Letnik XVI.	Celovec, petek, 14. julij 1961	štev. 28 (1000)
Naša politika je lojalna in konstruktivna
Tisoča številka glasila naprednega slovenskega gibanja na Koroškem je dogodek, pomemben dovolj ne le za proslavo, marveč tudi za vsesplošno presojo našega stanja. Ta jubilej nam narekuje tako presojo tembolj, ker smo v teh petnajstih letih izhajanja „Slovenske-ga vestnika' dozoreli za stanje, ko vsem dejanskim udarcem in hudim oviram navkljub hočemo biti in tudi — sicer počasi a vendar čvrsteje — dejansko postajamo ne le subjekt lastne politike, marveč tudi most med sosednima državama in sosednima narodoma.
Taka politika brez dvoma ni vedno lahka, zlasti ne lahka za razmeroma mla-do napredno gibanje med ljudstvom, ki se je stoletja moralo popolnoma samo ubijati z vsemi nadlogami in ni vedelo za spletke in grdobije državnikov in diplomatov, ki so barantali za njegovo kožo, in ki je doživljajo vedno le poraze, da mu je strašno občutje poraženega naroda vtisnilo trpko in bridko potezo neke notranje zaskrbljenosti in zagrenjenosti ter še posebno nevarne manjvrednosti.
NI tukaj mesto razglabljati o vzrokih za zgodovinske poraze in o nekdanjih poteh manjšinske politike, dejstvo je, da je vstaja slovenskega naroda pred dvajsetimi leti zajela tudi našega človeka in našla zaslombo skoraj v vsem našem ljudstvu. Za to dejstvo ni le dokaz naše sodelovanje v herojski partizanski borbi proti fašizmu, to dejstvo ne potrjujejo le ogromne izseljeniške in pripomiške žrtve našega ljudstva v času nacistične strahovlade, o tem ne priča le mogočno gibanje vsega našega ljudstva za združitev vsega slovenskega naroda neposredno po zlomu nacifašizma, kar nikakor ne zanikamo, — priča, dokaz in potrdilo za to je zlasti napredna struja koroških Slovencev, ki je gradeč na te osnove In naslanjajoč se na te revolucionarne tradid|e kljub vsemu pritisku nemške šovinistične reakcije, kljub sporadičnemu zaletavanju vanjo po domačih ozkosrčne-žih s sodelovanjem sovražne emigracije in celo kljub zlorabe srednjeveške ekskomunikacije postala močan usmerjajoč činitelj v koroški slovenski stvarnosti.
Naša narodnostna politika, porojena iz izkušenj narodnoosvobodilne borbe, da zgolj nacionalna borba nujno vodi v izolacijo od ostalega družbenega dogajanja v državi In da je in more biti narodnostna borba le del splošne borbe za napredek človeške družbe ter zato terja čimbolj tesno povezavo z vsemi naprednimi silami
v državi in čimbolj aktivno vključitev v splošno državno družbeno življenje in ustvarjanje, je često predmet kritike. V slovenskih vrstah, v kolikor je njihova kritika Iskrena, kritizirajo ljudje, kt ne vidijo dovolj pozitivnih rezultatov; nemškim nacionalističnim krogom noža povezava
"	_________________ 'v-\ -Hj .
Zrn 1000. Nummer

von Lmdeshauptmann Ferdinand Wedenig
Die Bedeutung der Presse im modernen Leben kann nicht genug einge^pdtzt werden. Die Presse bat die Afifgabc, die Offentlichkeit s&wdbl Zbcr. die Morgan ge im nd/peren und ferneren Umkreis de s Le ser s sachlich zu unter-
,	zvie - als Sptacbr0*V<tyJ3r^enin$press®i - z^.Meinungsbildmg m
Si^e^tragML^ do&lMufgAerfordert ein ht,h-< m Verantwomng^lt c, |p|f der l^rn^aue r^ner wieder dte e:
m-
\ g^e Formel zu f^e^ie <f| %e,ed \Ojk Su^rger zveit^heni
™-m»mgtragt. m i|| m JJ m m
In Kdrnterijmt dmer :zžweuprdrlHg*n und »
I
mspracbigen
run^gm Siidteil des Landes erwdchst der Presse auPerdem die bobe Verpflicb
r Entspannung Idngst nicht mebr zeitgemdPer ethniscber Gegensdtze
heiztitj9, Hndf“r eirl &ules Zusammenleben der Menschen im Zeicf^ier na-
tionalenuhd sozialen Gerecbtigkeit einzutreten. Diese Verpflichtung gtlt in giei-cber:	far S^deutschsprachtge wie fiir die slowenischsprasfegge Presse, die
als tradltionelle Stimme des zweiten Volkstums im Lande ibrerieils berufen ist,
den gememsamen kukurellen Besitz. Karntens sowohl immgr von neuetn sicbtbar
zu manifestieren %me stdndimgt bereicbern
zum
re, als Mirne dienen kann. ^
z avstrijskimi demokratičnimi silami ne gre v račun, ker bi radi še naprej izkoriščali tudi delovnega človeka za svoje šovinistične težnje; mnogim pa je naša politika nerazumljiva, ker v manjšini vidijo le tuj element In se ne morejo sprijazniti z dejstvom, da je tudi manjšina vežen činitelj v političnem življenju države kot del splošnega demokratičnega boja za napredek človeške družbe.
