r g VeUa za Tae leto ... $6.00 Zajwltata - . . - . $3.00 I 7 * Največji alevciuki dnerotk v Združenih državah o i ew York celo leto - $7.00 celo leto $7.00 list slovenskih delavcev T Amerik! TELEFON: BARCLAY 6189 KO. 99. — STE V. 99. Entered as Second Class Matter, September 21. 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879 NEW YORK, SATURDAY, APRIL 27, 1929. — SOBOTA, 27 APRILA 1929. The largest Slovenian Daily m the United States. Issued every day1 except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: BARCLAY 6189 VOLUME XXXvn. — LETNIK XXXVIL Zavezniki imajo baje resne namene. razorožitvena konferenca bo prihodnje leto V washington Vlada Združenih držav ne bo skušala siliti zaveznikov, da bi zmanjšali svoje rezerve. — Gibson je napravil na vse ugoden vtis. — Nemško časopisje je začelo napadati ameriškega strokovnjaka Gilberta. — Očitajo mu, da je kršil duh Daw-sovega načrta. i B tornado povrocil ogromno škodo po južnih državah Na stotine ljudi je brez strehe, povzročena škoda pa znaša nad sto tisoč dolarjev. — Desedaj poročajo o enoinpetdesetih smrtnih slučajih. — Najbolj sta prizadeti Georgia in Južna Carolina. ŽENEVA, Švica, 26. aprila. — Vodilna velesile ki so zadnja leta očitno zanemarjale vprašanje raz oroževanja, so napravile včeraj velik korak naprej, zakar gre baje največ kredita Združenim državam. Na pripravljalni razorožit veni konferenci so izjavili angleški in japonski delegat je, da bi bilo po njihovem mnenju najboljše, če bi se vršila prihodnje leto v Washingtonu konferenca glede razorože-vanja na morju. ' Zastopnik Združenih držav Hugh S. Gibson je izjavil, da se bo vlada Združenih držav najbrž strinjala s tem predlogom, obenem pa namignil, da namerava dati Amerika velesilam velike koncesije, tikajoče se armade na suhem, posebno pa izvežbanih rezerv. , Zastopnik Francije, grof. Massigli, se je v imenu francoske vlade zahvalil Združenim državam za tako popustljivo stališče. — Francija, — je rekel, — ne bo tekom prihodnjih pogajanj skrivala svojih kart. Tudi zastopniki Japonske so se zahvalili Gibso-nu in hvalili Ameriko. Edinole italijanski delegat Albert de Marinis bi se bil skoro spri z grofom Massiglijem, ker je po vsej sili zahteval, da Italija ne sme, kar se orožja in vojaštva tiče, niti malo zaostajati za Francijo. Nadalje je bil zavrnjen predlog sovjetskega zastopnika Maksima Litvinova, naj se takoj prične z redukcijo armadnih aeroplanov. BERLIN, Nemčija, 26. aprila. —Tukajšnji "Ta-geblatt" odločno obsoja ameriškega finančnega izvedenca S. Parker Gilberta ter mu očita "nedis-krecijo" ter kršenje duha Dawesovega načrta'. Gilbert je baje tedaj, ko je na konferenci izvedencev vladala največja napetost, obvestil francosko časopisje o neki važni zadevi, ki je bila že pet let popolna tajnost. 1 ageblatt" očita Gilbertu, da je nameraval vplivat i na pogajaftja ter indirektno povzročiti nezadovoljiv uspeh za Nemce. Dasi je Gilbert odločno dementiral, je "Tage-blatt" tudi v poznejših izdajah vztrajal, da je Gilbert dovolil francoskim reporterjem, da so dobili poročila seje konferenčnega odbora. Tukajšnji vladni krogi so mnenja, da je bil namen tega početja namenoma škodovati nemškemu kreditu v inozemstvu. ATLANTA, Ga., 26. aprila. — Strahovit tornado, ki je obiskal pozno sinoči razne okraje v Geor-giji in South Carolini, je zahteval smrt enoinpetdesetih oseb. Na stotine oseb je brez strehe, povzročena škoda znaša nad stotisoč dolarjev. Tornado je prišel z dveh strani. Najprej je zadel Cochran, Ga., kjer je bilo usmrčenih sedemnajst oseb ter več kot sto poškodovanih. ] Časi so se izpremenili Nekdanji nasprotniki La Folletta so navdušeno ploskali, ko je bil odkrit njegov kip v Narodnem Kapitolu. — Kdo so, pc-mnenju Bowersa, radi-kalci. povzročiteljico umora bodo poslali v kazensko kolonijo Mati Concepcion je bila obsojena na dvajset let ječe ter bo preživela kazen v kazenski koloniji "Las Tres Marias". — Kolonija je bila nekoč strah in trpet vseh kazencev. — Callesova kava-lerija podi Jbežeče vstaše. morilca ne bodo zaprli Pomožnega šerifa, ki je ustrelil Mrs. Lillian De-king, ne bodo kaznovali, pač bodo pa zašili Jos. Dekinga radi kršenja suhaške postave. Beli ^Indijanci bodo spremljali ekspedicijo. E k spotite i jo AmeriSkega Indi-janskega Muzeja, katero vodi dr. Herbert iS. Dickey, bodo spremljali k izviru Oroniea v Braziliji člani nekega belega indijanskega plemena, katero prebiva v brazilski džungli. Raziskovalci so odpotovali t četrtek na krovu parnika "Trinidad" v Brazilijo. Seboj so vzeli velike množine lispa in Kladeic, s katerimi se bodo skušali Indijancem prikupiti. Po mnenju dr. Dickeya so ta-kojsvani Indijanci potomci skan-mornarjev, katerim se več stoletji razbila ladja Druga jugoslovanska nota Bolgarski. LrOXDOX. Anglija, 26. april? Beograjski dopisnik Daily Tele-grapha poroča, da je jugoslovanski poslanik v Sofiji izročil vladi drugo protestno noto glede demonstracij. ki so se vršfle v bolgarskem glavnem mestu proti Jugoslaviji. V noti, ki ima že skoro značaj in izmket ultimata, zahteva jugoslovanska A'iad:^ popolno zadoščenje. Odgovor na prvo noto po mnenju jugoslovanskih državnikov ni bil zadovoljiv. Bolgarska vlada se je izgovarjala, da so demonstracije vprizo-rfli mladi ljudje (študentje) ki baje niso d^rovorm za svoja de- ŽEECEVA, El., 26. aprila. — Veleporota se peča par dni s slučajem pomožnega šerifa Boy Smifcha, ki je bil s svojimi i>oina-gači vdrl v hišo .Josepha Dekinga. 'da slednji prodaja pijačo. Ker se mu je obdolženee^neka j prot i vil in ker je hotela Mrs. De-king braniti svojega moža, jo je Roy Smith enostavno ustrelil. Skoro Istočasno se je }>ojavil v Dexter, Ga., kje so bili štirje u-smrt-eni in 40 poškodovanih. Pozneje je obiskal H en z, Ga., ter mesti Pelizer in Anderson v Južni Carolini. Brzojavna in telefonska zveza je .skoro popolnoma prekinjena. Ponekod je [»oškodovana tudi železniška proga. Vihar je spremljala toča. ki je povzročila posebno veliko škodo sadovnjakom. Iz Ha rt well, (i a., so bili takoj poslani v prizadete kraje zdravniki in bolniške streznite. Bati se je. da znaša število mrtvih več kot enoinpetdeset. 0IIEYBNNE, Wyo., 26. apr. — Skoda, ki jo je povzročil včeraj blizard v tukajšnji fbližini, znaša na tisoče dolarjev. Kolikor se je dosedaj dognalo, sta mrtvi dve osebi. Med tukajšnjim krajem in Den-Po dolgotrajnem ugibanju so j Terjem je ostala ena sama brzojavna žica nepoškodovana. pa prišli vele-porotniki do zaključka, da se šerif Kov Smith pravzaprav ni ni v ničem pregrešil, pač mora zadeti poštena in občutna kazen Josepha Dekinga, ker je ibaje semtertja prodal kako steklenico žganja. Zaslišanih je bilo dosti prič, ki so pod prisego izjavile, da jim je včasi prodal Deking v svojem aurorskem domu pijačo. Bolj razsodni porotniki se niso dosti ozirali na ta pričevanja, ampak so zahtevali, naj se dožene, kako je bila Dekirrgova žena usmreena in če je treba dvigniti .proti morilcu obtožbo zastran uboja. Večina je pa zmagala. Morilca ne bo zadela nikaka kazen, dočim bo moral mož nedolžne žrtve najbrž romati v ječo. Sm'thova bo skušala poleteti v Rim. Sedemnajstletna Miss Elionor Smir.h, ki je letala šestindvajset ur neprestano nad New Yorkom ter s tem poraizila vse tozadevne rekorde za"'ženske, pravi, da bo o prvi priliki poletela Yorka v Rim. V zraku je nameravala ostati trideset ur, pa ji je 'zmanjkalo ga-zolina. Cheyenne je podobno zapuščenemu rn&stu. Vse trgovine so zaprte, istotako tudi šole. Le isem-patam je videti kak avtomobil. Zapadlo je več kot čevelj snega. Spominek, ki bi ga bilo vredno ohraniti. 