Z ato v preteklih desetle tjih ni podlegel raznim vprašljivim in m odnim »inovacijam « »sodobne« geografije. O b ra tn o , s p re teh tano besedo in kot dober govornik je pom a­ gal zajeziti vdor negeografskega izrazoslovja in m išljenja v našo stroko . Sam mi je ne­ koč dejal, da so mu h kritičnem u m išljenju prispevale tudi ostre diskusije v geograf­ skih sem inarjih m oskovske državne univerze, k jer se je izpopolnjeval v letih 1967/68 (iz h idrologije in geom orfologije). Te lastnosti slavljenca ob liku jejo tudi kot m en to r­ ja m nogih podiplom cev in dok to ran tov te r p redavatelja h idrogeografije , geografije m orja , varstva geografskega okolja in delno tudi p redm eta G eografski problem i Slo­ venije. V tej reviji, ki «je glasilo Z veze geografskih društev , ne sm em o iti ob tej priliki m im o navedbe, da sm o po R adinjevi zaslugi dobili poleg G eografskega vestnika še drugo , pedagoško glasilo tak ra tnega G D S -G eografsk i obzornik . To je plod »minire- volucije«, ki jo je R adinja še kot srednješolski učitelj sprožil na rednem letnem obč­ nem zboru slovenskih geografov z zahtevo po poživljeni skrbi za geografijo v šoli in z zahtevo po večjem uveljavljanju naše stroke v javnosti. V ihar mu je poleg uredništva G O , ki ga je opravljal prvih sedem let (1954 - 61), prinesel še vodstvo šolske sekcije in skrb za geografijo v šolah , ki se je , kljub tem u, da je prenehal predavati m etodiko geografije , ni uspel o tresti vse do zadnjih let. Ivan G am s V spomin akademiku prof. dr. Srečku Brodarju 6. 5. 1893-27. 4. 1987 O b koncu aprila 1987 nas je vznem irila žalostna vest, da je v 94. letu um rl ak ad e­ mik Srečko B rodar, univerzitetn i p rofesor v pokoju . V est nas je zelo prizadela , saj sm o pokojn ika naravoslovca in človeka zelo široke in g loboke ku ltu re poznali in z njim sodelovali vrsto let. To sodelovanje je postalo še posebno tesno po njegovih a r­ heoloških odkritjih v Pivški kotlini, ki so bila tem eljnega pom ena tudi za m orfogene- zo naših kraških področij. O teh svojih dognanjih je pisal v G eografskem vestniku (leta 1952), z njim i pa nas je seznanil tudi na ekskurziji, ki se jo je udeležil tudi p ro fe­ sor A nton M elik. T esno pa sm o bili z njim povezani tudi še kasneje , saj je bil dolgo let zelo aktiven član znanstvenega sveta G eografskega inštitu ta A n tona M elika S A Z U in je tako s svojim i bogatim i izkušnjam i bogatil naše delo. P rofesor B rodar je rastel in se šolal v zelo skrom nih razm erah. K ot dobrem u šo­ larju so bila po končani osnovni šoli v L jubljani o d p rta v rata v klasično gim nazijo v istem k raju in kasneje na univerzo na D u n aju , k je r je zaradi svoje zelo tesne pove­ zanosti z naravo , k ljub hum anistični izobrazbi, vpisal naravoslovne p redm ete (leta 1911). Z a njegov nadaljni razvoj pa so bila usodnega pom ena njegova izkopavanja v Potočki zijalki, k je r je v veliki količini najrazličnejšega fosilnega m ateria la odkril tudi koščeno o rod je paleolitskega človeka in s tem prvo visokogorsko paleolitsko posta jo , ki je bila za nas pa tudi za ves znanstveni svet izredno zanim iva. Pom em bnosti tega o dkritja se je dobro zavedal tudi profesor B ordar sam , ki je odtlej ves svoj p rosti čas, ki m u je ostal ob delu na gim naziji v C elju in kasneje v L jub ljan i, posvetil študiju p leistocena, paleolitskih ku ltu r in raziskovanju Potočke zijalke. Prvem u odkritju so sledila še nova: Špehovka pri Z gorn jem D oliču, M ornova zijalka pri Š oštan ju , Jam a pod H erkovim i pečm i nad R adljam i, Njivice pri R adečah , K ostanjevica ob Krki in A jdovska jam a pri N em ški vasi na D olen jskem , k je r je profesor B rodar odkril prvo neolitsko posta jo na Slovenskem . T oda na poti znanstvene kariere se je p ro feso r B rodar dokončno uveljavil šele po osvoboditvi, ko je bil leta 1946 im enovan za izrednega, leta 1951 pa za rednega pro feso rja za prazgodovino človeka na tedan ji m atem atično-prirodoslovni fakulteti v L jubljani. V