organizacij z ljubljanskega območja — da je pri njih v praksi kolektivni dopus v poletnih mesecih, medtem ko smejo delavci izkoristiti drugi del dopusta izključno le v času izven glavne sezone dopustov. Usmerjanje na koriščenje letnega dopusta v zimskih 'mesecih pa je anketa zasledila le v treh delovnih organizacijah, in še to predvsem v tistih, ki imajo v letni sezoni konjunkturo. Pod pogojem, da preživi delavec vsaj sedem do deset dni strnjenega dopusta v lastnem ali tujem počitniškem domu, stimulirajo prav' tako le nekatere delovne organizacije. Ne glede na to. da le strnjen dopust delavca zagotavlja namensko koriščenje regresa za letni oddih, anketa ugotavlja, da delovne organizacije posvečajo temu vprašnju veliko premalo pozornosti. Dalje anketa ugotavlja, _ da le posamezne delovne organizacije spremljajo in evidentirajo, kako njihovi delavci preživijo dopust. Med anketiranimi ljubljanskimi podjetji je le eno izjavilo, da vodi tovrstno evidenci) že vrsto let, medtem ko omenja deset drugih delovnih organizacij le površno spremljanje dopustov, in to najbolj pogosto, ko gre za dopuste v lastnih počitniških domovih ali za letovanje s posredovanjem delovne organizacije. Glede na te in druge podatke v zvezi z omenjeno anketo bi se morali sindikati še močneje zavzemati za zaščito zakonskih pravic delavcev do strnjenega koriščenja letnih dopustov. Seveda, kjer to delovni proces dopušča. Predvsem je potreben vpliv sindikalne organizacije pri privzgajanju počitniških navad, med drugim tudi z namenskim regresiranjem. Za vse to pa je nujno spremljanje letnih dopustov članov kolektiva, saj je to osnovni pogoj za pravilno vodenje politike na tem področju. -o V vodstvu ekipa Meže V nadaljevanju nogometnega prvenstva občine Dravograd v malem nogometu za mladince so bili doseženi naslednji rezultati: III. kolo — Podklanc : Cernče 5:7, Meža . Žabja vas 10:3, Libeliče : Šentjanž 6:1, Železničar . Vič 3:3, Ojstrica : Gradbeno podjetje Dravograd 3:0. IV. kolo — Žabja vas : Ojstrica 0:3, Cerneče : Meža 3:5, Železničar ; Podklanc 4:1, Šentjanž : Vič 2:4, Gradbeno podjetje Dravograd Libeliče 1:9. V vodstvu je ekipa Meže z 8 točkami ih še edina neporažena ekipa, ki je tudi najrejsnejši kandidat za osvojitev prvega mesta. V. R. USPEH SLOVENJEGRAŠKIH KEGLJAČEV NA DUNJU Kegljači KK Slovenj Gradec so sodelovali na velikem turnirju na Dunaju, ki ga je pripravila ekipa »Elektricitetsvvercke« in na katerem so tekmovale še vrste iz Prage, Bratislave in Št. Andraža. Slovenjgradčani so bili na turnirju dokaj uspešni, saj so osvojili četrto mesto med osmimi nastopajočimi ekipami. Zmagala je prva ekipa domačinov, moštvo. Elektricitet.svvercke z 2415 podrtimi keglji, tekmovalci iz Slovenj Gradca pa so podrli 2368 kegljev. V. R TAM pred vsemi S srečanji osmega kola, se je končalo letošnje občinsko sindikalno rokometno prvenstvo Maribora. Po pričakovanju je zasluženo zmagala ekipa TAM, ki je samo neodločno igrala !e z ekipo ELKO 6:6, v preostalih srečanjih pa prepričljivo premagala vse svoje nasprotnike. Za zmagovalno ekipo so igrali: Škorjanc, Kvar, Berkovič, Žnidaršič, Maček, Kitek. Šanveter. Salecl, Albreht, Benčič, Benotič in Kuzmič. Končna lestvica: 1. TAM — 15, 2. ELKO — 11, 3. TVŽ B. Ki-, drič — 10, 4. Metalna — 4 in 5. O. Š. Slivnica — 0 točk. D. ZAGORAC ■ ■ Sl ■ . B a B m H m M B a is p B B B IB i B B R m E B B B II. zbor planincev PTT Slovenije Preteklo nedeljo je bil pri Poštarski koči pod Plešiv-cem H. zbor planincev PTT Slovenije. Udeležilo se ga je blizu ‘600 planincev iz vseh PTT kolektivov v Sicvepiji ter več uglednih predstavnikov Planinske zveze Slovenije, okoliških planinskih društev, planincev PTT Hrvatske ter PTT podjetij Maribora in Celja. Zbor je lepo pripravilo Planinsko društvo PTT Maribor. Obsegal je slavnostni del. v katerem se je zvrstilo več govornikov, recitatorji in pevci Prosvetnega društva »Pošta« iz Maribora. Predsednika obeh planinskih društev PTT iz Maribora in Ljubljane sta v-svojih govorih nanizala med drugim tudi uspehe, ki sta jih društvi dosegli v letošnjem letu Med temi so najpomembnejši povečava in ureditev Poštarske koče pod Plešivcem, ki jo upravlja PD PTT Maribor in je stalno odprta, sodelovanje planincev pri organizaciji transverzale kurirjev in vezistov NOV, skrb za rekreacijo ptt delavcev, udeležba planincev PTT na zborih, partizanskih pohodih in drugih množičnih prireditvah, skrb za vzgojo članstva in zlasti mladine,-varovanje gorske prirode in skrb.za .vzdrževanje planinskih poti, ki so zaupane obema društvoma. Po slavnostnem delu zbora se je razvilo pravo planinsko veselje ob zvokih domače godbe in ob dobro založenih stojnicah Toplo jesensko sonce pa je ogrelo vse tiste, ki so na travniku zraven koče poiskali počitek v lepi planinski naravi. JOŽE DOBNIK DELAVSKA ENOTNOST — Št. 40 — 4. oktobra 1969 \ Občinski odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti v Celju sodi med tiste, ki jih odlikuje posebna aktivnost, se posebna zavzetost. To trditev lahko dokažemo tudi z nekaterimi oštevilčenimi dejstvi: celjski odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti, ki šteje petnajst članov, razdeljenih v šest delovnih skupin za posamezna področja in v dve -komisiji — komisijo za samoupravljanje in organizacijsko kadrovsko komisijo — se je v -minuli mandatni dobi sestala kar na 31. sejah. Temu podatku pa je seveda potrebno dati še vsebino. In prav s tem vprašanjem smo se napotili k predsedniku odbora celjskega sindikata delavcev družbenih dejavnosti IGORJU PONIKVARJU. Njegov, odgovor je bil takle: Vselej smo si prizadevali, da bi splošna prizadevanja sindikatov prenesli tudi v našo občino in da bi stališča in rešitve prilagajali razmeram, v našem okolju. Ali smo'v tem prizadevanju uspeli ali ne, mora povedati članstvo; in pričakujem, da bo to storilo na bližnjem občnem zboru. Ce pa želite zvedeti za moje mnenje, potem moram reči, da nisem, povsem zadovoljen z rezultati naših prizadevanj, čeprav je bilo mnogo storjenega. Sicer pa je to tudi razumljivo, saj se vedno znova porajajo novi in novi problemi, tako da so pač tudi rezultati včasih večji včasih manjši. Reči pa moram, da smo se pri našem delu vselej in povsod poskušali izogniti aktivizmu in da smo si ga prizadevali nadomestiti s programirano aktivnostjo. O konkretnem delu ne bom govoril, ker mislim, da imajo v tem primeru več povedati tisti, ki so v minulem obdobju vsak na svojem področju poganjali kolesje naše sindikalne vpregre.