47,000 psov usmrčenih s plinom. WAS1I1XUTOX.I). C., 26. apr. Kongresnih Black, demokrat iz New Yorka. je danes predlagal, naj določi zbornica šest centov za stroške ekspedicije, ki naj bi se podala v Brockton. Mass., ter prinesla odtam prazno steklenico, ki bi bila kmalu usode polna za senatorja Ileflina iz Alasbame. Ko je imel na dan sv. Patricka Ileflin v Brocktonu govor, je neko vrgel proti njemu steklenico. Ce bi .se pravočasno ne sklonil, bi jo bil v glavo dobil. V govoru je seveda napadal katoliško cerkev, hvalil prohibicijo in zabavljal čez mokrače. Steklenico imajo baje še vedno spravljeno v Brocktonu. Po nine-New "J11 Planika Blaeka bi jo bilo treba spraviti v Washington ter ohraniti na kakem vidnem in odličnem mestu, da se otme pozab-ljenju. Blackov predlog je bil s kroho-hotom pozdravljen, sprejet pa ni bil. WASHINGTON. D. C., 26. apr. Včeraj je bil odkrit v spominski dvorani Narodnega Kapitola spomenik senatorja La Folletta. To se je zgodilo komaj deset let za tem. ko je le malo majkalo, da niso izbacnili Le Folletta iz senata Združenih držav, ker je dokazoval. da je za Ameriko dosti beljše, če se ne vmeša v vojno. Prod desetimi leti so mu brusili v obraz izraze "izdajalec", "nepa-triot", "puntar" itd., ko je bil pa včeraj njegov spomenik razkrit, so mu vsi navdušeno ploskali. Poleg drugih je govoril tudi Claude O. Bowers ki je rekel: "Imenovali so 'ga radikalca. Toda izza časa, ko je Kristus pregnal kramarje iz tempelja in ko so ga križali kot radikalca, se> bili ra'dikalci vedno prvoborilei za prostost in pravice človečanstva". MEXICO CITY, Mehika, 26. aprila. — Katoliška nuna mati Concepcion, ki je bila obsojena na dvajset let ječe, češ, da je bila duševna povzročiteljica umora generala Alvara Obregona, bo presedela kazen v kazenski koloniji "Las Tres Marias", na mehiškem otoku Treh Marii- veliki knez mihael umrl Ostanki nekdaj mogočne ruske slave izginjajo. -Bratranec bivšega carja se je zavedno poslovil s tega sveta. Plakat škodljiv javni morali. LYNN. Mass., 26. aprila. — Župan Ralph Bauer je včeraj odredil odstranjenje velikega trgovskega pla-kata, ki predstavlja mladega mornarja in lepo dekle, kadeča cigarete. Fant in dekle imata baje glavi preveč skupaj, kar bi utegnilo škodovati javni morali pobožnega mesta Lynn, Mass. Dvajset let je star, pa tehta 340 funtov. WABAiS.II, Ind., 26. aprila. — Xa neki tukajšnji farmi živi (je-rakl M. Dean. Star je šele -dvajset let, tehta pa 340 funtov. !\a vprašanje,-zakaj ne gre v cirkus, je odvrnil:— Po pravic i vam povem, da mi dosedaj ni še nihče ponudil službe v cirkusu. Toda če bi mi jo. bi ponudbo odločno zavrnil. Na farmi sem najbolj zadovoljen. Živi 'pri svojih starisi'h ter je visok šest čevljev in tri inče. Posebno je navdušen za basebal in footbal. ne ve pa, kako se kaj obnese pri teh igrah. Dvoboj v sodni dvorani. IIARfFFORD, Conn., 26. apr Conecticut Humane Society je izdala poročilo^ iz katerega je razvidno, da so zastopniki te družbe usmrtili tekom lanskega leta v državi 47,(M|p psov. Pse -postavijo v jeOdene celice, nakar odvijejo plin. Smrt in sicer 'hraz bolečin _ [i, .baje takoj nastopi. L Sedem deklet usmrčenih v tovarni. BERLIN, Nemčija, 25. aprila. V neki nor' riberški tovarni za svinčnike je nastala eksplozija. Sedem delavk je bilo do smrti ob-žganih. Kaj je povzročilo eksplozijo, se zaenkrat še iii dalo do-gnati. OLIVE HILL. Kv., 25. aprila. Austin Fields, brat bivšega go-vernerja J. Fieldsa, in policijski šef II. B. Carter, sta začela v sodni dvorani streljati drug na drugega. Oba sta bila ranjena. Ranjen je bil tudi pomožni šorif Jim Walker, ki je skusšal napraviti konec dvoboju. Lindberghcva nevesta na poti v Zdr. države. MEXICO CITY, ^Mehika, 26. aprila. — Mrs. D. AY. Morrow, žena ameriškega poslanika v Mehiki, je sinoči v spremstvu svoje hčerke Anne odpotoval od tukaj. Namenjeni sta v En^lewwod, N. J., k^jer se bo to poletje letalec Lindbergh z Anno poročiL LONDON, Anglija. 26. aprila. Danes zjutraj je mm'! tukaj rur*k: veliki knez Mihael, bratranec bivšega ruskega carja. Pozimi je imel influenco, od katere pa ni popolnoma okreval. Pred par dnevi so člani njegove družine izgubili vse upanje. Pokojni veliki knaz je igral nekoč važno vlogo v londonski visoki družbi ter je bil tudi dobro znan v angleško-ameriških krogih na Rivijeri. Dasi mu je ruska revolucija odrezala vse dohodke, mu je še vedno toliko ostalo, da je imel krasno stanovanje v Londonu ter razkošno vilo v Cannes. Leta 1801 se je bil moi;gamitično poročil v San Remo z grofico Torby, ki je umrla pred poldrugim letom v Loti on u. Zapustil je dve hčeri in sina. Kna izmed hčera je poročena z bližnjim sorodnikom angleškega kralja. 40 mornarjev rešenih. SANTIAGO. Chile, 26. aprila. Tovorni parni k "Pinnes', ki j«-prevažal cement iz Hamburga v Talcaihaiano je nasedel v Magella-novi ožini na skale. Reševalci so rešili kapitana in vseli štirideset mož posadke. Ona je ena prvih žensk, poslanih na otok, o katerem p-avijo kaznjenci, da je boljše umreti kot pa živeti v ondotnem peklu. Pred kratkim je novi governor, ki ga j«- imenovala Gilova administracija. odpravil v kaznilnici bičanje in druge srednjeveške načine mučenja. Ko je bilo kaznen-eem sporočeno, .so jokali samega veselja. Pravo ime- obsojene nune je Concepcion Aeevedo I)e La Lata. Gil#va vlada pravi, da bo vsaka ženska, 'ki bo v verskem fanatizmu ščuvala proti vladi, poslana na ta otok. MEXICO CITY, Mehika. 26. aprila. Z zapadne obali prodira mehiška zvezna armada proti So-nori, upajoč, da se ji bo posrečilo odrezati umik beŽečim vstašem. Ellias Putarco Calles, vrhovni poveljnik federalcev, je -poslal za vstaši kavalerijo pod poveljstvom generala Joventina Espinosa. Vstaši z veliko naglico popravljajo most severno od Navojoa. Calles upa, da jih bo presenetil, še predno bo popravilo gotovo. Avijatiki so sporočili Callesu, da zapuščajo vstaši za seboj konje in vojaško opremo. Zrakoplov-ci obstreljujejo vstaše s strojnimi puškami. General Lazaro Cardenas, poveljnik federalne armade na zapadli i obalj. pravi, da vstaši ne bodo nnrdili nobenega odpora južno od Hermosillo, malega mesta, ki j** oddaljeno 160 milj od ameriška meje. Vstaši so preveč demoralizira-ni. da hi jih za mogli poveljniki pripraviti bodisi aflepa, bodisi zgrda li kakemu organiziranemu odporu. denarna nakazila Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: ▼ Jugoslavijo Din. 500 ................$ 9.301 Lir " 1,000 ................$ 18.40 " 2,500 ................$ 45.75 5,000 ................$ 90.50 " 10,000 ................$180.00 ▼ Italijo 100 ......................$ 8.73 200 ......................$11.30 300 ......................$16.80 500 ......................$37.40 1000 ..............$54.20 Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma t našim zvezam v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 2%. Pristojbina znaža sedaj za izplačila do $30. — 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; u $300 —$8. t _ r Za irplačilo večjih zneskov kot gora j navedeno, bodisi ▼ dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo Se bolj i« pogoje. Pri velikih naks-silih priporočamo, da se poprej z nam ■porasmnets glede načina nahasila. 1zplači la po pošti so redno izvršena v dveh do treh tedntsj? NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER jlA P KI STO JBIN O 75c. 3akser state bank B2 COBTLANDT STREET, f slephon*; Barclay GLA£ »NAHODA, 27. APR. 1929 GLAS NARODA (BLOVENE DAILY) Owned and Published by BLOYBNIO PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Fnal SKk»er, prertdenl Louis Benedik, Troamerer Place of buaineai of the corporation and audressee of above officer*; rJ Cortlandt 8t, Borough of Manhattan, New York City, N. Y Dopisi. "0LAS NARODA" (Voice of the People) I trued Every Day Except Sundays and Holiday*. celo leto velja liti ta Ameriko in Kanado_______$6.00 ta pol leta____________$3.00 Setrt lota_______$1.80 Za New York za celo leto —$7.00 Za pol leta_______________$3.50 Za inoeemetvo ea celo leto —$7.00 Za pol lota_________$3.50 Subscription Yearly $6.00 Ajdvertieement on Agreement. 