Navzlic brez dvoma skromnim rezultatom in počasnemu uveljavljanju teh naših pogledov pa lahko trdimo, da je ta naša pot pravilna. Naši narodnostni borbi smo
dali vse širšo osnovo in jo vskladili z najplemenitejšimi težnjami človeštva po miru, po demokraciji, po svobodi in po blagostanju ter ji vzeli s tem vsako sumnjo nelojalnosti in Iredente. S tem smo bistveno dvignili kvaliteto naše borbe za narodnostne pravice in za uveljavljenje svoje enakopravnosti. Resnična enakopravnost namreč ne vsebuje le jezikovne enakopravnosti, marveč zahteva neposredno udeležbo manjšine tudi v politiki, oblasti, gospodarstvu In zlasti v kulturi, da ji bo dejansko omogočen neoviran vsesplošni narodni razvoj. Le-fa pa je nujen pogoj, da manjšina lahko opravlja plemenito in naravno vlogo mostu med sosedrvm* narodi.
Ns žalost p« pristojni državni činite-Iji ne upoštevajo in cenijo v zadostni meri te naše lojalne in konstruktivne prizadevnosti za razvoj v državi pri reševanju v korist manjšini zajamčenih pravic in s tem ovirajo prepotrebno pomiritev med narodoma v deželi.
Pri tem nikakor nočemo prezreti pozitivnih ukrepov, ki so bili storjeni za uresničitev v državni pogodbi prevzetih obveznosti. Tako je ustanovitev slovenske gimnazije, čeprav ne popolnoma po naših predlogih, brez dvoma najpomembnejša pridobitev; vključitev tudi slovenskih izseljencev — žrtev fašizma med koristnike 12. novele zakona o oskrbi žrtev je po daljšem času spet svetla točka pri uresničevanju enakopravnosti našega ljudstva; od zunanjega ministra započeli in zagotovljeni redni kontakti s predstavniki manjšine kažejo polagoma postati resnično sodelovanje vlade s prizadeto manjšino pri reševanju skoraj v celoti še nerešenih vprašanj v korist zaščite in razveja našega ljudstva.
Niti nočemo prezreti, da se je pod deželnim glavarjem Wedenigom politično ozračje v deželi izboljšalo; da je zlasti naša posredovalna vloga med sosednima narodoma, ki smo jo pričeli s povabilom ljubljanske Opere v celovško gledališče in z organizacijo razstave slovenskih tržaških umetnikov v Domu umetnosti, privedla do stalne živahne oficielne kulturne izmenjave med deželo Koroško in LR Slovenijo; da je kljub različni družbeni ureditvi sosednih držav prišlo do uresničitve olajšanega maloobmejnega prometa, kar je v očigled zadnjih poostrenih obmejnih predpisov v prometu z Italijo še posebno pomembno; da končno v naprednih vrstah polagoma upoštevajo na-(Nadaljevanje na 2. strani)
Petnajstletnica izhajanja in tisoča številka — vsekakor dovolj pomemben dogodek, da ga primerno proslavimo. Tembolj, ker to ni le jubilej »Slovenskega vestnika* samega, marveč praznik vseh nas, ki smo kakorkoli povezani z njim, praznik vseh tistih, ki pravilno razumejo pomen in vlogo slovenskega tiska na Koroškem.