« In odločili smo se, da nekatere od njih tudi povabimo k sodelovanju. To so bili (na sliki od leve proti desni): Stane MEDVEŠEK, dipl. oec. Alojz ŽUNTAR, Darinka ZUPANC, Dora, KRANJC, dipl iur. Zdenko PAVLINA, Adi MARČIČ in Pavle BUH. - Pri pripravi naše strani o delu občinskega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti v Celju so sodelovali novinarji: Sonja Gašperšič, Milan Govekar, Andrej Ulaga In Bojan Samarin. O potrebah in interesih občana ne vemo dovolj Knjižničarka v celjski študijski knjižnici DORA KRANJC je predsednica osnovne sindikalne organizacije knjižnic in muzejev pa tudi članica komisije za kulturo in izobraževanje pri Ob SS Celje. Povprašali smo jo, kaj sodi o pripravah za formiranje kulturne skupnosti. »Naša osnovna organizacija je pozdravila . pobude občinskega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti Celje, ki se je sprva potegoval za osamosvojitev sklada za kulturo, ob koncu leta 1968 pa ši je začel prizadevati za ustanovitev občinske samoupravne kulturne skupnosti. Sicer zelo spoštujemo napore občinske skupščine, da bi se položaj v' kulturi izboljšal, a .V kulturni skupnosti vendarle vidimo drugačno, boljšo perspektivo. 2e pred leti smo začeli zavodi s programiranjem dela. V programih smo opisovali, kaj vse bi lahko kulturnemu potrošniku nudili več, a zaradi ohranjenih proračunskih odnosov in omejenih proračunskih sredstev smo ostajali več ali manj v starih okvirih in pri okrnjenih delovnih programih. Letos maja je naša osnovna organizacija razpravljala o kulturni skupnosti na osnovi gradiva, ki ga je posredoval republiški odbor našega sindikata, in na osnovi predloga, ki ga je oblikovala delovna skupina sveta za, kulturo in znanost pri občinski skupščini. Na gradivo RO našega Sindikata srno imeli pripombo, da so navedeni finančni viri prešibki in smo predlagali kot ;stabilnejši vir prispevek od osebnega dohodka. Naš drugi pomislek je veljal temu, da celjski. občani sami ne bi bili sposobni zbrati dovolj sredstev za tiste naše kulturne ustanove, ki imajo regionalni pomen, npr. gledališče. Kasneje se je tako na občinskem odboru kot med predstavniki kulturnih zavodov oblikovala misel, da je sicer boljša občinska kulturna skupnost kot nič, da pa bi bilo najbolje, če bi lahko takoj formirali medobčinsko skupnost.« »Kulturna skupnost bo morala uravnavati interese tako delavcev v kulturi kot kulturne interese drugih delovnih ljudi. Ali. se vam zdi, da so priprave in dosedanja javna razprava bile dovolj široke?-« »Zdi se mi, da je razprava doslej potekala v glavnem v krogih delavcev kulturnih ustanov. Naša komisija za kulturo in izobraževanje pri ObSS bo gotovo morala organizirati širšo razpravo tudi v drugih sindikalnih organizacijah. Tudi kakšna javna tribuna SZRL s tem v zvezi bi gotovo lahko dopolnila sedanjo zasnovo kulturne skupnosti. ' Zdi se mi, da smo kulturni delavci preveč sami vase zaprti ih da bi morali najti pota, da približamo napore m rezultate svojega dela najširšemu krogu delovnih ljudi. Za dolgoročnejše načrtovanje kulturne politike in delovnih programov pa nam manjkajo tudi globlje sociološke-analize o tem, kako ih kje kulturne potrebe in-interese razvijati glede ha strukturo celjskega prebivalstva, njegovo različno izobrazbo, različno doseženo kulturno ra\Ten. Tudi o tem.smo razpravljali na naši osnovni organizaciji, le da vseh naših pripomb res nismo dovolj glasno in argumentirano sporočali naprej.