44Olas Naroda" iehaja vsaki dan ievtomii nedelj »n praonikov. DOptet brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj t* blagovoli pofiljati po Money Order. Pri spremembi kraja narodni-few, prosimo, da se nam tndi prejinjo bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. __ "GLAS NARODA", 82 Cortlandt Street, Telephone: Barclay 6189. New York, N. J KONGRESNE PREISKAVE NE BO Stavka tekstilnih* delavcev na Jugu se vedno bolj tiri. Samo v North Carolini jih štrajka sedem tisoč, in to število se bo v kratkem znatno pomnožilo. Ni daleč ca s, ko bo vsa tekstilna industrija južnih držav v ognju štrajka. Povod temu je dala uvedba nekakega "Taylorjevega sistema'* v Elisabethonu. Kapitalistom ni dovolj, da plačujejo svojim sužnjem sramotno nizke plače, ampak najemajo tudi posebne "strokovnjake", ki natančno doženejo, do kje sega delavčeva zmožnost ter uvajajo sistem še večjega izkorišča, nja in izrabljanja. Končni uspeh teh najnovejših odredb je bilo videti že vnaprej. Že itak dovolj izkoriščani delavci so se uprli nadaljnentu izkoriščanju. Tn tako se je širil št raj k dalje proti Jugu, v South in North Carolino ter zavzel neobičajen obseg. V državi Tennessee so se najprej s tem zadovoljevali da so izganjali organizatorje Unitqd Textile Workers Union. No, organizatorji se že vračajo. V Gas t oni ji, štrajkarskem središču Severne Caroline, so bili pa že bolj objestni. Governer, ki je v privatnem življenju sam tekstilu magriat, je poslal proti štrajkarjem milico. Toda milica ni zadostovala. Nadomestil jo je z po. divjanimi pomožnimi šerifi. Ta podivjana drhal je z bajoneti navalila na štraj-karje, na štrajkujoče ženo in dekleta. Ker je časopisje posvečalo tem razmeram precej pozornosti in je prišla stvar tako v javnost; da je ni bilo več mogoče tajiti, se je zgodilo kot običajno ob takih prilikah: začelo se je govoriti, da mora posebna kongresna komisija preiskati razmere po onih okrajih. Izvršilni odbor Ameriške Delavske Federacije se je obrnil na naprednega senatorja McKellarja. ki zastopa državo Tennessee, čds, da plačujejo lastniki delavcem sramotno nizke plače ter da žive v skrajno slabih razmerah Senator je torej ugodil prošnji Ameriške Delavske Federacije ter vložil tozadevno resolucijo. To je storil ne glede na to, da je vedel, kako velike sovraštvo industrijalcev države Tennessee si bo nakopal. Nato je pa izbruhnil štrajk v Severni Carolini. Pre; .-<» nameravali preiskati samo eno panogo tekstilne industrije — produkcijo umetne svile, dočim je sedaj potrebne zakonodajna preiskava vso teksilne industrije v južnih državah . To posplošenje je McKellar z veseljem pozdravil, kei je le izmerno olajšalo njegovo stališče napram fabrikantom Naenkrat pa ne kaže Ameriška Delavska Federacija nobenega zanimanja več za kongresno preiskavo. Štrajka namreč ne vodi Ameriška Delavska Federacija, pač pa National Textile Workers Union, ki bi s 4 a ko preiskavo zelo pridobila, ker bi lahko neoporečno dokazala upravičenost delavskih zahtev in upravičenost v splošnem. Ameriška Delavska Federacija zna izborno igrati na politična inštrumenta: prijateljstvo hlini republikanci administraciji, obenem je pa tudi neoficijelna pri jate * jiea demokratske stranke. kot prepričati demokratske se-:stilne industrL dežefe". Library, Pa. Sedaj pomladi, je začela trava zeleneti in ptičice so začele žvr-goleti ter skakati semtertja po drevju od veje -do veje. Tako je tudi prisJkao vsej Ameriki. Seved; pozdrav tudi Petru Zgagi! Naročnica. Girard, Ohio. Danes je minulo leto. ko je na; umetnik, bariton državne opere a Ljubljani, g. Anton Šubelj, prvi«' nastopil na odru Slov. Narodnegi Doma v Clevelandu. O obietnic njegove ipevske turneje po Arae # riki. hočem napisati nekaj mojil spominov. Pridno grem dalje, moram re či, da je naš pevec nekak drug Lindbergh. Kakor je Lindbergh, pogumno preletel široko morje, it •>i s tem priddbil veliko dabo, k bo zapisana v zgodovini a meri skega naroda, ravno tako je na* umetnik s svojim pogumnim sr ceni prinesel iz naSe roklne domovine v to veliko deželo drv no, lepo slovensko pesem. Naš solist jc io danes priredil že preko 60 koncertov. Tukaj je 'dokaz, kako naš narod ljubi našega umetnika, pa tudi drugi. Zatorej popravici zasluži ^labo kot zmagovalec za slovensko narodno pesem. Naš pevec je ]>onese? našo milo pesem iz New Yorka v zlato solnčno Oalifornijo. tako da danes že pozna našega umetnika skoraj vsa slovenska Amerika. Vsepovsod, kjer prireja koncerte, je narod zadovoljen in ga po Mravlja ker se zaveda, da je sin naše rodne domovine, kajti nat solišt je dvignil naš narod pred ameriško javnostjo v kulturnem glasbenem polju z našo le]>o pes-[mijo. In kako lepo je videti, kako naša mladina zasleduje našo pesem. Že vsaoti naših -pesmi, in se se izra-zila, da ne bodo nikdar pozabila našega pevea. Omeniti moram, da Se je g. Šubelj, ko je odthajal iz Cleveland«, .spotoma (ustavil pri nas, nakar smo se skupno odpeljali ž njim jaz. moja soproga. Mr. in Mrs. Za vb i, Mr. John Jesen ko in naš humorist Valentin Kosmač. Na \ia'ku proti Piftdburg+iu smo uganili vedno kako veselo, tako da smo brli naenkrat tam. Na kolodvoru nas je že ča"kal z avtomobilom naš gostoljubni rojak Mr. Johp Troba s svojhn smom. Odpeljali smo se naprej. Prva naša postaja je hila Corerdale. Pa. Ob iskali smo rojaka Goršiča. Sprejeti smo bili jako prijazno. Gr. Gor-šrč nas je pokrepearl z dobro kaip-Ijieo, gospa nam je pa pripravila jaško uvjsdo večfcrjdf *tako da smo bili msi t našim umetnikom prav dobre vdl je. Saflfto iškoefa, da smo NAŠI LJUDJE *e morali tako kmalu posloviti. Zatoraj hvala vam za potitrežbo. Nato smo zopet nadaljevali pot proti LrbraTy, Pa. Ustavili smo se pri rojaksu g. AinbrOžiču, nakar smo se podali v Slov. Dom, kjer :am je že pričakoval našega pev-;a Mr. Derinota. ,Nato se odpelje-mo na dom Mr. Troha, kjer smo aili gostje njegove hiše. Ko stopimo v hišo, nar» pride pozdravit .*elik prijatelj našega pevca Mr. Joe Vrček, ipotem pa še drugi in tako smo se zabavali pozno v noč. Drugi dan se je bilo treba posloviti od prijavne naselbine in go-itoljubnih rojakov. Hvala vsem skupaj. Nato nas zopet pelje Mr. John Troha nazaj v Library. Koncert je brl napovedan ob JJ. uri ]>opol-lan. dasi je vt*> dan deževalo, se .ii narod oziral na to. Dvora i m j» lila polna občinstva. Ko je nasto->il g. Šubelj in ko je zapel pesen. 4Kje je moj mili dom", .si je osvo ;il srca vseh, občinstvo je bilo taco navdušeno in je pozdravljale i burnim aplavzom pesem za pes ni jo. Navzočih je bilo tudi več Amerikancev, ki so prišli na odei estitat umetniku. Posebno jim je igajala pesem "En šuštar me ji vprašu". Koncerta so se udeležili rojaki iz raznih naselbin. Iz "West Newton, Pa.: Mr. in Mrs. Nežka Cer-:ie. Mrs. Julka Cerar in Rudolf ^vreč. sestra Kreča in svak. Nadalje iz Canonsburga. IMoon Run. Willoek. Universal, Pittsburgh, Coverdeale, Washington, Pa., Gi-rad. Ohio. Rojaki rz teli naselbin so že večinoma vsi slišali našega pevca, pa so se zopet z navdnše-ljem udeležili koncerta. Ne smem >ozabiti našega gostoljubnega rojaka Mr. Eržena in družino iz Pittsburgh, Pa. On se je udeležil še vsakega, koncerta s svojo družino. kar jih je priredil v Pa. Njihove hčerke se jako zanimajo za našo p osem. Obenem se zahvalimo Mr. Erženu, ki nas je poj>eljal na večerjo k svoji sestrični. Miza je bila polna vseh dobrot. Zatorej hvala Mr Ambrožiču in Mrs. A m b rožič. Tež ko se je posloviti od prijazne hiše, .kajti odpeljati smo se morali proti Piftsburghu na postajo, kamor nas je spremljal Mr. Eržen z družino. Na postaji smo se poslovili v upanju, da se zopet kmalu vidimo. Z g. Šiibljem smo se skupaj peljali do Youngstown. O., nakar smo se poslovili od njega začasno. Končno se še enkrat zahvalim Mr. John in Mrs. Troha za ves trud, in obenem se tudi zahvalim Mr. John Jesehko. Mr. Valentin Kosmaoh in Mr. in Mrs. Drenik za vso jrntftoljuibnost. Vsem skufpaj pozdrav! John Doleie. Piše Janko N. Rogelj. RAČJI LOVCI NA NAPAČ NEM SLEDU Akadeinični s*l£kar Božidar Ja-kac je bil rojen 16. julija 1899 v Novem mestu. Jugoslavija. Realko je absol viral v Idriji M a 1918 akademijo upodabljajočih umetnosti v Pragi, leta 1923, leta 1925 e v Parizu kot štipendist prosvetnega ministrstva v Beogradu. Sedaj je nastavljen od leta 1925 na drugi državni gimnaziji v Ljubljani kot profesor risanja. V šob/kem letu 1927—28 je imel študijski dopust. Odpotoval je v severno Afriko, kjer je ostal tri mesece ter se vrnil v domovino s krasnimi naravnimi posnetki. Sedaj je dobil dopust za leto 1928— 29, da odpotuje v Ameriko. Prvo razstavo slik je imel pred desetimi leti. zadnjo, dobro obiskano razstavo je imel Od 16. decembra do 6. januarja 1929 v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani. Imel je kolektivno razstavo afriških in domačih sifk, O tej razstavi so pi>ali časotjrisi v domovini. "Slovenec" je v svoji prilogi prinesel 13 slik. "Jutro* ie pisalo o uspehu, tako tudi "Slovenski Narod'*. Ob času, ko prihaja med nas slikar Božidar Jakae, čitamo v "asopisih, da se pripravlja naš slovenski umetnik in slikar Peru-šek. da odpotuje v domovino, kjer misli ostati leto dni. Slikarja Pe-rnšek in Jakae nam prideta v zameno. Želeti je. da bosta oba dobro sprejeta ; slikar iz stare domovine naj slika novo domovino in naše ljudi, slikar iz nove domovine pa naj naslika staro domovino nam tako. da jo bomo boljše razumeli, kot nas slikajo nekateri, ki se vračajo a- domovino. Pričakuje se. da bo g. Jakae tukaj v Cleveland« okoli 1. maja. Stanoval bo pri svojem bratrancu Antonu Colariču na 5385 St. Ola-ir Ave. Tmetnik misli ostati v Ameriki nekaj mesecev. Tu hoče naipraviti slike, ter potem enkrat pozneje raizstaviti njegova dela iz domovine. iz Afrike in iz Amerike. To bo gotovo razstava, ki bo zanimala slehrnega Slovenca in Slovenko v Clevelandu in okolici. VELIKA PARADA V RIMU Hmnantu na ugrabitev r Gradcu V nedeljo. 