S konoplan indliplati glasilo delovne organizacije ™ :—i—1^1-: LETO XXXIV. induplati jarše OKTOBER 1986 Ob stoletnici tekstilne delovne organizacije Predilnica Litija so v Litiji 30. avgusta priredili športne igre. Udeležili so se jih tudi športniki iz Induplati. Ime naše delovne organizacije se vidi na tabli, ki jo drži v rokah Rajko Kavčič. O športnem uspehu naših tekmovalcev in o samih igrah pa smo fotoreportažo objavili že v septembrskem Konoplanu Jubilejni delavci so slavili Praznik jubilejnih delavcev, ki združujejo svoje delo v Induplati 10, 20 in 30 let in ga priredimo na obletnico dneva prevzema upravljanja podjetja v roke tistih, ki delajo v njem, smo organizirali v petek, 19. septembra. Takšnih zvestih delavcev in delavk je letos 74. Na podelitev jubilejnih denarnih nagrad in priznanj ter na tovariško srečanje in manjšo zakusko v sejno sobo delovne organizacije v Jaršah so prišli skorajda vsi. Ne samo Jaršani ali Radomeljčani, temveč tudi delavci iz oddelkov v Mengšu, Pečah in Mokronogu ter celo delavec iz trgovinske poslovalnice v Sarajevu. Boljše obleke, katere so si nadeli in nageljčki na prsih so dokazovali, da ta petek ni bil enak ostalim delovnim dnem. Okroglo obletnico je bilo treba proslaviti. Seveda ne razkošno, ker stiskanje pasu na vseh področjih tega ne omogoča. Vendar tudi skromno darilce nekaj pomeni. Vsakemu posamezniku da vedeti, da se izmed tisoč delavcev spomnimo tudi nanj. To je bilo zelo poudarjeno v govoru predsednika konference OOZS delovne organizacije Induplati Vinka Kepca, kateremu so slavljenci v praznično okrašeni sejni sobi pozorno prisluhnili in katerega tudi objavljamo. »Drage sodelavke in sodelavci! Zadana mi je bila prijetna dolžnost, da vas v imenu DPO in vodstva DO pozdravim ter se vam zahvalim za ves trud in požrtvovalnost, ki ste jo pokazali v vseh teh letih. V življenju praznujemo najrazličnejše obletnice, dogodke ali praznike, pomembne ali nepomembne obletnice. Mislim, da je današnje praznovanje pomembno, saj služiti (če se lahko tako izrazim) enemu gospodarju oziroma kolektivu 10, 20, 30 in več let ni nepomembno, zato lahko to vsaj skromno proslavimo. Mogoče bo kdo mislil ali pa tudi rekel, saj ni pomembno, ni potrebe. Vendar mislim, da je za človeka, ki ne zna praznovati in se poveseliti, ,njegovo življenje kakor jed brez soli'. Današnji čas ni naklonjen praznovanjem, saj je čas gospodarske stabilizacije, čas varčevanja. Več o tem ne bom govoril, saj to slišite po radiu, poslušate v tovarni, gledate po televiziji. Vem, da ste že marsikaj izkusili v teh letih — dobro in slabo; slabo pozabimo, dobro nam ostane v prijetnem spominu. Vendar ne bomo obujali spomina, kajti naš pogled mora biti usmerjen naprej. Mogoče se ozremo nazaj samo toliko, da upoštevamo naše življenjske izkušnje ali izkušnje starejših kot smernice za prihodnost. Menim da tisti, ki praznujete 30 in več let delovne dobe, še niste zaključili svojega ustvarjalnega dela. Mnogo še pričakujemo od vas, tako na delovnem mestu kot tudi v družini oziroma, če hočete, tudi družbi. Srednja generacija ima še mnogo ustvarjalnega dela pred seboj. Nekateri so šele na polovici ali komaj malo čez polovico pokojninske dobe. To je generacija, ki največ ustvarja, generacija, ki prenaša delovne in življenjske izkušnje na mlajše. To je generacija, ki je še mladostno zagnana, vendar mirna, odločna ter vztrajna. In kaj naj rečem za najmlajšo generacijo! Nekaj ste že izkusili. Ali ste si odrezali kruh z debelo ali tanko rezino — odgovor na to prepuščam vam! Toda pred vami je še dosti ustvarjalnega dela, veliko se pričakuje od vas. Ne samo v tovarni ali družbi, ampak tudi v osebnem življenju. Nekateri ste šele na začetku ustvarjanja družine ali pa ste si zasebno življenje vsaj zasilno uredili, vendar je še vedno veliko stvari pred vami. Vsa pričakovanja, vse želje so uresničljive, če bo zdravje, delo in mir. Mir v tovarni — to pomeni, da si bomo tovariši, mir v družini, mir v ožji skupnosti, mir v domovini in mir v svetu.« Slavnostni govornik Vinko Kepec med pozdravnim govorom Jubilanti z delovno dobo 30 let: ANDROMAKO Daniel — DSSS ANDROMAKO Vida — DSSS GREGORIN Francka — TOZD Proizvodnja ISKRA Ana — TOZD Proizvodnja KISILAK Marija — TOZD Proizvodnja KVAS Matilda — TOZD Proizvodnja LEDERER Stanislava — TOZD Konfekcija LESICAR Vida — TOZD Proizvodnja LETNAR Marica — TOZD Proizvodnja ORAŽEM Leopoldina — TOZD Konfekcija PIVEC Ivanka — TOZD Proizvodnja VRHOVNIK Kristina — DSSS Jubilanti z delovno dobo 20 let: CAPUDER Anica — TOZD Konfekcija CERAR Francka — TOZD Proizvodnja GERBEC Jože — TOZD Proizvodnja Dane Andromako, 30 let Marica Letnar, 30 let Marija Soklič, 20 let GOSTIČ Marija — TOZD Konfekcija JURAS Milena — TOZD Konfekcija LESJAK Juš — DSSS LIMONI Ljudmila — TOZD Proizvodnja MARINŠEK Vida — TOZD Konfekcija MARKOVIČ Antonija — TOZD Proizvodnja MARKOVIČ Ivica — TOZD Proizvodnja OPARA Pavia — TOZD Proizvodnja ORAŽEM Milena — TOZD Konfekcija ROJC Jožica — TOZD Konfekcija SOKLIČ Marija — TOZD Proizvodnja TROJANŠEK Matilda — TOZD Konfekcija Jubilanti z delovno dobo 10 let: BARLIČ Majda — TOZD Proizvodnja BARLIČ Marija — TOZD Proizvodnja BARTELJ Jožef — TOZD Konfekcija BERGANT Danica — TOZD Konfekcija BRATE Ivica — TOZD Konfekcija CERAR Alojzija — TOZD Proizvodnja DORMIŠ Marija — TOZD Proizvodnja FORJAN Štefka — TOZD Proizvodnja FRELIH Hilda — TOZD Restavracija GABROVEC Zdravko — TOZD Proizvodnja GOLOB Ivanka — TOZD Proizvodnja GREGORČIČ Martina — TOZD Konfekcija HIRŠMAN JERAJ Zdenka — DSSS HREN Anica — TOZD Konfekcija JEMEC Marija — TOZD Proizvodnja KEREP Daniela — TOZD Proizvodnja KOMATAR Bernarda — TOZD Proizvodnja KUHAR Zvone — TOZD Proizvodnja KUNAVER Andreja — TOZD Konfekcija Vida Marinšek, 20 let KURZVVEIL Vinko — DSSS LAUTAR Marija — DSSS LAVRIŠA Štefan — TOZD Proizvodnja LEVEC Majda — TOZD Konfekcija MAJDIČ Majda — TOZD Proizvodnja MULLER Cvetka — TOZD Proizvodnja NAROBE Lado — TOZD Proizvodnja OREHEK Milena — TOZD Proizvodnja OŠTIR Valentin — TOZD Konfekcija PAVLIČ Ana — TOZD Maloprodaja PIRNAT Pavel — TOZD Konfekcija POGAČAR Joži — TOZD Konfekcija POGAČAR Katarina — TOZD Proizvodnja SEBANC Alenka — TOZD Konfekcija SMRKOLJ Marija — TOZD Proizvodnja STRMOLE Marjeta — TOZD Konfekcija SUŠNIK Viktorija — TOZD Proizvodnja ŠAREC Marija — TOZD Proizvodnja ŠINKOVEC Milan — TOZD Proizvodnja ŠKARJA Rafaela — TOZD Konfekcija TIČ Viktorija — TOZD Konfekcija TROBEVŠEK Marija — TOZD Proizvodnja URBANIJA Irena — TOZD Maloprodaja URBANIJA Martin — TOZD Proizvodnja VIDERGAR Ivanka — TOZD Proizvodnja ZAIMOVIČ AHMED — DSSS ZARNIK Marija — TOZD Proizvodnja ZUPAN Ivana — TOZD Proizvodnja Vsi jubilanti, ki so na podelitev nagrad in priznanj prispeli iz oddelka konfekcije v Mokronogu, so slavili 1 Metno zvestobo Induplati. Ker so se držali v strnjeni skupini, so tudi za Konoplan spregovorili vsi. Jože Bartelj, Anica Hren, Mar- Ivica Brate, 10 let tina Gregorčič, Rafaela Škarja, Valentin Oštir, Alenka Sebanc in Marjeta Strmole so na prireditev prišli veselih obrazov. Zgovornim Dolenjcem se je prav gotovo utrnila misel na kakšen zanimiv pripetljaj v tej desetki, ki so jo preživeli v mokronoški konfekciji. Ker za iz-črpnejši pogovor z vsakim od njih ni bilo časa, so mi povedali samo to, da so zadovoljni z delom v Mokronogu, torej v bližini doma. Pohvalno je, da delovne organizacije odpirajo takšne oddelke tudi v krajih, ki imajo manjši delež industrije in tako omogočijo tem ljudem, da ostanejo doma in obenem služijo denar v tovarni. Lažje je namreč vsakodnevno premestiti en tovornjak materiala kot oskrbeti prevoz za kakšnih 90 delavcev, ki seveda prihajajo iz različnih smeri. S prireditvijo za jubilante so bili Mokronožani zadovoljni. Veseli so bili, da so se je tako številčno udeležili tudi sodelavci iz Jarš in Radomelj. Za temeljitejše seznanjanje z njimi seveda ni bilo časa, vendar je le dobro, da se od časa do časa srečamo takole iz oči v oči in ne samo po telefonu ali prek pismenih obvestil. Tudi samo nekajminutni medosebni razgovor ti o človeku pove veliko več kot ne vem koliko pol napisanega papirja. Deset let dela v Induplati ima tudi Marija Dormiš iz Črnuč. Prijetna mlada delavka je zaposlena v pripravljalnici na delih križno previjanje. Z delom pa ni pričela tudi tukaj, temveč je bila 8 let v tozdu Konfekcija v Radomljah, kjer je pomagala krojiti. Zaradi ustreznejših avtobusnih zvez je zaprosila za delo v Jaršah. Mariji je delo v Induplati všeč. Navadila se je na življenje v tej delovni organizaciji, zato je ni želela menjati. Le neugodne avtobusne zveze z Radomljami so jo motile. Zato je raje odšla v Jarše in seveda ostala zvesta delovni organizaciji. Tudi v bodoče ne misli na spremembo delovnega okolja. Zadovoljstvo z delom in sodelavkami jo je priklenilo na Induplati. Tukaj je ena od živih členov v verigi približno 1000 delavcev, ki z delom v Induplati služijo sredstva za življenje. (Nadaljevanje na 4. str.) Martin Urbanija, 10 let JUBILEJNI DELAVCI SO SLAVILI (Nadaljevanje s 3. str.) Mladostni Mariji Kisilak ne bi na prvi pogled nihče pripisal, da dela v Induplati že 30 let. Ko je prvič prestopila prag te tovarne kot 16-letno dekle, si tudi ona ni predstavljala, da se bodo leta tako hitro seštevala in da jih bo preživela le v eni tovarni. »Z delom sem pričela v tiskarni,« pove Marija. »Na delih plastificiranje, impregniranje in sušenje sem bila zato, ker je bilo to bolje plačano kot ostala ženska dela. Je pa to delo zelo težko za ženske, zato ga sedaj opravljajo moški. Zadnje čase pa opravljam delo klaserke. Pravzaprav sem ponosna, da sem v Induplati ostala tri desetletja, v dobrem in slabem. Če primerjam svojo mladost z današnjo mladino, lahko rečem, da so mladi danes drugačni kot smo bili mi v njihovih letih. Zdijo se mi premalo resni za delo. Prene-kateremu je vseeno ali je zaposlen ali pa tudi ne. Privoščijo si precej več kot smo si nekdaj mogli in smeli. Vidi se, da so danes precej drugačne okoliščine kot v letih po vojni, katere omogočajo povsem drug način življenja. Seveda ne smem kritizirati kar poprek. Tudi v današnjih časih raste resna mladina, ki ji ni vseeno, kakšen bo razvoj družbe v prihodnje,« se je Marija razgovorila o »lepi« preteklosti in »prav nič rožnati« sedanjosti. Zgovorna kot je, je Marija izrekla nekaj kritičnih pripomb še na ra-čup. samega praznovanja: »Ljudje smo že tako narejeni, da praznujemo raznovrstne jubileje, okrogle obletnice, dosežke itd., pri čemer se prav radi tudi pozabavamo in kaj dobrega pojemo in popijemo. Tega za tokratno prireditev ne morem trditi. Mislim, da smo si tisti, ki smo tovarni zvesti 30 let, pa tudi 20 in 10 let, prislužili vsaj skromno kosilo, kozarček vina in malo glasbe. Čeprav si to lahko sami privoščimo doma, pa spomin na jubilej ni tako prisrčen, kot če bi podobno zabavo doživljali med sodelavci. Sedaj vsakdo pograbi kuverto z nagrado, morebiti prigrizne kakšen obložen kruhek in odide. Srečanje ob glasbi in kakšnem litru vina bi pa gotovo zasrbelo naše pete, da bi zaplesali in ostali precej dlje kot sedaj. Da ne bom omenjala samo muzike, jedače in pijače, pripominjam še to, da bi bil lahko tudi besedni del praznovanja nekoliko bolj pester. Nič nimam zoper današnjega govornika. Lepo je povedal. Vendar ni dovolj samo govor in potem delitev priznanj ter nagrad v skorajda mrtvaški tišini. Toliko let dela na enem kraju zasluži morda še kaj več. Na primer prijateljski poljub, pa še za tega sem morala prositi delilca priznanj! Upam, da moje besede ne zvenijo preveč črno. Kar je res, je res! Meni 30 let dela v Induplati veliko pomeni, zato ob tem jubileju pozdravljam vse sodelavce, organizatorjem jubilejnega srečanja pa se zahvaljujem za današnjo, čeprav skromno zakusko in denarno nagrado ter priznanje.