prvih povojnih letih , ki so bila m očno nak lon jena znanstveno-razisko- vainem u delu . je ustanovil Inštitu t za prazgodovino človeka, s čem er so bili dani po ­ goji za tem eljito razširitev pedagoškega in raziskovalnega dela na tem področju . K jub številnim pedagoškim in drugim obveznostim na univerzi in kasneje na ak ad e­ miji se je B rodar lotil p roučevanja osvobojenih kraških področij na P rim orskem , s te ­ žiščem v Pivški kotlini. T ako ga že leta 1947 srečam o z ekipo študentov pri razisko­ vanju paleolitske posta je B etalov spodm ol pri P osto jn i, ki p redstav lja na js tare jšo doslej znano ledenodobno »industrijo« na B alkanu. T em najdbam so sledile nove. Skoraj ni minilo leto , da bi na obm očju Pivške kotline ali v okolici ne odkril nove jam e s starokam enodobn im i ku ltu ram i. Svoj pogled pa je usm eril tud i po Jugoslaviji, k je r je z bogatim i znanstvenim i izkušnjam i veliko pripom ogel k odkritju prvih pa­ leolitskih postaj v Srbiji, Bosni in H ercegovini te r Črni gori. Pom em bno delo pa je pokojn i p rofesor B rodar opravil na področju geneze in stratigrafije najrazličnejših jam skih sedim entov. N jegovo zanim anje zan je je bilo vseskozi zelo živo, vendar je še posebno porastlo ob ugotovitvi, da so le-ti povečini rezu lta t k lim atom orfogenetskega dogajan ja in da je tako njihov značaj tesno povezan s sp rem in jan jem p odneb ja v kvartarn i dobi. Sedim enti so m u postali s tem zelo te h t­ na opora pri členitvi pleistocena pa tudi pri kronološki razm estitvi v n jem n asta ja jo ­ čih kultur. Izreden vpliv so im ela n jegova dognanja tudi na geom orfološka prouče­ van ja kraških obm očij in na k lim atsko geom orfologijo nasploh. T ako so nas p red ­ vsem debele plasti o stro robatih ledenodobnih gruščev, ki jih je našel B rodar v jam ah , povsem nedvoum no opozorile , da so bili učinki po ledenitvenih obdobij p leistocena veliko ekstrem nejši in kom pleksnejši ko t pa se je dom nevalo do tle j. Le-ti se niso om ejevali sam o na po ledenela področja te r na obm očja ustreznega glaciofluvialnega nasipan ja , am pak tudi na vsa ostala nepo ledenela , tako im enovana periglacialna ob­ m očja. S tem pa se dob ro u jem ajo tudi najdbe najrazličnejših periglacialnih s tru k tu r­ nih ta l, ki jih je našel poko jn ik v jam skih in drugih sedim entih. P rofesor B rodar je o svojih izsledkih pisal v dom ačih in tu jih publikacijah . O prob lem atik i, ki je bliže geografom ozirom a geom orfologom , tudi v G eografskem vestn iku, glasilu G eografskega društva S lovenije. Spom nim o naj sam o na razpravo o tem p era tu rah v Potočki zijalki pod O lševo (G eografski vestnik: 7, 1931 in 10, 1934) in na dvoje razprav s kvartarno problem atiko : »Prispevek k stratigrafiji kraških jam Pivške kotline, posebej Parske golobine« (G eografski vestn ik , 24, 1952) in »Perigla- cialni pojavi v sedim entih slovenskih jam « (G eografski vestn ik , 28, 1960). Precej zaključen pregled njegovih ob jav ljen ih del dobim o v b ibliografiji, ki je izšla ob n jego­ vi 70-letnici, v n jem u posvečenem zborn iku (A rheološk i vestnik 13 - 14, 1962 - 1963). O d del, ki so izšla po letu 1963, naj om enim o le še razpravo »Pleistocenski se­ dim enti in paleolitska najdišča v Posto jnski jam i« (Poročila - A cta carsologica, 4, 1966) in pa z bogatim , dotlej še neobjav ljen im gradivom dopo ln jeno knjigo »Potočka zijalka, v isokoalpska posta ja aurignacienskih lovcev«, ki jo je skupaj s svojim sinom M itjo B rodarjem izdal v L jubljani 1983. D a bi afirm iral našo znanost v tu jin i, je p redaval na raznih m ednarodnih kongre­ sih. T ako ga srečam o že leta 1936 na III. IN Q U A K ongresu na D u n aju , nadalje na IV. IN Q U A kongresu le ta 1953 v Rim u in Pisi, na kongresu H. O berm aier G esell­ schaft leta 1952 v R egensburgu , leta 1954 v R eutlingenu in leta 1958 na II. in ternacio­ nalnem speleološkem kongresu v B ariju . Z arad i izrednih uspehov na področju najs tare jših človeških ku ltu