7. aprila, se je vr.ši-ila v Rimu velika v.lanostna para j da rezervnih alpskih čet. Rezer vusti so se pripeljali v prestolnico iz severnih provinc. Našteli so jih okolu 25.000. Rimljani so jih sprejeli z velikanskim navdušenjem. Že ob 6. uri zjutraj so ko-jrakali rezervisti, uvrščeni v od-jdelke. kakor za časa vojne, po rim-■skih ulicah in so se ustavili na j trgu sv. Petra, kjer se je vršila ob sedmih svečana maša. Po ina 17. let na, lepa Anna Sclieuerje-va. ki je bila zaposlena kot služkinja pri neki bogati družini v Gradcu, je te dni izginila iz mesta v zelo romantičnih okoliščinah. Gospodinji je dejala, da je prišel nje oče na obisk in da jo prosi za uro dopusta. Dobila ga je — ' in .se ni vrnila več. Kakor je por zneje dognala policija, je bila ta storija z očetom izmišljena. Po lepo služkinjo je prišel le. dogovorno ž njo. 44 letni mlinar in posestnik elektrarne iz Lipnice A-lojz Kaufmann, ki se je bil zaljubil vanjo lanskega leta. ko je bila pri njem v službi. Kaufmann je bil v ostalem oženjen človek. Doslej še niso mogli dognati, kam sta jo zaljubljenca popihala. Morda na Koroško, morda npa tudi v Italijo. VODNIKOVA DRUŽBA V LJUBLJANI bo izda'la za leto 1930 štiri krasne zanimive in pouč.ne knjige. Knrji-ge ibodo izšle to jesem. Naročila že seJdaj sprejemamo. Vse štiri knjige stanejo en dolar. Naročite do 1. junija. Na poznejša naročila se ne bomo mOgli ožirati. GIiAS NARODA, « Cortlandt St., iNew York CHy. ši je bila revija na Petrovem tr-gu. Alpinei so se |>ostavili .s čelom proti papeževemu stanovanju. Tedaj se je papež pojavil pri oknu, kar je navdalo rezerviste z velikim veseljem. Mahali .-o mu z rokami in s klobuki v pozdrav ter .so na vojaško povelje (pokleknili na tla. Praporščak pobesili zastave in papež je blagoslovil množico, ki je potem, ko je godba odsvirala papeško himno, vstala in se napotila proti grobu Neznanega vojaka pred Kvirinal. Tam sta rezerviste pozdravila kralj Viktor Emanuel in kraljica Jelena. Nato so tisoči odkorakali v Kol ase j, kjer se je pokazal v loži nekdanjih Cezarjev Mussolini ter je imel na množico nagovor. Svaril je alpinee, naj se ne dado izvabiti iz planih v mesta, ampak naj ostanejo doma in naj si osnujejo lastna og-nšijča. kadar pa jih pokliče domovina. naj slede njenemu pozivu z isto pripravljenostjo kakor 1. 1915., ko jih je klical kralj pod zastave. Lakota je preteklo hudo zimo prignala tudi zelo boječe vodne ptice v bližino človeških bivališč. Mnoge vodne ptice so pa smatrali za sovražnice rib. ki jih jc treba takoj posti vliti. Ljubitelji živali so pa trdili, da ptice nikakor niso tako škodljive, 'kakor jih o-pisujejo. in da je to samo povod, da lahko streljajo predvsem okusne divje race. Vt*č tednov je divjal o teh na-sprotstvih hud boj v časopisju Nekega časnikarja -o pa račj lovci, ne da bi on o tem kaj vedel osumirili, da piše članke v prilo;_ pticam, torej v škodo lovcem. Ne kega jutra je ležala pred njegovi mi v rat m i lopa raca; v kljunu ji imela listek, na katerem je bile napisano: "Raca je morala žrtvo vati svoje življenje, da vas posku si pripraviti do tega. da ne bost« več pisali člankov ki so za rib« škodljivi. Sicer pa vi niste niti ri bič niti lovec in va> tedaj cela z;i deva prav nič ne briga. Dobei t<%!" Ta raca gotovo ni bila škod ljiva tam. vendar morala dah življenje; njeno meso je šlo seve da naravno pot vsega, kar je z; jesti. Ko dva dni nato ni izšel no ben članek v prilog pticam. tretji dan ležali preti vratmi čas nikarja kar dve raci. Priložen j« bil listek z vsebino: "Poglejte, kako -si lahko zaslužite, ne da bi pi sali. dve okusni ipečenki". Dan nato je izšel članek, ki jt •proglasil, da >o ^koro Vvp vodnt ptice ribam škodljive. Še isti dar je dobil časnikar po pošti /.avi tek. v katerem sta bili dve raci in steklenica izborn^ga vina. Na od-rezku poštne spremnice je bilo zapisano: ''To je prava 'beseda ! Iz borno! Tudi mi o ribarstvu ničesar ne razumemo, vemo pa, da jc raca najboljša jezerska riba in priloženo vino najboljša ribja voda". Ta igra je trajala tri tedne. Časnikar je dobival svoje race. če so izhajali članki proti vodnim pticam ali v njihov prilog. Tudi če ni izišel noben članek, je časnika? dobil svojo pečenko. Seveda se j« pa končno naveličal račje pečen ke in pisal je v listu prve bese ile o račji zadevi. Zahvalil se je za nezaslnžene race. ker on. dr ni o račjem sporu napisal niti besedice. ""Ni hudo, če račji lovci nt znaoj vohati in se puste od lastnih rac voditi za nos. hudo poštam šele tedaj, če mora časopisje no siti odgovornost za .to lovsko po manjkljivost". S tem je sklenil. Ko je šel čas nikar z doma. je našel na kljuk! obešenega galeba, ki ima ribje mast in pa račjo glavo. Na listki je bilo napisano: "Včeraj je bilo zborovanje ii s«'da^j vemo. pri čem da smo. V ste najboljši račji lovec, pe da h enkrat ustrelili. Niste vredni *tre la, Še manj pa race. Upamo, d; boste požrli tudi galeba; z račjf glavo se pa lahko obrššete". Ce je časnikar to storil, ne po ročajo. V Staro Gradiško. Pred celjskim okrožnim sodiš čem je bil obsojen 21-lettni brepo-stelni čevljarski pomočnik Aloj> Anderlič zaradi tatvine na G me secev težke ječe. Višje državnr pravdništvo v Ljubljani je od redilo, da se odda Anderlič, .ki jt bil že 6-«krat kaznovan zaradi tatvine, vlačugarstva in prestopka zakona v orožju, v prisilno delav nieo v Stari Gradiški za dobo treh let. ROJAKI, NABOČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI. Umrl je v goriški bolnišnici Mihael Prin-čič, "star 69 let, iz Cerovega, na opeklinah, ki jih je zadobil pri kuhanju. — V Pikčih pri Dobrav^jah na Vipavskem je nenadoma umrl Ka-rol Kravos. — Tudi nagle smrti je umrla Ema Hroljat iz Dobravelj. — Kap je zadela na poti v urad Franceta Žobna, knjigovodjo na goriški zastavljalnici. Eeter Zgaga J ca——we i t > Sinček je vprašal očeta: — Oče povej, mi, kaj je uljudnost f — Uljudnost, moj sinČakaj, ti bom pa povedal. Jaz sem star petdeset iet in imam že vse sive lasi-. Pa grem po ulici in srečam žensko, 'ki ima zlato-rmene lase, krafko krilo in svilene nogavice in bi ji človek po obnašanju komaj dvajset let- prisodil. Dobro se poznava, zato se začneva izgovarjati. In tekom cclega jw>gova-ra ji nikdar enkrat ne rečem, če se še spominja, kako je bilo takrat. ko sva skupaj v šolo hodila. Vidiš faftt, to je uljudnost. — Včeraj sem pa tvojo taščo nrečat. — jt- rekt'1 prijatelj prijatelju. — Se precej čvrsta Ženica. — O, ja nič ne rečem, — je odvrnil prijatelj. — Jako čvrsta in zgovorna je. Skoda, da ji povzroča hoja take težave. — Hoja.' — se je začudil prijatelj. — Dva bloka daleč sva šla, pa nisem nič opazil. Tako hitro je hodila, da sem jo komaj duha-jal. — Nič ne rečem, nič ne rečem. Trtda videti bi jo moral, k^dar pride k nam. Že zgodaj zjutraj pride. Mis'lim. tla bo šla pred kosilom. pa sedi. fn po kosilu ^edi celo ljubo popoldne. Tudi pri ve-Vrji ostane. In potem je pri nas se pozno v noč. kajti ne more in ne more iti. * — .Al o j Bog, — je vzkliknila mlada ženica. — Miši >o obžrle vso potico, ki sem jo -»pekla za tvoj rojstni dan. Možiček je j«* objel in poljubil. — Lo potolaži ^e. Le potolaži se. "Ni je na >vetu nesreče brez sreče. Če >o miši potico požrle, že vsaj miši ne bomo več imeli. * Časopisje poroča, da je izgubil Ford v enem letu dvainsedemde-set milijonov dolarjev. lina sicer še nekaj nad petsto milijonov, toda izgubiti dvainse-demedeset milijonov, to ni malenkost. Kdo ve. ali bo mogel kupiti to poletje nov slamnik, ali bo pu lanskega ponosil ? * Zavezniški gospodje, ki odpravljajo v Ženevi orožje, so odredili, da metanje bomb iz zrakoplovov v bodoči vojni ne Ibo prei>oveda-no. Kaj vraga.' Ali niso lani ali predlanskim isti gospodje podpisali pogodbo, v kateri so prekleli vojno in prisegli, da se nc sme nobena vojna več vršiti. Metanje bomb iz zrakoplovov pa menda tudi ni nikako igračka-nje. * 17-letna Elconora Smith je letala šestindvajset ur nejwestano nad New Yorkom. Sedaj pi*aVi, da bo njo na prva pot v Rini. Nič ne rečem, svet je napreden, toda nobeni sedemnajstletni punci bi še lic bilo treba hoditi v Rim. * Tako je bilo sklenjeno in določeno. Parnik "Leviathan" bo nalož?l v Angliji gotovo množino pijače, ki bo potnikom za primeren denar na razpolago. Ko se bo parnik približal ameriški obali na dvanajst milj. bo dal kapitan vso nreosta'lo pijačo vreči v morje. In tako se je zgodiio: s pijačo založen parnik je odplnl proti New Yorku. V razdalji dvanajstih milj od ameriške obali pa menda ni bilo treba kaj pr?da metati v morje, 'ker je slehernemu znana žeja vračujočih se ameriških potnikov. * Pesnik je poslal uredniku kup pesmi ter v pismu dostavil: — Tukaj vam pošiljam svoje duiševne proizvode. tNajlepše pesmi zložim takrat, kadar ne morem ponoči spati. Urednik mu je odpisal: — Pojdite v lekarno in kupite kafce praske. da iboste mogli -spati. 