« Med udeleženci jubilejnega srečanja je precej pozornosti vzbudil sodelavec dz poslovalnice v Sarajevu Ahmed Zaimovič. Morda ne toliko zaradi svoje šarmantnosti kot zato, ker ga skorajda nihče od nas ni poznal. Marsikdo se je gotovo vprašal, češ kako da ta delavec že 10 let dela v Induplati, ko ga pa še nikoli nisem videl. To pravzaprav ni nič čudnega, saj tovariša Zaimo-viča, ki dela kot trgovski zastopnik za Bosno in Hercegovino ter Črno goro, v Jaršah redko videvamo. Ahmed Zaimovič, 10 let »Induplati sem poznal že precej prej, preden sem postal član tega delovnega kolektiva. Pa tudi 10 let dela v tej delovni organizaciji je hitro poteklo. Zlasti zato, ker kljub daljavi uspešno sodelujemo in se dobro razumemo. Nekdaj je bilo med Jaršami in Sarajevom več osebnih stikov. V Jarše sem prispel tudi štirikrat na leto, sedaj pa samo enkrat do dvakrat. Vendar se to v naših odnosih ne pozna. Glede na to, da osebno poznam precej delavcev v Maloprodaji in vse vodilne delavce v Proizvodnji in skupnih službah, se tudi po telefonu lahko marsikaj zmenimo. O izkušnjah s prodajo izdelkov delovne organizacije Induplati se lahko izrazim pohvalno. Njene izdelke kljub nekoliko višjim cenam ni težko prodajati. V glavnem gre bolj za izbrane kupce v Banja Luki, Sarajevu, Mostarju in drugje. Sodelovali smo tudi v dekorativnem opremljanju objektov za olimpiado v Sarajevu leta 1984. Pri tem gre pretežno za opremljanje z lamelnimi zavesami.« O samem jubilejnem srečanju je sogovornik povedal naslednje: »Preseneča me, da tu vidim veliko mladih ljudi, ki pa že slavijo 10 ali 20 let dela v Induplati, torej v eni tovarni. Za mladino je pravzaprav značilno, da pogosto menja delovno okolje. Pri vas pa vidim, da je veliko delavcev zvestih svoji prvi zaposlitvi. Sklepam, da zato, ker so zadovoljni tako z delom in sodelavci kot z odnosom delovne organizacije do njih.« Ivanka Golob, 10 let Mladi Ivanki Golob iz Preserij se je v Induplati nabralo že 10 let dela. Takoj po končani osnovni šoli v juniju je pričela z delom v predilnici, kjer je tudi še danes. Ta danes ne smemo vzeti čisto dobesedno, saj je Ivanka trenutno na porodniškem dopustu, kjer skrbi kar za dva nadebudneža, za dvojčka Anžeta in Andraža. Ivanki ne pomeni Induplati samo prve delovne organizacije, kjer je pričela delati. Tudi če bi odšla stran, bi jo nanjo vezali še drugi, bolj osebni spomini. Tukaj je namreč spoznala tudi svojega sedanjega moža. Ali misli oditi kam drugam? »Ne, le zakaj! Delo mi je všeč, pa tudi stanujem v bližini, tako da s prihodom v službo ni težav. Če dodam še to, da se s sodelavkami in sodelavci dobro razumem in da tukaj dela tudi moj mož, potem lahko rečem, da bom v Induplati tudi ostala. V doglednem času namreč ne vidim razlogov, zaradi katerih bi spremenila delovno okolje.« Kako bo pa razpolagala z denarno nagrado, ki jo je prejela za zvestobo delovni organizaciji. Med smehom je odgovorila, da je ne bo težko potrošiti. Glede na to, da jo je dobila v petek in to kot izplačilo na roko, ne v obliki čeka, je dejala, da jo bo porabila za potrebe sestrine poroke, ki se omoži naslednji dan. L. L. FANTU Ko prideš na svet, si majhen in nežen kot najlepši cvet. Potem pa rasteš v postavnega fanta dorasteš. K vojakom greš in fant si že pravi, veš! Usoda pa tvoje življenje obrača in obrača in obrne. Prinese ti srečo, ljubezen in mir, včasih pa tudi okusiš pelin. Ne kloni, bodi hraber in močan, naj te ne zmoti vsakdo in ne obupaj pri majhnih stvareh. K. K. KOMISIJA ZA REŠEVANJE STANOVANJSKIH VPRAŠANJ DELAVCEV V INDUPLATI PRELJUBO DOMA, KDOR GA IMA Streha nad glavo je potreba vsakega človeka. Pa ne le to, tudi pravica. Današnji način življenja je takšen, da moramo ljudje imeti vsaj nek manjši prostor, v katerem živimo. Podnebne razmere terjajo, da živimo v zaprtem prostoru. Pot do tega prostora pa je raznovrstna. Nekateri — čedalje redkejši, dobijo stanovanje ali hišo v dar, drugi jo podedujejo, tretjim jo pridobijo starši. Vse več pa je takšnih, zlasti med mladimi, ki ob vrtoglavem naraščanju cen stanovanj ali stroškov za gradnjo lastne hiše lahko o nekem intimnem prostoru le sanjajo. Z delom v združenem delu in z varčevanjem takšnih zamisli ne morejo uresničiti. Vendar pa ljudje kljub temu gradijo hiše in si kupujejo stanovanja. Kako zmorejo ob neprestanem tarnanju, se vpraša marsikdo od nas. Če odmislimo razne špekulacije in izdatno pomoč sorodnikov, ostanejo kot zadnja in večini edina varianta stanovanjski krediti, torej solidarnostno zagotavljanje sredstev za uresničitev sanj po stanovanju vse večjega števila občanov. Takšne kredite podeljuje stanovanjska skupnost v občinah in delovne organizacije. Seveda jih ne dobijo vsi prosilci, ker tako zbrana solidarnostna sredstva za stanovanjska posojila niso malha brez dna, temveč se razdelijo le tistim, ki stanovanja najbolj potrebujejo, kar pomeni, da po razpisu natečaja za uvrstitev na prednostno listo za dodelitev stanovanjskih posojil zberejo najvišje število točk. Prejemnik posojila, ki kupuje stanovanje ali gradi hišo, redkokdaj dobi tolikšno vsoto denarja, za kolikor je zaprosil. Upravičenih kandidatov je namreč veliko, tako da običajno vsak dobi le košček od cele pogače, pri čemer se nobenemu stanovanjsko vprašanje ne reši v celoti in naenkrat, temveč se pogosto zavleče na več let. Ker skorajda ni več človeka, ki bi gradil ali kupoval stanovanje samo z lastnimi sredstvi, vse več ljudi zaproša za posojila. Vendar pa se večja vsota denarja ne rabi le pri novogradnjah ali nakupih stanovanj. Tudi adaptacije obstoječih stanovanjskih hiš so danes tako drage, da terjajo ogromna sredstva. Zato je vse več ljudi, ki zaproša j o za posojilo z namenom, da izboljšajo način ogrevanja v stanovanju ali toplotno in zvočno izolirajo stanovanje ter še marsikaj drugega. Običajno pa za te potrebe zmanjka denarja. Skokovito naraščanje cen gradbenega materiala čedalje siromašnejši stanovanjski skladi v delovnih organizacijah ne morejo nič več dohajati, zato nudijo sredstva le za najnujnejše primere. Nekajkrat sem v tekstu že omenila stanovanjska posojila v delovnih organizacijah, zato bom nekoliko več spregovorila o tem in to konkretno za Induplati. Vsi delavci v delovni organizaciji so s sprejemom plana za leto 1986 odločili, da se sredstva za stanovanjsko izgradnjo razporejajo po stopnji 2,3 °/o od bruto osebnih dohodkov iz čistega dohodka. Tako zbrana sredstva skupne porabe za