« ■ »VEČ DELAŠ -MANJ IMAŠ!« Alojz Žuntar, pomočnik direktorja celjske bolnišnice in član občinskega odbora o problemih v zdravstvu V minulih letih so bili storjeni v Celju na področju zdravstva spodbudni premiki. Mesto je dobilo enoten zdravstveni dom, predvidena je integracija Top6lščice in celjske bolnišnice, glede racionalizacije potrošnje v zdravstvu pa je danes lahko Celje zgled vsem drugim službam na področju zdravstva v Jugoslaviji. Kljub vsemu danes . v . Celju še z marsičim niso zadovoljni. Poglejmo, kaj nam je pred dnevi povedal o problemih na področju zdravstva pomočnik direktorja celjske bolnišnice dipl. oec. Alojz Žuntar: »Že dolgo govorimo o plačevanju po storitvah, ker je to pač .edino pravilno merilo oziroma nagrada za opravljeno delo. Na žalost plačevanja po storitvah še danes ne izvajamo na vseh področjih dejavnosti. Tako na primer velja v zdravstvu ekonomsko in socialistično nepojmljiva obilica nagrajevanja na relaciji bolnišnica — socialno zavarovanje. Se vedno namreč velja načelo: več delaš, manj imaš — in manj delaš, več imaš. Temu je vzrok današnji sistem financiranja, ki sloni na limitiranih finančnih sredstvih in rizikih, ki jih imajo zdravstveni zavodi, na katere pa praktično nimajo nobenega vpliva. Naj na primer omenim le visoke cene zdravil, visoke cene oskrbnega dne' izven regije itd. Ce bomo hoteli preiti na plačevanje po storitvah, kar je edino pravilno in ekonomsko utemeljeno, bomo morali najprej določiti enotna izhodišča, torej normative' in na osnovi teh potlej ovrednotiti delo. Ko bomo to dosegli, bo vsak nagrajen po vloženem delu. To pomeni, da bi enaka storitev za enako kvaliteto morala imeti enako družbeno priznano ceno ne glede na to, kje je bilo delo opravljeno. Izbira zdravnika-specialista pa bi morala biti povsem svobodna, Pacient si.naj izbere zdravnika, ki mu zaupa!« »Sindikati v Celju si torej danes predvsem prizadevajo, da bi, kot sem že omenil, čimprej razčistili pojem standarda in normativov v zdravstvu. Ker danes še nimamo izdelanih meril, so tudi sistemi financiranja različni. To velja seveda za celo Slovenijo, No, sindikati bijejo danes bitko za to, da bi tudi v zdravstvu končno uveljavili načelo: nagrajevanje po storitvah, oziroma plačevanje po opravljenem delu. V zvezi z imobilizacijo sredstev pa danes prevladuje v celjskih sindikatih stališče, da ni sprejemljivo to, da se najprej pokrijejo vsi planirani izdatki, preostala sredstva pa imobilizjrajo,« Prvi sadovi dogovorov Ravnatelj osnovne šole na Sp. Hudinji ADI MARCiC je elan ob-Zato nam je pripovedoval o tistih cev družbenih dejavnosti Celje, eihskega odbora sindikata delav-akcijah tega sindikata, ki so in ki naj tudi v prihodnje prispevajo k urejanju razmer na področju osnovnega šolstva. Že. predlani je občinski odbor tega sindikata dai pobudo za sklenitev družbenega dogovora z občinsko skupščino o vrednotenju dela na področju osnovnega šolstva. Razumevanja za tak družbeni dogovor je bilo dovolj, toda ne tudi denarja za njegovo realizacijo. Lani decembra so akcijo obnovili in ob sprejetju občinskega proračuna je bila v celoti upoštevana vsota, ki jo je vseboval predlog družbenega dogovora: poprečni osebni dohodki prosvetnih delavcev 1,050, 1.200, 1-350 in 1,000 dih, k temu pa so dobili namesto 20 odstotkov še 27 