3BS5H3BSI G-LAJ5 NABODA, 27. APR. 1929 Koloma ii Mikszath : STARA VRATARICA "Ali ste res vi? Me ne poznate? Saj sem vendar vdova Pri-kler, pri kateri ste stanovali. Ne glejte ine tako, kakor da sem vam <*L»to tuja." Nesrečnež je omahnil in moral se je prijeti za kol svetilke, da ni padel. "Vi ste bolni, ubogi Kari. Pojdite z menoj. Kako je le moglo tako priti? Ampak meni he je že. Starokrajska porota, L'Entrej>rL>e des pompes fune- seticah svoje celo premoženje: 95j tako si je mislila, goldinarjev in 40 krajcarjev; nič'človek v življenju, brew— Zavod za slovesne pogrebe —je spoštovanja vredna ustanova. Sicer njen posel ni ravno prijeten, tod« vseeno je, kakor rečeno, spoštovanja vredno, da upravlja ljudi za gotovo prevoz-nino na drugi svet. Seveda je to nekoliko draga stvar, toda človeška pot je dolga in današnja prometna sredstva draga; pri tem pa imamo tudi mirno zavest, da se ni treba nikoli več vrniti. V starih časih, ko ko še uporabljali nosilnico, je to mnogo enostavnejše in na vasi hp še dandanes prenašajo kandidati za pekel in nebo. Toda meščani, ki ves čas svojega življenja ljubijo sijaj in razkošje, četudi se morajo ločiti od vsega, kar jim j«' ljubo, se ne morejo ločiti od te posiednje časti. Kadi tega jih Entreprise des pompes funebres, njihovemu stanu primerno odvede po zadnji poti. Imenoval sera to opravilo spoštovanja vredno ,toda si ljudje, ki se jim zdi to opravilo lepo in se ga močno vesele. Tako so pripravljali stari Priklerei, v časti in službi osiveli vratartei nek" hiše na Kerepešerjevi cesti, ]>ogrebi največjo zabavo. Prav res je, da bi sv mogel elo-vek v teku petdesetih let v prav tej ulici tako privaditi pogrebnemu petju kakor tiktakanju stenske ure. Stara vratarica se je tudi privadila temu in se popolnoma sprijaznila z mislijo na smrt. Saj jo pa tudi ničesar več ni vezalo na življenje. Njeni znanci so že davno pomrli, ljudje pa. kateri so živeli sedaj, niso bili zanjo. Imela je sa*no eno željo. V stari, obrabljeni nogaviei je hranila v lepih srebrnih goldinarjih in do- OslabeLa in nervozna vsled influence. Ker je našli zdravilo, katero ji j« povrnilo zdravje In moč, iell Air«. D. G. Lowry, Milton. Pa., da »e tudi drufri o-knrlatljo x njeno Izku&njo. Ona pravi: "Influenca me je tako izdelala, da sem komaj opravilala hišna dela in vsa »dravila ml nlno pomagala. Zabela sfm jemati Nuira-Tone In nedaj se i»r»čutlm mnofro bolje, čeravno nisem jemala redno, kot bt morala. Nuga-Tone je v resnici fino zdravilo in ga. ;>riporočam vsakomur." , .Vuga-Tone Je resnično velika pomoč za trpele f-lovefctvo. Ono je dalo novo zdravje In moč milijonom owham. Iz-holjfia apetit In prebavo, odpravi ledvične, rm-hurn« In želodčne nerodnosti, kronično MLprtje. o jat'ji oslabele iivee in povrne okrepčujoče ppanje. Kupite eno *t>klrnlro Re dane« — ter »I iaboljRate zdravje In pridobile novo mnč. Nuua-Ton* lahko kupite v vsaki trgrovlnl. kjer prodajajo zdravila. Ako ga trgovec nima v zalogi, naj ga vam naroči od za-lagatelja * zdravili. —Adv. več in ne manj. Srčna želja njenega življenja je bila, da bi zvišala prihranke na 100 goldinarjev. kajti želela si je pogreb za 100 goldinarjev. Izpred svojih hišnih vrat je gledala vsak dan pogrebe, pogosto pa je šla tudi sama za njimi, če je umrlega poznala ali ne, ter se je najokala, kolikor se je hotela. Pri tem jih je primerjala s tistim, katerega je želela sebi, ker pogrebni cenik je poznala iz glave na pamet. "Takšen bo moj pogreb" ali "moj bo za petnajst goldinarjev boljši in več sveč bodo nosili," je s ponosom ugotovila. Pogosto pa se je vrnila tudi potrta v svojo revno kletno stanovanje, ako je bila gledala slovesen pogreb kakega imenitnika. "Ta je moral veljati celo premoženje. Kako srečni so vendar bogatini," je žalostno vzjihnila in se nehote spomnila Veresovega Karla. Tor^j je vendar živelo bitje, za katerega se je zanimala stara Pri-klerca. Kdo je bil to? Morda sorodnik Ne. ti so bili že davno mrtvi. Karl Veres je bij samo reven študent, ki je stanoval pred dvajsetimi leti v njenem siromašnem kletnem stanovanju. Bil je grd. rdečelas dečko, ki ni imel ničesar in nikogar na širnem svetu ko svoj razum in vsojo pridnost. Ko je ta rdečelas i fant razpenjal svoja krila za polet po svetu, ga je starka skrbno opazovala dol-go časa iz svojega bornega stanovanja. Od dne do dne se je bolj dvigal kvišku. Začetkoma je starka le semintja zasledila njegovo sme v časnikih, toda končno je prišel čas, ko je bilo njegovo ime vsak dan v časopisju, ker Veres je bil izvoljen za poslanea v državni zbor in postal velik in slaven. Vsepovsod je bil čislan kot mož. ki se je potezal za narod in ki je mogočneže šibal v silnih besedah. On se je gotovo ne bi več spominjal. Zanimala se je za usodo svojega nekdanjojra stafrtovalca kot se zanimamo za junaka povesti, katero smo prebrali le na polovico. Kaj bo takrat že postal, kako visoko bo po vzpel in kak |K»greb bo imel, ko bo umrl. Razred pogreba ji je bil najbolj gotovo merilo za veličino človeka, ker, kolikor se tedaj velja naj- Maribor, 9. aprila Predzadnji dan pomladanskega zasedanja je razpravljala in sodila mariborska porota o treh zločinih; zavratni roparski umor, tatvina in uboj* Obdolženec je res kmalu nato tpdi priznal dejanje. Povedal je, da je gospodarja dne 19. decembra 1928, ponoči spečega ubil in ga potem zakopal v bližini ute. Na licu mesta je pokazal kraj, ! kjer je zakopal žrtev. V jami so zdelo, da bo tako; zakaj se pa'MOR1LEr MLINARJA JEREJ truplo pokojnega prepirate z mosroemmi MICA PRED POROTNIKI Jozpfa Jor(im,ca. Oblečen ic bil prepirate Mož ni mogel Črhniti niti besedice. Molče se je pustil voditi in bolj natančno pokaže, ni stara [čez pol ure je bil v mali sobici, Priklerca ni imela tako napak. I odkoder je pred mnogimi leti za-Leta so minevala in iz petinde- čel svojo življenjsko pot. l>ske- vetdesetih goldinarjev je nastalo že sedemindevetdeset. Umazana nogavica se je napolnjevala le počasi ker le redko kedaj je mogla dati na stran, od svojih skromnih prejemkov kako desetico. Kaj se je zgodilo med tem časom z Karlom Veresom ? Nenadoma je zmanikalo njegovega imena v časnikih. Ljudje so se še vedno ljubili in sovražili, dnevniki so prinašali še vedno vsak tajoči dnevi slave in sijaja so se vsi izgubili v nič. Med včeraj in danes ni bilo ničesar. Danes je ležal, kjer je počival včeraj, morda cdo v ravno isti postelji. Stara ženica mu je stregla in kuhala zdravilne čaje. toda bolniku je bilo zjutraj slabše in ko se je stara Priklerca tretjega dne prebudila je bij mrtev: Stisnila je solzo, ki ji je prišla v oko, potem je vzela iz omare Prvi se je zagovarjal danes 23-letni samski mlinarski vajenec I-van Kolar iz Središča, ki je v no- Oblečen je bil v srajco, spodnje hlače in jahalne hlače. Na glavi, vratu in prsih so se videle rane. V koči, kjer je bival pokojni z obdolžencem, so na- či na 19. decembra 1928. v Obre- sli na steni ob postelji knave ma- nikjer več ni bilo imena Karla Ve- .staro nogavico, usula iz nje de- re.-1. — Kaj se je z njim zgodilo? Morda je šel v tujino ali pa je bil z novim drugačnim imenom pov-zdignjen v plemiški stan. Stara ženica je skoraj pozabila prekinjeno zgodbo in se je je s.