stanovanjsko izgradnjo koristijo prejemniki stanovanjskih posojil — bodisi v delovni organizaciji bodisi prek LB — Banke Domžale (sredstva tega sklada lahko delovna organizacija veže pri omenjeni banki z namenom, da se ta sredstva povečajo na 175 °/o, kolikor nudi banka posojila na vezana sredstva. V tem primeru posojilojemalci sklepajo pogodbe z banko. Organ, ki ureja stanovanjske zadeve v delovni organizaciji, je komisija za reševanje stanovanjskih potreb delavcev ali na kratko stanovanjska komisija, kateri pa pomagajo strokovni delavci iz kadrovsko-splošnega sektorja. Da bi zvedela, kako potekajo zadeve okrog razpisa in potem delitve stanovanjskih posojil v Induplati, sem k razgovoru povabila predsednika stanovanjske komisije v naši delovni organizaciji, FRANCIJA DOLENCA iz tozda Konfekcija. — Da bodo bralci Konoplana spoznali, za kakšen samoupravni organ gre, te najprej prosim, da navedeš sestavo te komisije! Komisija za reševanje stanovanjskih potreb delavcev je oblikovana na ravni delovne organizacije. Šteje 5 članov, katerim pomaga pri delu strokovni delavec iz kadrovsko-splošnega sektorja. Komisija v sedanji sestavi ne deluje dolgo, saj smo bili izvoljeni šele v letošnjem marcu. Vendar pa smo se doslej že nekajkrat sestali, tako da smo že premagali začetniške težave. Poimensko je pa sestava komisije naslednja: iz tozda Maloprodaja je v njej delegirana Pavla Makovec, iz tozda Proizvodnja Majda Kavčič, iz tozda Restavracija Ana Rode, iz DSSS Boža Baškovič, ki je hkrati tudi podpredsednik komisije in jaz iz tozda Konfekcija kot njen predsednik. Strokovno pomoč nudi komisiji kadrovsko-splošni sektor. To je zaenkrat še višja medicinska sestra Majda Škrinjar, po njeni upokojitvi pa bo to delala socialna delavka Mojca Habinc, ki se trenutno še uvaja v delo. — Stanovanjska komisija je pomemben samoupravni organ v tovarni. Lahko opišeš njeno delo oziroma postopek, ki ga izvede po razpisu natečaja za uvrstitev na prednostno listo za dodelitev stanovanjskih posojil? O razpisu natečaja za uvrstitev na prednostno listo za dodelitev stanovanjskih posojil odločajo delavski sveti posameznih tozdov in skupnih služb. Ta natečaj se nato razobesi na oglasne deske in sicer v roku, katerega tudi določijo delavski sveti. V tem času oddajajo prosilci prošnje in dokumentacijo v kadrovski sektor. Po končanem natečaju se sestane stanovanjska komisija in pregleda vloge, katere je že predhodno pregledal strokov- (Nadaljevanje na 6. str.) Takole resni so bili delegati komisije za reševanje stanovanjskih potreb delavcev v naši DO, ko so pregledovali prispele vloge na razpis natečaja za uvrstitev na prednostno listo za dodelitev stanovanjskih posojil PRELJUBO DOMA, KDOR GA IMA (Nadaljevanje s 5. str.) ni delavec — pravnik in opozoril, če še kje manjka kakšen dokument. Moram pripomniti, da komisija dela v skladu z določbami samoupravnega sporazuma o reševanju stanovanjskih potreb delavcev. Tako v okviru tega sporazuma nato komisija določi rok za dostavo manjkajoče dokumentacije. To velja samo za tiste vloge, ki ustrezajo razpisu. Neustrezne vloge se zavrnejo takoj na začetku. Po izteku tega roka komisija ponovno pregleda vso dokumentacijo in naredi načrt za oglede prosilcev stanovanjskih posojil. O ogledih lahko povem, da vsem prosilcem, pri katerih opravimo oglede, sporočimo vnaprej datum in uro prihoda. Potem na mestu ogleda točkujemo stanovanje. Oglede opravlja tričlanska komisija. V njej sta dva člana iz stanovanjske komisije in strokovni delavec. Občasno se nam pridruži tudi gradbeni tehnik, kar je zelo zaželjeno, saj tako hitreje ocenimo nekatere lastnosti prosil-čevega bivališča. Po opravljenih ogledih se stanovanjska komisija zopet sestane, sešteje točke ter zaprosi strokovne službe v delovni organizaciji za podatke o delovni dobi, višini osebnega dohodka in socialnem položaju prosilcev, kar se točkuje in prišteje k skupnemu seštevku. Potem ponovno sešteje vse dobljene točke in izdela predlog prednostne liste prosilcev za stanovanjska posojila po posameznih tozdih in skupnih službah. Ta predlog pošlje stanovanjska komisija v obravnavo in sprejem na delavske svete. Po sprejetju prednostne liste se le-ta razobesi na oglasnih deskah za določen termin. V tem času se že natančno ve, koliko denarja je na razpolago za stanovanjska posojila, zato se opravijo finančni izračuni. Izračuna se vrednost točke, kar ne opravi komisija, temveč v kadrov-sko-splošnem sektorju. Ravno tako v tem sektorju opravijo vsa administrativna dela, kar je določeno v sporazumu. V tem času se oddajajo tudi pritožbe. Tisti, ki meni, da so mu kratene pravice pri uvrstitvi na prednostno listo, se lahko pritoži. Komisija se po končanem roku, ki je bil določen za zbiranje pritožb, ponovno sestane, še enkrat pregleda dokumentacijo prosilcev, ki so se pritožili in pošlje delavskemu svetu v obravnavo mnenje, ali je pritožba utemeljena ali neutemeljena. Po ugotovitvi delavskega sveta o utemeljenosti oziroma neutemeljenosti pritožbe, delavski sveti ugotavljajo pravnomočnost prioritetne liste, zatem pa še sklepajo o razdelitvi sredstev za stanovanjska posojila. Razdeljevanje posojil in ostala dela v zvezi s tem (sklepanje pogodb med posojilodajalcem in posojilojemalcem) pa je v rokah strokovnih služb. — Kako ocenjuješ odnos med prosilci za stanovanjska posojila in člani komisije za reševanje stanovanjskih potreb delavcev? Pri svojem delu se člani komisije ravnamo po določilih samoupravnega sporazuma o reševanju stanovanjskih potreb delavcev. Skušamo biti čimbolj objektivni. Tudi na kakšno, iz ozadja namignjeno mnenje naletimo, kot je ta: potegni se zame, ko si že zraven! Če bi upoštevali takšne namige, bi prav gotovo zašli v slepo ulico. Kajti stanovanje je vse bolj dragocena stvar, pot do njega vse težja, solidarno zbranega združenega denarja pa nikoli toliko, kot je prošenj. Zato se takrat, ko je izdelan predlog razdelitve stanovanjskih posojil, lahko zgodi, da posamezni prosilec krivi komisijo za to, ker ni dobil nujno potrebnega denarja. Verjamem, da ga je