odstotkov za osebne dohodke upravno tehničnega oseb- ja, saj ima celjska občina zelo visok osnovnošolski standard. Ob taki sanaciji osebnih dohodkov pa so bila skrčena sredstva za drobne investicije in novogradnje. Zadovoljni so, ker so že lani realizirali vsebino družbenega dogovora, vendarle si žele, da bi letošnje leto družbeni dogovor dobil. tudi veljavo pratmega akta Upoštevajoč merila »Kataloga« bodo letos pripravili izračun potrebnih sredstev še pred začetkom razprave o splošni finančni bilanci občine za leto 1970. Sindikati pa so tudi predlagali kolektivom, da bi zastopniki TIS, šol in sindikata na osnovi samoupravnega dogovora pripravili enoten pravilnik o delitvi dohodka šol, saj so kolektivi enako delo zelo različno nagrajevali. Predlog je bil sprejet, pravilnik izdelan in danes ga več ali manj v celoti tudi že uveljavljalo (za specifične razmere osnovnih šol pa bi lahko poenotili še marsikateri samouprav- ni akt*). Važno pa je to, da so se v kolektivih zdaj začeli več pogovarjati o pedagoškem delu in manj o delitvi denarja. Občinski odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti Celje pa ugotavlja, da bi morali tudi v republiškem merilu priti do samoupravnega dogovora o tem, kako nagrajevati izkušenost učiteljev. Danes namreč učitelji iz različnih občin, ki so ob enaki kvalifikaciji opravljali isto delo, odhajajo v pokoj z 20 do 50 odstotno razliko v osnovi za izračun pokojnine. Izkušenost učitelja, ki si jo pridobiva z leti, danes ponekod zelo dosti velja, drugje mnogo manj, a ponekod celo skoraj nič. Vsekakor pa se bo treba tudi več pogovarjati o tem. kako nagrajevati kvaliteto dela. In morda bo v celjski občini to laže zdaj. ko se bodo učitelji pogovarjali več o pedagoškem delu, težavah in uspehih, o delovni morali in podobnem. V središču dogajanja Dipl. iur. Zdenko Pavlina o priiadevanjih celjskih sindikatov za rešitev problemov na področju javne uprave in pravosodja Kakor na področju šolstva, kulture in zdravstva tako je občinski odbor sindikata družbenih dejavnosti v Celju obravnaval tudi pereče probleme na področju javne uprave in pravosodja ter se vključil v dejavnost republiškega odbora tega sladi-kata: Posebno skrb je naš odbor posvetil nekaterim vprašanjem, kot . denimo samoupravljanju :v javni upravi in v pravosodju, vrednotenju dela in delitvi dohodka, delovnim razmeram v nekaterih službah javne uprave. Predvsem je bila izredna, živahna dejavnost v pripravljanju gradiv in predlogov za spremembo zakona o samoupravljanju v upravi. Najprej so bile v ospredju teze zveznega; zavoda za javno upravo in sekretariata za Zvezni proračun in splošne posle. V njih je bila. očitna močna težnja po omejevanju samoupravnih pravic na področju javne uprave in pravosodja. Posebna skupina, ki jo je imenoval občinski odbor, je,, te teze obravnavala ter v so- , glasju z osnovnimi sindikalnimi organizacijami zavzela do njih, v glavnem negativno staHšč.e ter podprla stališče republiškega odbora našega sindikata. Rezultat splošnih prizadevanj v pismenih in ustnih razpravah je bil, da so avtorji teze umaknili. Nekako junija letos pa smo ponovno obravnavali osnutek tez za temeljni zakon o samoupravljanju v javni upravi in pravosodju ter ugotovili, da ta osnutek , teži k utrjevanju samoupravljanja na področju javne