}>omniIa kveČjem. kadar je bil pogreb kakega velikega gospoda, kar se je pa zgodilo le redkokdaj. Leta so brž minula. Mnogo, nar in razdelila v dva kupčka. "Za tako ženo kot sem .jaz, jc devetinštirideset goldinarjev tudi dovolj za pogreb. Sveč ne bom imela. In tudi stari mrtvaški prt mi bodo dali. Vseeno je tudi ta-jko dobro." Z ostalimi devetinštiridesetimi goldinarji so pokopali njenega nekdanjega stanovalca in sedaj je mnogo krst so že prenesli med tem ^ m0(j]a ,stara Priklerca čisto natanč- po Kerepešerjevi cesti, cela generacija je šla in staro Priklerco so še vedno gledali pri pogrebih. Nekega večera, ko se je bila ravno vrnila s pokopališča in je stala pred izložbo mrtvaških ven- no videti, kako bo nekoč njen pogreb. 260.000 parov nogavic v ognju V veliki tovarni volnenih ple-cev. ogledujoč eene. je šel mimo tenln KrLt?tijan Baumgartel v A- ▼ JUGOSLAVIJO in ITALIJO po COSULICH progi priredimo dne 22. maja 1929 • s pomikom WILSON" i. kurjen z oljem, vozi z brzino 20 vozlov na uro. NA RAZPOLAGO SO NAM STAVLJENE IZVRSTNE KABINE Za-arajte prostor in pišite za pojasnila na: SAKSER STATE BANK 82 CortUndt Street New York, K. T. Tel Barclay 0380 '30* nje ubog razcapan mož »Stara Priklerca je pogledala za njim in zdel se ji je zelo znan. šu na Češkem je izbruhnil požar, ki je navzlic nadčloveškim naporom gasilcev uj>epelil ogromna noga-Samo no- Ravno prav, da se je ustavil pred ^ladišča. poln* pletenin, pekarno, sedaj si je mogla ogleda- ™kav,c 5n dru-,h" s ti nesrečneža nekoliko natančne- je pogorelo nad ^>60.000 pa- je. Njegova suknja je bila Ijena do samih niti in iz ogu- rov. Skoda čevljev,čeških kron. znaša več milijonov Gasilci so dosegli le so gledali goli prsti, pogled mu je(t°liko, da ^ požar ni lotil bliž-visel, poln peželjenja, na izlože-, ^ih. nižjih stanovanjska poslo- nih kruhili. Pri iim P0"1^1 fd* posvetil plamen pli- njig zapadli sneg. ki je se pokri- Tu mu je , . f nove svetiljke v obraz in stara že- va* strehe, niea ga je takoj spoznala. "Kari" je tiho zaklicala. Razcapana postava se jc prestrašeno obrnila. NAROČAJTE SE NA [ "GLAS NARODA" l žu večkrat udaril s sekiro spečega Jožeta Jeremiea po glavi, vratu in prsih v namenu, polastiti si po njegovi smrti Jeremičeve premičnine. Na novega leta 1929 je prišel iz Ormoža Frane Jeremie obiskat svojega brata Jožeta v občini O-brež. Šej je po ledu do dravske struge in klical brata. Ker se ni nikdo oglasil, se je vrnil domov. Dne 11. januarja 1929. je zopet šel Franc Jeremie v družbi Antona Šefa obiskat brata. Doma je našel le obdolženca in še nekega Hrvata. Oba sta sedela v uti. Obdolženec. vprašan, kje je gospodar. v začetku ni maral dati nobenega odgovora, pozneje pa je jo žrtev skoraj obglavil. Zdravni-trdil. da je Jože Jeremie na Mi-jška pomoč bi bila brezuspešna. Obdolženec je priznal hladnokrvno zverinski zločin. Dejanje deže: stena je bila deloma že opraskana. Istotako so našli v koči dve sekiri, eno dvoročno, okrvavljeno, drugo kolarsko brez madežev. Na podstrešju je bil skrit podzglavnik, oškropljen s krvjo. Sod na izvedenca, ki sta raztelesila truplo pokojnega, sta ugotovila pet poškodb, in sicer nad in za desnim ušesom, nad desnim za-tilnikom, na vratu in prsih. Poškodbe so bile prizadejane s topo-robnim orodjem, na vratu s seki- Božiča do 10. februarja t. 1. v Far- spal, je vzel obdolženec poleno iu udaril trikrat Jeremiea po glavi. Nato ga je zavlekel iz hiše in ga zunaj udaril še z ojstriuo sekire za vrat., da bi bil gotovo mrtev. Naposled je truplo zakopal. V denarnici pokojnega je našel le 10 Din. drugega denarja ni našel, navzlic temu, da ga je dolgo pono-čiiskal. Karuzo, bilo jo je kakih 200 kg, ter rž — kakih 50 kg — je prodal, kokoši je večinoma pojedel in si prisvojil pokojnikovo obleko. 1'moril je gospodarja zaradi koruze, tedaj iz i kmalu aretirali. Stermec, ki ga je zagovai^al odvetnik dr. Hojnik, je bil obso-len na leto dni težke ječe. O uboju v Limbušu z dne 10. marca, kjer je padel kot žrtev Franjo Čeh, smo poročali nedavno tega in je vsa tragedija družinskega očeta čitateljem 5e gotovo v spominu: 19-letni delavec Anton Cvetko, ž<* dvakrat kaznovan zaradi telesnih poškodb, je kritičnega večera hotel znesti svojo jezo nad nekim Vezovnikom, ki ga je nameraval pretepati, a je dvignil svojo roko nad Franjom Čehom, ki ni imel s Cvetkom nobenega prepira. Fantovska pre-šernost, alkohol in podobne komponente so privedle do žalostnega rezultata, ki je običajen po naših gostilnah: aufbiks — nož — kri — smrt človeka. Tako je bilo tudi v tem primeru, čigar potankosti so na las podobne vsem ubojem ic jih zato ne bomo ponavljali. Porotniki so soglasno potrdili uboj in je dobil Cvetko, ki ga jc zagovarjal odvetnik dr. Irgolič, pet let težke ječe. Posojilo na Vino bodo dajale posojilnice v Paziau, 1 j en od m in Bernu. Kmet ho prejel 75 lir posojila na vsaki hektoliter neprodanega vina, ki leži se v kleti, in sicer za -dobo ■šestih mesecev. _ ,-t ^ Nesreča ali kaj? Tolminski zdravnik je našel na cesti proti Podmrfcu težko ranjenega Lrtiko Kendo, bivšega orožnika. K end a je "bil Se pri življenju. Zdravnik mu je ogcxtovil tež-kod rano na Kenda je bil ■prepeljan v .„ goriško , "bofcušrtieo, kjer je izdihnil. - ' - ' v _ * iS - • ' • * "" "z' GLAS NARODA, 27. APR. 1929 - • -s eCe rože. komah. Za Glas Naroda priredil O. P. Bajka o hijeni. 15 (Xadaljev&nje.) Krčevito je stisnila svoji roki. Napravila, je neumnost, v svoji zmedenosti. Za ljubezen Rajnerja do princesrnje Helene iz izvedela na neoporečen način. Nekega dne .se je »plazila v Kajnerjevo delavno sobo ter špijonirala v njigovi pisalni mizi. Pri tem ji je padlo v roke neko pismo prineetsinje Helene, — njeno poslovilno ]>stno nanj. Ona ga je takrat prečitala. Boječe je skušala najti izgovor ter se prisilila k bolestnemu smehljaju. — Rok mi je izdal to nekega dne, da ljubiš princesinjo Heleno In da si bil na tajnem zaročen ž njo. &e vedno je zrl nanjo bledo ter preteče. — Rok? Odkod pa je vedel Rok za to? Jaz mu tega nisem nikdar zaupal. Niti ovoj lastni brat ni vedel za ime dame, kateri je pripadalo to oje i>rce. Jaz sem se s svojo častno besedo obvezal, da nikomur ne zaupam njenega imena. Grofuca Geribda je vedela, da jo more le največja hladnost obvarovati pred tem, da ne (bo razkrinkana kot špijonka. Ni se brigala za to, da je po krivici obdolžila svojega mrtvega moža. —• Rok je videl nekega dne pernio prirccesinje Helene na tvoji pisalni mizi. Jaz mislim, da te je ravno obirskal v JSehelingen. To pismo je bral deloma. Grof Rajner je stisnil skupaj svoje zobe. On se ni mogel opomniti, da bi bil kdaj pustil njeno pismo na uvoji pisalni mizi. Gotovo pa je bilo le za kratek čas in nesrečen .slučaj je hotel, rosim, da ne stres svoje molčečnosti tudi ne v bodoče. Za to te prosim, ne radi mene, temveč radi vojvodinje. Njen mož ne ve ničesar o tem doživljaju in življenja svoje žene. — Ker veš ti sedaj toliko, — je nadaljeval grof Rajner po kratkem molku, — ti -moram še sporočiti, da sem se v resnici na tajnem zaročil s princesinjo Heleno. Midva sva upala, da dobiva dovoljenje vojvode za najino zvezo. Tedaj pa sva izvedela, da je vojvoda že obljubil roko svoje sestre nekemu drugemu. Ukloniti sva ie morala trpki (potrebi. Težkega srca sva se ločila. Raditega sem ostal samoten mož. Tako, Gerlinda, sedaj veš za vse ter te prosim še enkrat najstrožje d iskreč i je. Zadeva mora ostati tajna. Ti lahko presodiš ta po tem, če ti povem, da nisem govoril o tem niti s svojo nevesto. Grofica Gerlinda je poslušala njegove besede v mrki odrevenelosti. Sedaj, ko je bila končana nevarnost razkritja, ni imela ta pretekla epizoda iz njegovega življenja zanjo nikakega zanimanja. Preplašila se je zopet šele tedaj, ko je prtčel govoril o svoji nevesti. — Jaz bom seveda molčala. Ti pa mi uisi niti sporočil, s kom da si se zaročil . Napet, mučen izraz je izginil iz njegovih potez. Pogladil se je po čelu ter se zasmejal. — Zares, Gerlinda, pri tej razpravi sem popolnoma pozabil na to. Moja nevesta je vsled tega Josta WaHow, hčerka ministra. Zopet je skočila Gerlinda 'pokonci. — To je vendar nemogoče! On se je ozrl vanjo ter zmajal z glavo. — Jaz te ne razumem. Nemogoče? — Tako praviš drugič. Zakaj se ti zdi moja zaroka nemogoča? Gerlinda se je prisilila tk miru. — Josta je še otrok proti tdbi ter te imenuje s!tric Rajner. Kadar si govoril o njej, sc je zgodilo to vedno tako kot govori stric o kakem