nujno potreboval. Toda takšnih »nujno potrebnih« je toliko, kolikor jih zaprosi za posojilo, ne samo eden, dva ali pet. Pa še več jih bo. Kajti povojna generacija, ki si je v času ugodnih gospodarskih razmer kupovala stanovanja in gradila hiše, odhaja v pokoj. Prihajamo mlajši, ki imamo ravno takšne potrebe kot naši predhodniki, možnosti za njihovo uresničitev pa so spričo zaostrenih pogojev gospodarjenja vse manjše. To ne pomeni, da jim je pred leti šlo vse kot po maslu. Za hišo ali stanovanje so ljudje presneto garali, vendar pa vsaj gradbeni material ni bil tako strašansko drag in tudi nižja inflacija ni sproti žrla privarčevani denar. Zato se mi zdi utemeljen predlog sindikata, da se prispevna stopnja delavcev v stanovanjski sklad poveča. — Po neki anketi, ki jo je izvedel kadrovsko-splošni sektor, približno 700 delavcev v Induplati nima rešenega stanovanjskega vprašanja v celoti. Torej bi ti v prihodnje lahko zaprosili zanj. Ostalih 300 zaposlenih se s stanovanjskim vprašanjem ne srečuje. Kako ti zadnji gledajo na delo stanovanjske komisije? Mislim, da bodo pri obravnavanju predloga za povečanje prispevne stopnje v stanovanjski sklad določeni odpori. Lahko se pojavijo tudi neprijetna vprašanja, češ, jaz sem gradil brez »pufa«, zakaj bi zdaj dajal denar za druge. Takšne in podobne pripombe bi bile upravičene, ko bi bilo danes splošno gospodarsko stanje takšno kot je bilo pred 10, 15, 20 leti. Vendar sedanji položaj, ki ga ni potrebno posebej opisovati, saj se z njim pri raznih nakupih srečujemo vsi, tudi tisti, ki imajo zagotovljeno stanovanje, pa terja drugačni pristop do te problematike. Je pa res, da se stanovanja ali hiše, zgrajena pred 30, 20 leti in tudi kasneje, že starajo, pušča streha, mogoče tudi izolacija ni bila najboljša, s čimer se prav gotovo že srečujejo ali pa se še bodo vsi lastniki in solastniki stanovanj. Zato bo potrebno ob nadaljnih razpisih misliti tudi nanje, t. j. nameniti določen delež sredstev za adaptacije. Ko pa govorimo o tem, menim, da nihče izmed približno 1000 zaposlenih ni izvzet iz stanovanjske problematike. Če ne letos, se bo s temi vprašanji srečal drugo leto, čez pet let ali pa še dlje, vendar ušel jim ne bo. Kajti noben gradbeni material ni večen. — Ali lahko poveš, za kakšne namene v Induplati razpisujemo stanovanjska posojila? Vse to je določeno v že omenjenem sporazumu. Vsak natečaj podrobno opisuje, za kakšne namene se posojilo razpisuje. Na splošno pa lahko odgovorim, da dobijo posojilo prosilci, ki gradijo hiše, pri čemer gradbeno dovoljenje ne sme biti starejše od 7 let. Če je starejše, mora za to obstajati opravičljiv razlog. Posojilo se podeli tudi za nadaljevanje gradnje nedograjenega- objekta oziroma za prizidavo in nadzidavo, pri čemer je cilj pridobitev novih stanovanjskih prostorov. Tudi tu je pogoj gradbeno dovoljenje, ki ni starejše od 7 let. Prosilci za adaptacije pa morajo priložiti vlogi dokument o priglasitvi del, ki ga dobijo od pristojnega občinskega organa. Predsednik komisije za reševanje stanovanjskih potreb delavcev DO Induplati je Franci Dolenc iz Konfekcije — Pri predzadnjem razpisu za stanovanjska posojila je veliko prosilcev odpadlo zaradi tega, ker niso namensko varčevali. Lahko o tem kaj več poveš! Odkar sem član stanovanjske komisije, sta bila razpisana dva natečaja za uvrstitev na prednostno listo za dodelitev stanovanjskih posojil. Pri prvem je bil pogoj za uvrstitev 24-mesečno namensko varčevanje, pri drugem pa 18-mesečno namensko varčevanje ali ustrezen polog pri banki (glede namenskega varčevanja sta pogoja različna zato, ker smo v prvem razpisu delili lastna sredstva, v drugem razpisu (Nadaljevanje na 7. str.) LE VAROVANJE OKOLJA BO OMOGOČILO ČLOVEŠTVU NADALJNJI OBSTOJ Raziskava »Slovensko javno mnenje«, ki jo vsako leto izvajajo sodelavci Znanstveno-raziskovalnega instituta na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani, kjer sprašujejo določeno število ljudi (1000) iz cele Slovenije o raznih aktualnih družbenih vprašanjih, priča, da se čedalje več Slovencev zanima za vprašanja s področja ekologije, varstva okolja. Pred približno petnajstimi leti so ljudje še dajali prednost širjenju industrije, ne meneč se za škodo, ki jo povzroča naravi. Zdaj je skoraj polovica vseh vprašanih drugačnega mnenja. Strinjajo se s tem, da bi morale imeti vse tovarne vgrajene učinkovite čistilne naprave za čiščenje odplak. Umiranje gozdov na številnih koncih Slovenije je izostrilo mnenje do tehnološko pomanjkljivo grajenih tovarniških dimnikov. Tudi zahteve po ohranjanju pristne, neokrnjene narave, kakršno skušamo obdržati vsaj v nekaterih območjih, ki jih nazivamo »narodni parki«, niso pesniška zabloda, kaprica posameznih prirodnih navdušencev. Raziskava je med drugim pokazala, da vse več ljudi želi, naj bi (Nadaljevanje s 6. str.) pa smo del sredstev vezali pri banki, posojila bodo potekala prek banke in zato upoštevamo njene pogoje, ki se nekoliko razlikujejo od pogojev v našem sporazumu). Pred leti je v Induplati potekala akcija za namensko varčevanje, v katero naj bi se vključili vsi tisti, ki nameravajo graditi ali kupovati oziroma adaptirati stanovanja. Zato tisti, ki se je niso odzvali, zaman bentijo, če se niso uvrstili na prednostno listo. Ravnanje po načelu — čez sedem let vse prav pride, se je tu obrestovalo. Predvsem zaradi neizpolnjevanja pogojev o namenskem varčevanju je po prvem razpisu od prispelih 57 vlog takoj odpadlo 27 prosilcev. Na drugi razpis je prispelo 84 vlog. Tu namensko varčevanje ne bo ovira za uvrstitev na prednostno listo. Vendar uvrstitev nanjo še ne pomeni, da bo prosilec denar tudi dobil. Če je prosilcev veliko, denarja pa malo, je nespametno vsakemu dodeliti kakšnih 200 ali 300 tisočakov. Tako nizka vsota posamezniku ničesar ne reši. Bolje je, da se tistemu »potreb-nejšemu« podeli nekoliko več, da se ne pojavlja na vseh naslednjih razpisih. — Kakšno pa je tvoje mnenje do reševanja stanovanjskega vprašanja? Mislim, da sem ga že obrazložil v zgornjih odgovorih. Če nimaš bogatih staršev, ki ti