uprave in ‘pravosodja. Pristojni republiški organi so v minulem obdobju pripravili predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zikona o samoupravljanju delovnih ljudi v upravnih organih SR Slovenije. Ta predlog smo obravnavali tako po osnovnih organizacijah kakor tudi s predsedniki osnovnih organizacij in s predstavniki svetov delovnih skupnosti, upravnih in pravosodnih orga-, . nov. Zavzeli smo negativna .Stališča do predlaganih rešitev v predlogu osnutka zakona, ki na kakršen, koli način skušajo, zmanjševati samoupravne pral-: vice delavcev in zavreti nadalj-ni razvoj samoupravljanja na tem področju. S tem smo seznanili tudi republiški odbor in preko .njega tudi vse druge forume. Posebno aktivnost ne je občinski odbor pokazal tudi v zvezi z vrednotenjem dela v organih uprave in pravosodja ter v okviru akcij v zvezi s »katalogom nekaterih osnov in meril za vrednotenje dela v družbeni dejavnosti«. Lahko rečemo, da so pri tem sodelovale tudi vse osnovne sindikalne organizacije in, njihovo članstvo,. ki nam je dalo konkretne predloge za dopolnitev osnutka kataloga in smo- jih posredovali tudi republiškemu odboru. Tako dopolnjen katalog je" bil razposlan vsem osnovnim organizacijam ter je vzbudil veliko zanimanje med člani . sindikata, in v javnosti. Zaradi velike podpore, ki jo je bil katalog deležen med člani našega sindikata v Celju, ni pretirana ugotovitev, da je katalog skupen dogovor članov oziroma organizacij sindikata družbenih dejavnosti. Sindikat delavcev družbenih dejavnosti Slovenije je opravil V času, ko je že vse kazalo, da bo treba delati ves dan, t.o je pri-f biižno od osmih zjutraj pa do šestih zvečer, so se Samoupravni organi v delovnih organizacijah na celjskem območju resno lotili vprašanj otroškega varstva, družbene prehrane in prevozov zaposlenih. »Glede na to, da večine teh problemov ni bilo možno zadovoljivo rešiti v krajšem času. so se ljudje, posebno šene z otroki, izrekle proti novemu delovnemu času . . .«, nam je pripovedovala Darinka Zupanc, član občinskega odbora sindikata •' delavcev družbenih dejavnosti v, Celju. »No/ne glede na vse to’/takrat smo jasno spoznali/da moramo.urediti. vprašanje otroškega varstva in' s/tem vsaj deloma razbremeniti zaposlene žene z otroki . . .« »Vam je to tudi uspelo?: »Se ne, vendar so naša prizadevanja podvojena. Danes namreč še večina otrok na našem območju nima možnosti organiziranega otroškega varstva. Zato smo se v Cetjir tudi lotili gradnje doma za otroško varstvo na Dolgem polju. Računamo, da obsežne naloge s področja delovnih in življenjskih razmer delavcev v organih sa notranje zadeve in v carinarnicah. Ugotovljeno je bilo, da so predvsem nizki osebni dohodki, neurejeno stanovanjsko vprašanje in ne-uestrezne delovne razmere tista vprašanja,; ki ■ upravičeno , povzročajo nezadovoljstvo med delavci v organih za notranje zadeve. S predstavniki sindikalnih organizacij smo organizirali sestanke, na katerih so elani sindikata pokazali veliko zanimanje za omenjeno problematiko in dali konstruktivne predloge za rešitev tega vprašanja' Prav na osnovi teh razgovorov je republiški odbor izdelal informacijo o življenjskih in delovnih razmerah delavcev v organih za notranje zadeve, pri tem pa je tudi / predsedstvo,, republiškega odbora sprejelo »spomenico o delovnih in življenjskih razmerah delavcev y organih za notranje zadeve.