otroku. V njegovem obrazu se je nekaj premaknilo, kot da so mu neprijetni njeni ugovori. — To je stara navada iz njenih otroških let. Vsled tega si si ustvarila napačuo diko o njej. Ona je stara že eno in dvajeset let- Hudoben smehljaj se je prikazal v očeh Gerlinde, a skrila ga je fa poveaenhni trepalnicami. — V razmerju s teboj je tvoja nevesta še vendar otrok. Sedem najst let razlike med moSkiin in žensko — to je preveč. Dosti poguma si -pokazal, moj dragi Rajner, da si privezal tako mlado bitje nato, — je rekla počasi, kot da se bori težko za vsako besedo. On pa je zrl zelo resno, skoro potlačeno predse. To jj zapazila pri nekem hitrem, motrečem pogledu. — Ti pomisleki so iprišli tudi meni. Kljub temu pa sct si drznil zasnubiti Josto. Dala mi je povoljen odgovor. Zopet je poletel njen pogled v njegov zamišljeni obraz. Morala je govoriti naprej proti tej zaroki. Bilo ji je, kot da mora skušati rešiti napol izgubljeno pozicijo. Z naporom se je prisilila k mehkemu, nežnemu tonu, ki ni odgovarjal njeni notranjosti. — Niso toliko leta. ki leže med teboj in tvojo nevesto. Resnii-na ljubezen premosti lahko še večje ovire. Ti pa ne ljubiS gospodične Woldow in v kolikor morem presoditi jaz, ima tudi ona do tebe le ljufoezen do starega strica, ne ipa do moža. kateremu hoče dati telo in dušo. Vsled tega ti rečem, kot izkušena ženska, da je bolečina bre* primere voditi življenje 'brez ljubezni in ti nisi mož, ki bi lahko vodil tak zakon. O gospodični WaHow ne morem govoriti, k^r ne poznam. Če pa je glohokočutno bitje, bo še bolj trpela kot pa ti. Živeti kot neljubljena žena neljuJbljenega moža je peklenska bo- Pred mnogimi, mnogimi leti je bila Hijena najbolj otožna žival v velikem temnem gozdu. Sama je blodila okoli in žalostno pobe-šala glavo. "Zakaj se nikoli ne smeješ?" jo je vprašala Zebra. "Kaj bi se smejala!" je odvrnila Hijena. "Ničesar smešnega ne vidim v vsem velikem temnem gozdu!" "Tako?" se je začudila Zebra, zakaj ona se je bila ta dan že mnogo smejala. "Da, tako je!" je žalostno rekla Hijena. "Pojdi z menoj! Pokažem ti nekaj, kar te bo razveselilo, in glavo stavim, da se boš iz srca nasmejala!" je rekla Zebra. "Dvomim, da bi bilo tako!" je odgovorila Hijena in šla z njo. Zebra jo je peljala pod kokosovo palmo, kjer je bilo mnogo o-pic, ki s o se igralec/Skakale so na okrogin se premetavale po travi. "Kako so smešnel'' se je za-smejala Zebra. "Ničesar smešnega ne vidim!" je odvrnila Hijena in postala še bolj otožna. Ko je Zebra videla, da se Hijena ne smeje, se je ujezila in odšla. "Zakaj se nikoli ne smeješ?" je vprašala Lama ubogo Hijeno, ko je prišla mimo njenega .stanovanja. "Kaj bi se smejala, ko ne vidim v vsem širnem, temnem gozdu ničesar veselega in smešnega!" "Tako?" se je začudila Lama, zakaj ona se je bila že ves dan smejala. "Da. tako je!" je žalostno potrdila Hijena. "Pojdi zmenoj! Pokazati ti hočem nekaj, da se boš smejala!" "Dvomim, da bi bilo tako!" je odgovorila Hijena, a vendar se je pridružila Lami. Prišli sta do stare štorklje, ki je stala na eni nogi. Pravkar je dvigala perot in se grela na soln-cu. "Ali ni smešna!" se je zasme-jala Lama, ko je štorklja zazehala in odprla kljun, kakor da bi hotela ves svet pogoltniti. "Prav nič smešna se mi ne vidi!" je odvrnila Hijena in njen obraz je postal še bolj žalosten. Ko je Lama videla, da se Hijena ne smeje, se je ujezila in odšla. Hijena se je vlegla in malo je manjkalo, da ni naglas zaplakala od žalosti. Pa je prišel prijazni Krokodilček in vprašal • "Zakaj se nikoli ne smeješ?" "Kaj bi se smejala, ko ne vidim v vsem širnem, temnem gozdu ničesar veselega in zabavnega!" je dejala Hijena. "Tako?!" se je začudil prijazni Krokodilček. Ni mu šlo v glavo, zakaj se ne bi vse živali .smejale, ko je vendar toliko smešnega v velikem temnem gozdu. "Da. tako je!" je žalostno potrdila Hijena. "Kaj se smeješ, neuinnica?" je vzkliknil prijazni Krokodilček. "Pomagaj mi rajši, da se rešim te nadloge." Hijena je hotela pomagati, ker se je venomer smejala, ni i-mela moči. da bi vstala in prišla ubogemu Krokodilčku na pomoč. Bolj ko se je Krokodilček jezil, bolj se je Hjiena smejala. Naposled se je Krokodilčku vendarle posrečilo, da je zlomil vejo in se tako rešil iz mučnega položaja. "Ali .se še ne boš nehala smejati/" je vprašal Hijeno. A Hijena ni mogla odgovoriti. Lomil jo je smeh in kakor smo zvedeli, se še vedno smeje in vse živali ji zavidajo njeno dobro voljo. John A. Heydler ADVERTISE t n GLAS NARODA ■Ste* "P * -tam«- qamik^<« Sitiprung NM ^ 30. aprila: America. Cherbourg. Bremen 1. mala: Mauretanla. Cherbourg 2. maja: Dresden. Cherbourg. Fremea 3. maja: Prance. Havre Vulcania, Trst Homeric. Cherbourg Ryndam. Boulogne Sur Mer. terdam Rot- hinhv aaiu.cn, wmm. a c. .predsednik National Baseball League, je izročil predsedniku Ho o ver ju in njegovi ženi brezplačno vstopnico k vsem baseball ski m igram. KNJIGARNA "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. RAZNE POVESTI in ROMANI: Amerika, povsod dobro, doma najbolje .......................65 Agitator (Kersnik) Liroš........80 Andrej Hofer................... .50 Arsene Lupin ...................60 Beneška vedeževalka .............35 Belgrajski biser .....7.......... [35 Beli meeesen ....................40 Bele noči (Dostojevski), trdo vez. .75 Bele noči, mali junak ...........60 Balkansko.Turska vojska .......80 Balkanska vojska, s slikami.....25 Berae s stopnji? pri sv. Roku .. .50 Blagajna Velikega vojvode.......60 Boy, roman .....................C5 Burska vojska..................... Bilke (Marija Kmetova) .......25 Beatin dnevnik .................go Božični darovi..................... Božja pot na Šmarno goro.......20 L 2 v. Pesmi — Ode in elegije — Sonetje — Romance, balade in legende — Tolmač (Levstik) . 2. zv. Otročje igre v pesenrali _ Različne poezije — Zabavljice iu pušice — Jeza na Parnas. — Ljudski Gals — Kraljedvorsk! rokopis — Tolmač (Levstik) .. Trdo vezano .. fi DNI PREKO OCEANA NaJkrajSa In najbolj ugodna pot za ootovanje na ogromnih parnikih: France 3. maja; 24. maja. Ile de France 10. maja, 31. maja Paris 15. maja; 7. junija. 'Ob Dolnoil.) Najkrajša pot po železnici. Vsakdo Je v posebni kabini z vsemi modernimi udobnosti — Pija•••;:.............30 različnih potih ....... Do Ohrida in Bitolja...........70 Notarjv noSj hllIuoreska neteljica ........................60 xarod, ki izmira ......... Dob z orožjem .............50 Naža vas. „. (1„. 9 [v>vesti Don Kisot iz La Manhe...........40 Nova Erotika, ,r(lo vez. Dve sliki, — Njiva, Starka — (Mesko > .....................f,0 Devica Orleanska .............. .50 Duhovni boj . .. .50|Na Indijskih otoUih ..... Dedek je pravil; Marinka m skra- | ]j(ltjje EiizaStaki::;;:;;;;;;;;:;:;;;;;; Nekai iz raske VK^ovine Fabijola ali cerkev v Katakombah .45 arovška ukharica .................80 Nova Erotika, trd. vez. Naša leta. trd. vez. ... broširano .40 . .35 .40' .90; .70 ... .70, ... .80, ... .60 ... .50 j ... .40 ... .35 Nihilist .........................40 Narodne pripovedke za mladino .. .40 strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega polka ........1.50 £ i Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka .25 Hadži Murat (Tolstoj) ....... Hektorjev meč ............... Hči papeža, trdo vez............ Hudi časi. Blage duše. veseloigra Pojdi z menoj! Pokažem ti H^ika8*™^ ................. '71, Dnkraj pragozda Fran Baorn Trenk .............35 Na krvavih poljanah. Trpljenje in Filozofska zgodba ...............60 Fra Diavolo .................... JS0 Gozdovnik (2 zvezka) ...........1.20 Godčevski katekizem .......... Gostilne v stari Ljubljani .... Grška Mytologija .............. 1._ Gusarji .........................75 .60 .75 .75 .50 V in IZ JUGOSLAVIJE PREKO HAMBURGA r našimi znanim! parnikl: Nenadkriljlva postrežba In kuhinja v vseh razredih. —$198.— Iz NEW YORKA do LJUBLJANE i" NAZAJ v modernem 3. razredu. (Vojni davek $5 posebej) HITRO POŠILJANJE DENARJA PO NIZKIH CENAH Za povratna dovoljenja ln rtru-ge Informacije se obrnite o« lokalnega agenta all na — Hamburg-American Line 39 BEOADWAT, NEW TORE nekaj smešnega!" je dejal Krokodilček. "Dvomim, da bi bilo tako!" je rekla Hijena a vendar je šla s Krokodilčkom. Dolgo sta hodila po liosti in prispela naposled do brega velike reke. Tam je stala majhna opica in lovila raka. V roki je držala dolgo, zgrbančeno vejo. "Nu, zdaj pazi! Tiho se splazim mali opici za hrbet in jo pre- .35 .40 .35 Helena (Kmetova) .......... Hudo Brezdno {II. zv.) ...... Humoreske, Groteske in Satire, vezano ......................fjo broširano ...................60 Izlet gospoda Broučka ..........1.20 Iz tajnosti prirode...............50 Iz modernega v seta, trdo vez. 1.60 Igračke, trdo vez. ................1.