zgradijo hišo ali vsaj kupijo zemljišče, če nimaš strica ali tete »iz Amerike«, ki ti podari stanovanje, je najem stanovanjskega posojila in nenehno zategovanje pasu edina pot, da si enkrat urediš streho nad glavo. Pripravila L. L. naše planine ostale takšne, kakršne so bile še pred intenzivnim človekovim posegom vanje. Nikomur ne pade več na pamet, da bi na najvišje vrhove gradili ceste, na katere bi se pripeljali celo z avtomobili in potem vzhičeno občudovali okolico. Tudi žičnice imajo vse manj pristašev. Peš hoja, tam kjer obstajajo pogoji, pa kolo, nista postala priljubljena le zaradi našega zdravja, temveč sta tudi v prid varovanja okolja. Zeleni pasovi ob glavnih in preobremenjenih prometnih poteh so čedalje bolj strupeni. To se vse bolj širi in dviga v ozračje. Posledica je kisli dež. Kako dobrodošel je za naravo, pa nam hitro pokažejo gozdovi, ki se mu upirajo najprej z rumenenjem in rjavenjem drevesnih listov in iglic, potem z njihovim odpadanjem, tako da ostanejo le gola, posušena drevesa. Značilnost zgodb znanstvene fantastike iz 60., 70. let, ki je, žal, čedalje bolj resnična. Da je naša ekološka zavest na dokaj visoki ravni, kažejo številne razprave, ne samo v časopisih, temveč tudi v skupščinskih dvoranah. Spomnimo se, kako glasni so bili delegati po jedrski nesreči v Černobilu! Zahtevali so tudi odgovor, zakaj so letošnjo pomlad bukve na Slovenskem kmalu po odet ju z nežnimi svetlozelenimi lističi postale rjavkaste. Prispodoba pozne jeseni v zgodnji pomladi! Kmetijski institut Slovenije je ugotovil, da je rjavenje listov posledica škodljivega zajedalca, ne pa onesnaženosti okolja. Vendar s sumničenji sprejemamo ta odgovor. Mar ni zaje-dalec posledica naše malomarnosti do okolja? Tudi za številne vodne katastrofe terjamo odgovore. Hočemo zvedeti, kdo je kriv, da so v neki reki poginile ribe. Kazni zahtevamo tudi za krivce onesnaževanja morja. Sicer pa nas je na neodgovoren odnos do narave le-ta sama opozorila. Vžiga meduz dopustniki dolgo ne morejo pozabiti. Kasneje pa zvedo, da se ti ožigalkarji zadržujejo v z odplakami obogateni vodi. Pogled na ribe, ki s trebuhi navzgor plavajo na površini vode, nas spomni na lastni konec. Kaj mora življenje res umirati na tako drastičen način? Ali ie brezobziren napredek temeljni cilj človeštva? Ali je premagovanje razdalj z vozili na motorni pogon zadostno opravičilo za uničevanje narave? Razviti svet je ugotovil, da ie napredek v smislu vse večje industrializacije pravilo, zakonitost. Zato ga ni moč zavreti in se vrniti na način življenja in dela v srednjem veku. Pač pa je možno razvoj nadzorovati, in sicer tako, da je čim manj škodljiv za naravo, maternico prihodnje civilizacije. Gradnja čistilnih naprav za čiščenje odpadnih voda v tovarnah in vključevanje individualnih objektov na kanalizacijsko omrežje bosta še vnaprej temelj, ki bo omogočal čisto podtalnico in s tem pitno vodo. Marsikje v svetu pri zaščiti kmetijskih kultur pred škodljivci razvijajo selektivne pesticide oziroma vse bolj razmišljajo o biološkem zatiranju škodljivcev. Napori zahodnega sveta pri odpravljanju škodljivih posledic izpušnih plinov za okolje so rodili predelavo avtomobilskih motorjev za uporabo bencina brez svinca. Svinec, element, o katerem pravijo poznavalci, da če se ga dotikaš z jezikom in potem slino pogoltneš, te boli želodec. V naši državi zaenkrat za takšne motorje še ni posluha. V prodajo bencina brez svinca pa nas na srečo sili turizem. Upajmo, da bomo vsaj potem, ko bo za ukrepanje že skoraj prepozno, tudi tu kaj storili. Ekološka osveščenost nas sili v to, da vse več območij ohranjamo v njihovem naravnem okolju, kot rezervate, narodne parke. Seveda to ni rešitev. Kajti kaj nam pomaga rezervat Triglavski narodni park, če umirajo področja okrog jeseniške železarne, zasavskih premogovnikov ali Mežiška dolina in še marsikje drugje! Manjše zaščiteno območje na področju občine ni zadostno opravičilo za to, da devet desetin gozda na njenem območju lahko neusmiljeno izsekamo. Pri tem tudi ni prijazen pogled na kačaste izsekane površine, nad katerimi se pnejo ogromni daljnovodi. V gozdu delujejo kot kužna rana. Nikoli se ne zaceli. Erozija vode lahko samo še poslabša položaj. Polaganje infrastrukturnih vodov pod površje zemlje je korak naprej v zaščiti narave, vendar ima tudi pomanjkljivosti. Nad marsikatero napeljavo je prepovedano zasajanje drevja. Spet temna lisa v našem ravnanju. Ljudje pa brez elektrike, vode, telefona, plina ne moremo živeti. Kakšen paradoks! Sreča, da vsaj razviti svet išče rešitve. Zaveda se, da se bomo v primeru ekološke katastrofe težko izselili na kakšen drug planet v vesolju, kar so bile sanje 50., 60. let. Dosedanje osvajanje vesolja še ni privedlo do odkritja planeta, ki bi omogočal normalno življenje Zemljanov. Planeti našega osončja so bržkone vsi neobljudeni. Poleti v brezmejne širjave Rimske ceste se celo oddaljujejo. Nedavna nesreča ob izstrelitvi vesoljskega plovila v orbito Zemlje nas je pričela trezniti. Je tudi znamenje o preobratu mišljenja v tem smislu, da moramo skrbeti predvsem za naš svet, če hočemo, da se bodo Zemljani nekoč sprehajali po planetih Rimske ceste. Te in še številne druge misli so se mi porajale, ko sem najprej prebrala članek, potem pa tudi prek množičnih medijev spremljala eno od dejavnosti evropskih ekologov, imenovano Evropska mladinska gozdna akcija 86. Posledice neodgovornega odnosa do okolja in onesnaževanje narave se najbolj verno odražajo v umiranju gozdov, kar je opisano tudi v gornjih vrsticah. (Nadaljevanje na 8. str.) Na fotografiji je prikazana nevtralizacijska postaja v Induplati ali kot ji pravimo v vsakdanjem pogovoru čistilna naprava. V njej se voda, ki je nasičena z lugom, nevtralizira in tako predstavlja precej zmanjšano nevarnost za okolje. LE VAROVANJE OKOLJA .. . (Nadaljevanje s 7. str.) Seveda to večina vidi. Vendar odgovorne prestrašijo stroški, ki bi bili potrebni za popravljanje škode. Zato raje »tiščijo glave v pesek«. Bolj kritični in osveščeni del prebivalstva, zlasti pa mladina, ^ ne more mirno gledati te brezbrižnosti. Za cilj so si zastavili rek: spoznanje »nekaj moram storiti« bo sporne zadeve rešilo vedno prej, kot misel »nekaj bo treba storiti«. Ker je ta del ljudi materialno bolj šibak, delujejo predvsem moralno. Že imenovana evropska mladinska gozdna akcija bo prav gotovo rodila sadove. Ta akcija je potekala od 19. junija do 24. julija in je vključevala mlade iz skorajda vseh evropskih držav. Začetek poti je bil na Švedskem, zaključek pa v Mariboru. Na tej poti, ki je imela postanek v 12. evropskih državah, se je zbiralo veliko število mladih. V marsikaterih mestih so potekale tudi demonstracije, kjer so mladi zahtevali uresničitev njihovega programa. Najpomembnejše zahteve tega programa so: 1. Vse evropske vlade morajo podpisati sporazum o 30-odstotni redukciji žveplovega dioksida, kar je prvi korak k nujnem 75-odstot-nem zmanjšanju. 