« bo še to jesen pričel služiti svojemu namenu . . .« - »In kolikšni so danes kapacitete na področju otroškega varstva v Celju?« »Morda zadostuje komaj za petino otrok. Več zagotovo ne...« »Kaj pa proste sobote?« »Na tem vprašanju delajo danesi sindikati in seveda samoupravni or-' gani. Letos je na primer pričela s poskusnim petdnevnim šolskim tednom celjska gimnazija. Na eni izmed osnovnih šol pa se pravkar pripravljajo na nov teden s prostimi sobotami. Radi bi namreč pridobiii Izkušnje za' prihodnje leto .. .« »Javna uprava je morala preiti na nov delovni čas. Je bilo vprašanje prehrane zaposlenih rešeno zadovoljivo?« »To je urejeno. Problema potrebnih toplih obrokov skorajda ni več. Tišti kolektivi, ki si zaradi majhnega števila zaposlenih niso mogli privoščiti lastne kuhinje,1 so'se.povezali z večjimi delovnimi organiza-cajami. . .e PODVOJENO PRIZADEVANJE Darinka Zupanc o delovnem času v javnih službah j ,Uspeh pri načrtnem delu, sicer pa...4 Pavle Buh, član občin* skega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti v Celju, o po* litiki delitve osehnil1 dohodkov in skladov skupite porabe Za razmere v celjski občini j® značilno, da. sorazmerno nagi" uresničujejo družbene dogovore ” višini osebnih dohodkov delavce družbenih dejavnosti, da P* s hkrati zmanjšujejo razpoložljiv^ sredstva skladov skupne porabe. ^ teh dveh ugotovitvah, prvi spod' budni in drugi zaskrbljujoči, srov zaprosili za razgovor tovariša FaV' la. Buha, člana občinskega odbor'* Sindikata delavcev družbenih javnosti. Prosili smo ga, naj nao» pojasni, kako se je sindikat sP°' prijel s temi vprašanji in čemu J pripisati uspehe na področju oe' litve osebnih dohodkov ozirom® poslabšanje razmer pri tistem del11 ostanka dohodka, ki se steka * sklade skupne porabe. »Ce dovolite, bi naiprčj druga«* zastavil drugi del vašega vprašanja,« je odvrnil Pavie Buh. »Gr* namreč za to, da smo letos pr'* prišli do uporabnih primerjalni*' podatkov o razpoložljivih sredstvi« skladov skupne porabe. Zato h011}, poslej tudi na tem področju laZ-i usmerjali nnše delo, ker ne bo potrebno, da bi neka: ugibali, vorili na pamet . . Vaša ugotovi' tev pa vsemu navkljub drži: je. da so trenutno razpoložlji'^ sredstva skladov skupne porab manjša, kot pa so bila pr e dlan1' Se več: povečuje ?*' število kolek tivov, ki nimajo tako rekoč m dinarja v skladu skupne porab ' Zdravstvo kot celota na prirn^ trenutno razpolaga samo s po ^ S-dinarjov sredstev sklada skup« porabe na zaposlenega , . . Zdaj, ko sem sl dovolil naj daljše pojasnilo, še odgovor ^ vprašanje. Po zaslugi števili«, družbenih dogovorov, katerih Vv. budnik je bil predvsem sindifcj^ smo dejansko prišli tako daleč, osebni dohodki delavcev družb nih dejavnosti vendarle niso pereči. Izjemo predstavljajo sa,'re. zdravstvene ustanove. Celjsko dališče in milica. Ce na osebb dohodke delavcev milice naš sin''. kat ne more neposredno vpliva ker to presega naše pristojno-^ vendarle moram reči. da tudi P .j ložaj v zdravstvu in SLG Celje j več tabo kritičen, čeprav navede kolektivi zaostajajo za drugimi k v lektivi družbenih dejavnosti, vzf za to je v tem, da so prav vsi ^ lektivi družbenih dejavnosti vzeli priporočilo ObSS Celje, v morajo v treh mesecih proU