r je S lovenska akadem ija znanosti in um etnosti leta 1949 izvolila p ro feso rja Srečka B rodarja za svo­ jega dopisnega, leta 1953 pa za rednega člana. Bil je častni član A rheološkega društva Jugoslavije, dopisni član H . O berm aier G esellschaft für die E rforschung des E iszeit­ alters un seiner K ulturen (E rlangen). N jegovo delo je bilo dvakrat nagrajeno z n a j­ višjim priznanjem - P rešernovo nagrado (B etalov spodm ol 1949, Črni kal 1960), p re ­ jel pa je tudi K idričevo nagrado (1974) in leta 1974 najvišje jugoslovansko priznanje , nagrado A V N O J-a, Profesor Srečko B rodar je opravil torej pionirsko delo na področju paleo litika, ustvaril je trdne tem elje za študij in široko zasnovano raziskovalno delo na tem polju na univerzi in na akadem iji. N jegova odkritja v Potočki zijalki so služila številnim znanstvenikom pri členitvi p leistocena in osvetlitvi razvoja človeških kam enodobnih ku ltu r na evropskih tleh. Z a to v evropski fu n d a m e n ta ls literaturi o ledeni dobi ne najdem o dela , ki bi šlo m im o tega odkritja . Izredno pom em bna pa so tudi njegova povojna odkritja na osvobojenem krasu v Slovenskem P rim orju , saj se mu je prav z njim i posrečilo dokazati, da je bilo ozem lje ob ljudeno že v končnih fazah starega pa­ leolitika te r s krajšim i prekinitvam i v posam eznih predelih kon tinu irano tudi skozi vse sledeče oddelke ledene dobe. S svojimi raziskavam i po Jugoslaviji je veliko dopri­ nesel k poznavanju o razširjenosti na slovenskem krasu ugotovljenih človeških kultu r proti jugu in vzhodu. S klim atsko in terp re tac ijo geneze številnih jam skih sedim entov pa je prispeval tudi k osvetlitvi k lim atom orfogenetskega razvoja kraških obm očij, predvsem v Pivški kotlini in k razvoju klim atske geom orfologije na Slovenskem na­ sploh. Z a to smo tudi geografi gradili na njegovih strokovnih dognanjih . Z a vse to ter za n jegovo toplo človečnost mu bom o vedno iz srca hvaležni. Milan Šifrer V spomin akademika Josipa Rogliča 1906 - 1987 Josip Roglič je bil ro jen 14. m arca 1906 v Ž upi B iokovskoj v im otski občini. G im nazijo je obiskoval v Splitu in 1930 je diplom iral iz geografsko-geološke skupine na Filozofski fakulteti v B eogradu , k jer je bil njegov najvplivnejši učitelj B ora Milo- jevič. Čez štiri leta je tam obranil dok to rsko disertacijo iz geom orfologije B iokova. V tujini se je izobraževal pri znanih geografih na univerzah v S trasbourgu, v M ontpel- lieju , v B erlinu te r na D unaju . Služboval je na realki v B eogradu , 1. 1941 na gim naziji v Z agrebu . Istega leta je bil prem eščen v H rvatski bibliografski izdavački zavod in na­ to na V isoko pedagoško šolo v Z agrebu , k je r je bil izbran I. 1943 za izrednega pro fe­ sorja te šole in 1. 1945 za rednega p rofesorja Filozofske faku lte te (od I. 1946 Prirodo- slovno-m atem atične faku lte te). V letih 1945 in 1946 je vodil K om isijo za razm ejitev pri p redsedstvu vlade N R H rvatske in je sodeloval pri delu m irovne konference v P a­ rizu kot ekspert za Istro . V povojnih letih je kot p redsto jn ik G eografskega zavoda in po 1. 1960 G eografskega inštitu ta univerze v Z agrebu postavil tem elj širokopotezne visokošolske izobraževalne in raziskovalne geografske dejavnosti. O d 1. 1947-1962 je bil predsednik G eografskega društva H rvatske, po nekaj let tudi p redsednik Sveta geografskih društev FN R J in N acionalnega kom iteta za geografijo . U m rl je 18. o k to ­ bra 1987 v Z agrebu. Pedagoško delo Josipa Rogliča je odm evalo tudi ta kraj Sotle in K olpe, v Slove­ niji zlasti s svojo koncepcijo regionalne geografije. N anj sta vplivala Jovan Cvijič in n jegov učitelj B ora M ilojevič v smislu enakovredne soodvisnosti naravnih in društve­ nih dejavnikov v okviru regije. T udi Roglič je podčrtoval pom en kulturno-civilizacij- ske pretek losti za današn jo ku ltu rno pokra jino in geografsko podobo regije. V tej lu­ či sm o ga spoznavali tudi kot izbornega predavate lja na srečanjih tak ra tnega