2. Vse evropske vlade morajo določiti standarde avtomobilskega onesnaževanja, kot v ZDA leta 1983. 3. Vse evropske vlade morajo pospeševati železniški prevoz, ne pa cestnega. 4. Javni prevoz je treba poceniti in izboljšati njegovo kvaliteto. Te točke nas prepričujejo, da na srečo vsaj mladi niso ravnodušni do našega največjega bogastva. Zoper kisli dež tako zahtevajo čimprejšnje ukrepe. Ker Slovenija ni skoraj nič manj onesnažena kot sosednje severno in zahodno evropske dežele, se je pra- vočasno začela zanimati za probleme pri zaščiti okolja. Škoda, da tega še ni spoznala tudi ostala Jugoslavija. (Letošnji kongresi so omalovaževali opozorila nekaterih slovenskih predstavnikov o teh zadevah). Žal je pri nas spet zavest neprimerno prehitela stopnjo tehnološke zaščite. Vendar se nekaj le premika. Sicer je pa to že nujno, saj po podatkih republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v Sloveniji že 56,2 odstotka dreves kaže zunanje znake umiranja. Torej več kot polovica, zato je skrajni čas za preplah. Ne samo zaradi umiranja gozdov, tudi zaradi uničevanja drugih dejavnikov okolja, se bije že zadnja plat zvona. Tako se pri nas pospešeno ustanavljajo razna društva za varstvo okolja, delavci v delovnih organizacijah formirajo komisije za varstvo okolja, z odloki se zahteva gradnja čistilnih naprav. Precej stvari je še ob strani. Toda ekološka revolucija se je vendarle pričela. Tudi v naši delovni organizaciji je precej odpadnih voda, v katerih so tudi okolju škodljive snovi. Vendar ima Induplati že dolgo časa svojo čistilno napravo ali bolje nevtralizacij sko postajo. Zgrajena je bila istočasno kot stara barvarna — leta 1974. Gradnja čistilne naprave je bila zaradi tehnološkega postopka nujna, ker bi sicer naše odpadne vode predstavljale preveliko nevarnost za okolje. V tem objektu se odpadna voda nevtralizira in bistri. Čistilna naprava ima kapaciteto čiščenja 150 m3 vode na uro. Ker vse tovarne v občini nimajo čistilnih naprav, okolju nevarne snovi pa se pretakajo tudi po kanalizacijskih vodih, je v Studi zgrajena Centralna čistilna naprava za občini Domžale in Kamnik. V njej čistijo celotno odpadno industrijsko in fekalno vodo iz obeh občin. Nanjo je priključena tudi naša delovna organizacija. V objektu čistilne naprave v Studi odpadne vode očistijo do te mere, da jih je varno spustiti v reko, kjer potem ne predstavljajo nevarnosti za okolje oziroma za življenje v vodi in ob njej. L. L. SINDIKALNI IZLET V TOZDU PROIZVODNJA Dne 27. septembra je bil organiziran sindikalni izlet za tozd Proizvodnja v Postojnsko jamo in Lipico. Delavci in delavke smo se nanj odpeljali kar z dvema avtobusoma, toliko se nas je namreč prijavilo. V soboto zjutraj smo se zbrali pred tovarno in vsi nestrpni čakali, da se pripeljeta avtobusa. Malo pred sedmo smo že sedeli v avtobusih. Ker nas je bila prisotnih večina prijavljenih, smo se prešteli, predolgo pa nismo čakali na zamudnike, ker se nam je mudilo na pot. Ob 7. uri in 10 minut smo se že odpeljali proti Domžalam. Domžale, ki so bile še zavite v meglo, smo kmalu zapustili in že smo bili na avtocesti. V prijetnem vzdušju v avtobusu in po jutranji malici smo prispeli do Loma, kjer smo se nameravali okrepčati s kavo. Imeli pa smo smolo. Ker ni bilo električnega toka, smo se zadovoljili samo z aperitivom. Po dvajse-minutnem postanku nas je pot popeljala naprej do Postojnske jame. Pred jamo je bilo zelo mrzlo, tako da so si nekateri izposodili pelerine, ker so mislili, da bo v jami tudi tako hladno. Nato smo se spustili v jamo. Tam smo vstopili na vlak in se prav počasi odpeljali prečudovitemu svetu naproti. Za tistega, ki še ni bil v jami, je bilo to enkratno doživetje. Človeško oko v eni sami urici sploh ne more zaznati vse lepote, ki se nudi očem pri ogledovanju igre narave. Po ogledu jame smo se odpeljali naprej v Predjamski grad. V njem smo si ogledali muzej orožja iz neolitika in orožje iz srednjega veka. Ena soba je namenjena NOB. Dve sobi pa sta namenjeni lovstvu. Del gradu je zgodovina Erazmovega domovanja v njem. Po ogledu gradu smo se odpeljali proti Hudičevcu, kjer so nas na turistični kmetiji pričakali z obaro in žganci. Po okrepčilu in počitku smo nadaljevali pot proti Lipici. V Lipici smo si ogledali hleve, v katerih vzgajajo plemenske konje in ponije. Najbolj zanimivi so bili poniji, na katerih so jahali majhni otroci. Tudi ta ogled se je iztekel in že smo se odpravili proti Močilniku. Tam nas je čakalo zakasnelo kosilo. Po jedači in pijači pa so nas zasrbeli podplati in zavrteli smo se v ritmu glasbe. Ker pa se mora vsaka lepa stvar slej ko prej končati, smo se nekaj po deveti uri polni lepih vtisov odpravili proti domu. Želimo pa si, da bi bilo takšnih izletov, kot je bil ta, še veliko. Z. N. SINDIKAT JE OBRAVNAVAL — SINDIKAT JE OBRAVNAVAL — SINDIKAT JE OBLIKOVANJE PREDLOGA ZA POVEČANJE PRISPEVNE STOPNJE ZA STANOVANJSKE POTREBE SKUPNE PORABE Iz ankete, ki so jo med zaposlenimi izvedli v kadrovsko-splošnem sektorju izhaja, da imamo v Indu-plati približno 2/3 delavcev, ki nimajo rešenega stanovanjskega vprašanja. Med njimi je veliko mladih družin, ki brez solidarnostne pomoči skorajda