— broširano ...................80 Igralec .........................75 •Jagnje ........................ .30 Janko in Metka (za otroke).....30 Jernač Zmagovač. Med plazovi.. .50 Jutri (Strug) trd. v..............75 kacnem v vodo. To bo prizor za spisi:.................. Popolna izdaja vseh 10 zvezkov, Odkritje Fasti In .80 \merike .............. .60 zanki .................25 Pater Kajetan ............ Pingvinski otok ........... Povest o sedmih obešenih . Pravica kladiva ......... Pabirki iz Roža (Albrecht) Pariški zlatar ............. Petelinov Janez ........... .L—' .60 J>0 J»0 .25 .35 .75 j bogove. Videla boš, kako se bova smejala!" je zašepetal prijazni Krokodilček Hijeni na uho. "Dvomim, da bi bilo tako!" si je mislila Hijena. I11 ros, Krokodilček se je splazil opici za hrbet in odprl žrelo.... a tisti mah se je opica obrnila, zagledala Krokodilčka in urno odskočila, tako. da je nbogi prijazni Krokodilček z vso močjo ugriznil v debelo zgrbančeno vejo, ki jo je opica držala proti njemu. Veja se je tako nerodno zataknila v goltanec, da si siromak ni' fV11"814® povest. 1 m w , . ! Kraljevič berač lepo vezanih.................. 10.— Sosedov sin, broš................40 6. zvezek: Dr. Zober — Tugomer broširano ...............6.. .75 Kako sem se jaz likal (Alešovec) I. zvezek „........ ,60 Kako sem se jas likal (Alešovec) Ih, zv..............60 Kako sem se jaz likal (AleSovee) III. zvezek........ .60 Korejska brata, povest iz misijo- nov v Koreji .............. .30 Kmečki punt, trd. vez. 1.20 broš. ....................... JO Krvna osveta ...................30 Kuhinja pri kraljici gosji nožiei «50 Kaj se je Markaru sanjalo...... .25 Kazaki .........................go Kmetske povest, trda vez....... 1.— Prihajač, povest ...............60 Povesti. Berač s stopnjic pri sv. Roku ........................ .50 Požigaler .......................25 Plat zvona .....................40 Po stran klobuk.................35 Pri stricu .......................60 Prst božji .................... .30 Praprečanove zgodbe ............ .25 Patria, i>ovest iz irske junaške do-dobe ................-........30 Po gorah in dolinah.............80 Pod krivo j£lko. Povest iz Časov ro-kovnjačev na Kranjskem.......50 Rinaldo Rinaldini .............. «50 Robinzon .......................60 Robinson (Crusee) .............L— Rabi j i, trda vez .................75 Rdeča megla ...................75 Revolucija na Portugalskem.....30 Romantične duše (Cankar).......90 Razkrinkani Habsburžani .......50 Roman treh src ................1.30 Roman zadnjega cesarja Habsbur-žana 1.50 Poslednji Mehikanec Pravljice H. Majar .»0 .30 znal nnmax?afi Tako čudno ie 52: j "*!«",......... -30.prisega Huronskega glavarja pomagaa. iaKO cuano ga je Knžev pot, roman (Bar) trd. vez. 1.10 Prvif med Vnriiianri bilo gledati — in evo.;. Hijena se Kriiev pot patra Kupljenika je zasmejala! jKaj se je izmislil dr. Oks 1 Levstikovi zbrani sipsi .70 .45 Predtržani, Prešern in drugi svet. niki v gramofonu ............ .25 Prigodbe čebelice Maje, trda vez... 1.— Ptice selivke, trda vez.......... .75 Pikova dama (Puškin) .........20 Pred nevihto ...................35 Pravljice (Milčinski) ..........1.— Pravljice in pripovedke (KoCutnik) 1. zvezek .....................40 2. zvezek ........'...........40 Popotniki .......................60 Poznava Boga...................30 Pirhi .......................... «30 Povodenj ...................... .30 Praški judek .................. .25 ...30 .30 Rdeča art bela vrtnica, opvest .. Slovenski šaljivec .............. Slovenski Robinzon, trd. vez. .. Suneški invalid ................ Skozi širno Indijo .............. Sanjska knjiga, mala .......... Sanjska knjga, nova velika .... Sanjska knjiga Arabska......... Spake, humoreske, trda vez .... Strahote vojne ................ Štiri smrti, 4. zv ............... Skrivnost najdenke ............ Smrt pred hišo ................ Stanley v Afriki .............. Strup iz Judeje ................ Spomin znanega potovalca .... Stritarjeva Anthologija .trda vez broš...................... Sisto Šesto, povest iz Abrucev .. .301 .40 ..75 .35 .50 .60 .90 1.50 .90 .50 .35 .50 .65 j JjO .751 1.50 .90 .80 .30 Prvič med Indijanci Preganjanje indijanskih misjonar- .30 Naročilom jc priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, rekomandirajte pismo. Ne naročajte knjig, katerih ni v ceniku. Knjige pošiljamo poštnine prosto. "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street 5W York 4. mala: Belgenland Cherbourg. Antwerpen it lnnekahdii. Boulogne Sur Bier Hamburg. Cherbourg. Hamburc Leviathan. Cherbourg 8. msia: Auttanla. Cherbourg President Harding. Cherbourg. Bremen t. maja: Muenehen, Boulogne Sur Mer, Bremen Berlin. Cherbourg. Bremen 10. maja: lie de France. Havre. (Glavni pomladanski lzleu) Rotterdam, Boulogne Sur Mer. Rot-\erdam Majestic. Cherbourg Arabic. Cherbourg Antwerpen Karlsruhe. Boulogne Sur Mer. Bremen Republic. Cherbourg. Bremen 11. mala: Minnewaska Cherbourg Albert. Ballin. Cherbourg. Hamburg Conte Blancamano, Napol). Genova 13. mala: Reliance. Cherbour«. Hamburg 15. mala: Paris. Havre B^renparla. Cherbonn* President Roosevelt. Cherbourg. Bremen Boulogne Sur 17. mala: New Amsterdam. Mer. Rotterdam Olympic. Cherbourg T>apland. Cherbourg. Antwerpen Minnesota. BouIoriip Sur Mer Columbus. Cherbourg. Bremen Rotnt, Napolt. Genova 18. P-»|a: St. Louis. Cherbourg. Hamburg 23. mala: Presldente W'lson. Trst (Izlb.) Mauretacla, Cherbourg George Washington. Cherbourg. Bremen 23. mala: Stuttgart, Boulogne Sur Mer, Ere- 24. mala: France. Havre Veendam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam Homeric. Cherbourg Pennland. Cherbourg. Antwerpen 25. mala: Minnetonka. Cherbourg New York. Cherbourg. Hamburg Leviathan, Cherbourg Conte Grande. Xapnll. Genova 29. mala: Aqultanla, Cherbourg America. Cherbourg. Bremen 30. mala: Cleveland, Cherhourg. Hamburg Dresden. Cherbourg. Bremen 31. mala: Ile de France, Havre (Tzlet> Statendam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam Augustus. Napolt. Genova (6. junija: Parle, Havre (IZLET) ze. julija: ' Ile de France. Havre (IZLET) Kako se potuje t stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati t atari kraj, je potrebno, da je poučen • potnih listih, prtljagi ln drugih •tvareb. Vsled naše dolgoletne la-kroSnJe Vam ml samoremo dati najboljša pojasnila ln priporočamo, vedno le prvovrstne brsopamlke. Tudi nedriavljanl aamorejo potovati v stari kraj, toda preskrbeti d morajo dovoljenje all permit la Washingtona, bodisi za eno leto ali t mesecev ln se mora delati prošnjo vsaj en mesec pred od potov an jem la to naravnost v Washington, D. G, na generalnega naselnlAcega komisarja. Glasom odredbe, ki je stopila 1 Veljavo 3L Julija 1926 se nikomur več ne pošlje permit po pošti, ampak ga mora Iti Iskat vsak prosilec oeeb-no, bodisi v najbližji naselnlškl n-rad ali pa ga dobi ▼ New Yorkn pred odpotovanjem, kakor kdo ▼ prošnji zaprosi. Kdor potuje ven brea dovoljenja, potuje na svojo Lastna odgovornost. KAKO dobiti svojcs iz štabe ga kraja Od prvega Julija Je v veljavi n*> va ameriška priseljeniška postava. Glasom te postave aamorejo ameriški državljani dobiti svoje tez* ln neporočene otroke izpod 21. leta ter ameriške državljanke svoje mole s katerimi so bile pred 1. junijem 1928. leta poročene, Izven kvota. Jugoslovanska kvota znaša še v*> dno 071 priseljencev letna Do polovice te kvote so upravičeni sta-rlil ameriških državljanov, moftja ameriških državljank, ki 00 m p« 1. junija 1928. leta poro&U la poljedelci, oziroma leoe ln nepor* Ceni otroci Izpod 2L leta onih jo#> državljanov, ki so bili postava« pripuščenl v to deželo za stalno bi. vanje to. Va! t! Imajo prednost v kvoti, od ostalih sorodnikov, kakor: bratov, sester, nečakov, ne£*> kin J itd., ki spadajo v kvoto brea vsake prednosti v Isti, pa n ml sprejema nI kakih proSenj aa aj»o rlkanake viae j«. STATE BANK