ne bi mogli priti do prepotrebnega stanovanja, pa četudi bi varčevali z obema, popolnoma nedotaknjenima plačama zakoncev. Pri tem pa je potrebno živeti — jesti, skrbeti za naraščaj, kupovati material za ogrevanje, plačevati razne mesečne obveznosti in še nešteto drugega, kar se globoko zaje ne samo v enega, temveč kar v oba osebna dohodka. Kot edina pot, po kateri tisti, ki so brez stanovanj, pridejo do strehe nad glavo, ostaja družbena pomoč — bodisi prek občinske stanovanjske skupnosti ali prek delovne organizacije. Pomoči premožnih staršev ali sorodnikov so deležne zgolj redke izjeme. Družbene pomoči seveda nihče ne podari, temveč jo ustvarjajo vsi delavci v združenem delu, ki od svojih bruto osebnih dohodkov oddva-jajo določen delež sredstev v stanovanjski sklad. V Induplati znaša prispevna stopnja zaposlenih delavcev za stanovanjske namene trenutno 2,3 % od bruto osebnih dohodkov iz čistega dohodka. Vendar pa se ob vsakem razpisu natečaja za uvrstitev na prednostno listo oziroma kasneje ob razdeljevanju posojil ugotavlja, da zaprošeni zneski prosilcev za stanovanjska posojila znatno presegajo razpoložljiva sredstva. prav se uvrstijo na prednostno listo. Seveda se z majhnim zneskom za stanovanjska posojila, ki se nabere od naših sedanjih prispevnih stopenj, posameznemu delavcu skorajda ne more naenkrat rešiti stanovanjsko vprašanje. Zato se iz razpisa v razpis ponavljajo ena in ista imena, ki gradijo s tistim, kar pač dobijo, čeprav to ni ekonomično, saj je naj cenejša tista gradnja, ki je najhitrejša. S tem, da se enim delavcem več let pomaga pri gradnji z združenimi sredstvi, se tudi drugim zavlačuje reševanje njihovih stanovanjskih zadev. To pa naj bi po predlogu članov 10 OOZS tozda Proizvodnja reševali tudi tako, da v stanovanjski sklad zberemo več denarja. Pri tem bi se morala povečati prispevna stopnja. Predlog je za povečanje na 3 °/o. Veliko — in malo. Zlasti 'za tiste, ki bi se hoteli v novo stanovanje vseliti že jutri. 10-URNI DELAVNIK — DA ALI NE Razprave o skrajšanju delovnega tedna z 42 na 40 ur nismo pričeli v Induplati. V celotni Jugoslaviji je o njej veliko govora. Ponekje je to tudi že uvedeno v praksi. Seveda velja takšen delovnik zaenkrat samo še za zelo uspešne organizacije združenega dela. Tudi naš predsednik konference OOZS DO Vinko Kepec je ob tem, ko je na sestanku obrazložil ta predlog povedal, da bi bilo za uvedbo 40-urnega delovnika treba izpolniti nekatere predpogoje. Brez razmišljanja o dvigu produktivnosti krajšega delovnega tedna nima smisla uvajati. Kar sedaj naredimo v 42-ih urah, bi morali potem v 40-ih. Tako bi morali povečati obratovalni čas in doseči večji izkoristek delovnih sredstev. Za dosego takšnih ciljev pa se mora dvigniti delovna zavest, stroji bi morali pričeti delovati točno ob 6. uri in končati točno ob 14. uri. Če bi se vse to uredilo, bi morda lahko prešli na 40-urni delovni teden. Kako zadevo rešiti? Zaenkrat komisija za reševanje stanovanjskih potreb delavcev ukrepa tako, da stanovanjska posojila razdeli za najnujnejše potrebe oziroma za tisto, čemur smo dali prednost v našem samoupravnem sporazumu o reševanju stanovanjskih potreb delavcev. Posojila dobijo predvsem delavci, ki kupujejo stanovanja ali gradijo lastno hišo. Prosilci za adaptacije, katerih je čedalje več, pa največkrat ne dobijo ničesar, če- Ker pa podatkov o možnostih uvedbe 40-umega delovnika v Induplati ne moremo dajati kar na pamet in pavšalno, so sindikalisti sklenili, da zanje zaprosijo strokovne službe oziroma konkretneje ekonomsko-analitski in tehnični sektor. Šele temeljita analiza trenutnega stanja in preučitev predloga o skrajšanju delovnega tedna bi lahko dala kolikor toliko objektivno oceno o tem, ali je v Induplati upravičeno preiti na krajši delovni teden ali ne. Prehitevanje časa, kar pomeni ukrepanje na pamet, bi bilo nesmiselno in bi prej privedlo v krizo kot v izboljšanje položaja. SMO ZA VEČ VRST MALIC! Tako so sklenili na sindikalnem sestanku. Na seji delavskega sveta pa so delegati skupaj z vodjem tozda Restavracija Maksom Krambergerjem tudi določili datum, ko naj bi se ta predlog realiziral. To je 1. januar prihodnjega leta. Po navedbah tov. Krambergerja so v Restavraciji izpolnjeni vsi pogoji, da se bo lahko prešlo na nov način pripravljanja malic. Seveda pa se bodo morali delavci prejšnji dan odločiti, kaj bodo jedli naslednji dan. S tem bi bila zagotovljena racionalnost ob delitvi obrokov oziroma ne bi prihajalo do tega, kar se dogaja sedaj — namreč da občasno zmanjka toplega obroka, še večkrat pa hrana ostane. Jedilnik bi objavljali za teden dni vnaprej, vsak dan pa bi vseboval tri obroke — dva topla in enega hladnega. : e d i l N 1 K. pofleo/eLjek: itiuJt i htOAu nuL+ s tu lootm-f + o r & k.: VCLAM^i v 0-tuo.b' s\K ux |'o^uh> Skco^a. : ^0-fe.t 5 /tA/ufo i AUCM. i-oatka tU |cjp čc4 Y i e k; p€cv g 1 a > 4 a „ ik ss >OT ^ £ 5 M rt g« cm c 0J rt n® £>o m > iž ti a n CZ) > fg Proizvodja izdelkov iz sint. vlaken 576 5,09 0,10 0,24 0,76 0,46 0,02 4,13 10,80 10.935 Maloprodaja 28 — — — — — — 7,14 7,14 364 Restavracija in poč. domovi 23 4,35 4,35 182 Konfekcija Konfekcija 211 3,47 0,04 0,41 0,15 1,40 0,06 1,88 7,41 2.779 obrat Mokronog 75 4,06 — — 0,24 0,79 0,30 9,33 14,72 1.944 DSSS 115 3,08 — — — 0,20 0,08 1,70 5,06 1.024 Povprečni izostanki za celotno podjetje: Zaposlenih delavcev 1030 Izostanki zaradi bolezni 4,20 % Izostanki zaradi poškodbe na delu 0,06 % Izostanki zaradi poškodbe na poti 0,22 % Izostanki zaradi poškodbe izven dela 0,47 % Izostanki zaradi nege 0,62 % Izostanki zaradi spremstva 0,05 % Izostanki zaradi porod, in pod. por. dopusta 3,86 % Skupaj: 9,48 % Izdaja v 1650 izvodih DO INDUPLATI Jarše r. o. Uredniški odbor: Ivica ČESNIK, Lada LAVRIČ, odgovorni urednik, Hilda FRELIH, Gordana GARDAŠEVIČ, Katja KHAM, Vida KOŽELJ, Maks LAVRINC, Marjan MALI, Kristina PUNGERČAR in Franci VELEPEC. Natisnila tiskarna Učnih delavnic v Ljubljani. Konoplan je oproščen plačila prometnega davka z odločbo Sekretariata za informacije SRS (421—1/72) od 8. 4. 1974).