Zasnovan v najhujši dobi našega ljudstva. porojen sredi velikih težav, »Slovenski vestnik* v vseh petnajstih letih ni hodil po lepo zglajeni poti; od prve pa do današnje tisoče številke je moral premagovati nebroj ovir. Prav zaradi tega je tudi vse do danes lahko ostal tak, kakršnega so narekovale potrebe, ki so ga priklicale v življenje: dosleden v boju za resnico in pravico, neizprosen v odkrivanju in obsojanju krivic — skratka zvest načelom, ki si jih je postavil že v prvi številki, kjer je bilo zapisano: »Veliko krivic se je nakopičilo v starem svetu — in ta svet jih je odločen braniti z vsemi silami. Naše zaupanje pa ne more veljati branilcem starih krivic, ker nam odrekajo pravico do življenja. Zato velja naša vera ustvarjalcem novega sveta, ki bo spoštoval načela pravičnosti do šibkih in upošteval pravice doslej preganjanih in zatiranih, kajti verujemo v zmago pravice.*
Če je bil zaradi te svoje doslednosti izpostavljen napadom z raznih strani, ga je to le še bolj utrjevalo v prepričanju, da hodi pravo pot, in hrabrilo v zavesti, da je ljudstvu, katero se mora bojevati za svojo nacionalno in socialno enakopravnost, bolj kot vse drugo potrebno glasilo, ki ne pozna strahu in ne malodušnosti.
Vedno in povsod trdno osnovan na svetlih tradicijah naše narodnoosvobodilne borbe, »Slovenski vestnik* nikdar ni poznal ne laži ne hujskanja niti duhovnega robstva, marveč je od prvega dne brezkompromisno zastopal naše težnje. Odločno je nastopal proti preostankom fašizma in proti obnavljanju nacistične miselnosti, to je proti pojavom nacionalnega šovinizma in tlačenju naroda po narodu.
Tako je postal utrip srca našega človeka, orožje v rokah ljudstva v boju za lepšo bodočnost. Zvesto je spremljal vsa naša prizadevanja, beležil vesele dogodke in dosežene uspehe, vendar ostro obsojal krivice ter vlival novega poguma tudi v trenutkih, ko je eden ali drugi morda že postajal malodušen. Veroval je v končno zmago resnice in pravice in v tej veri utrjeval vse naše ljudi, katerim po opustitvi lastne politične organizacije ni bil samo orožje v boju za narodno in socialno enakopravnost, temveč hkrati tudi vodnik pri napredni, socialistični usmeritvi našega gibanja. Kot napreden in demokratičen Ust nas je po svojih močeh usmerjal in učil, kako naj brez oklevanja stojimo na naprednih pozicijah, da vse posamezne dogodke vedno pravilno uvrstimo v tokove napredka, da dosledno na vprašanja gledamo, jih razjasnimo ‘ti rešujemo z naših socialističnih, naprednih, to je človečanskih pogledov.
V duhu naprednih, resnično socialističnih načel pa je spremljal in usmerjal tudi razvoj nacionalnega vprašanja, ki povsod v svetu in še posebno na Koroškem nima le politično marveč v veliki meri tudi socialno ozadje. Opozarjal je na primere zapostavljanja in neustrašeno zahteval za našega človeka enake pravice ob enakih dolžnostih. Vendar v svojem prizadevanju za vsestransko in popolno enakopravnost slovenskega ljudstva na Koroškem ni sledil politiki ozkega nacionalizma, nasprotno je odločno zavračal in bičal sleherni pojav šovinizma. Dosledno se je bojeval proti zastrupljanju odnosov med obema narodoma v deželi in pravilno tolmačil koncepcije sodobne manjšinske politike, da naj manjšina ne bo ovira temveč most za zbližanje med sosednimi narodi in za prijateljske odnose med državami-sosedami.
Ta pot, dolga tisoč številk in stara petnajst let, ni bila vedno lahka. In vendar delot ki ga je »Slovenski vestnik* opravil doslej, ni bilo zaman: uspeh ni le v ohranjeni in utrjeni zavesti našega človeka, uspeh je zlasti v dejstvu, da resnica o našem vpraša-šanju polagoma prodira tudi med vrste naroda - soseda in tako pomaga utirati pot do strpnega sožitja, do medsebojnega razumevanja in spoštovanja.
Vemo, da je še daleč do popolnega uspeha, zavedamo se, da bo treba še mnogo naporov, kajti še so na delu močne sile. ki resnico posiljujejo z neresnico in pravico preganjajo s krivico. Ker pa je naša vera v končno zmago resnice in pravice neomajna, ker smo prepričani, da je narodnostna skupina, trdno oprta na narodno celoto in predana načelom napredka, dovolj močna kljubovati vsem viharjem, nas trenutne težave in potrebne žrtve ne morejo ustrahovati. Nasprotno: trši je boj, silovitejša je odpornost — lepši je končni cilj, večjih naporov je vreden!
Zato bo »Slovenski vestnik*, zvest svoji tradiciji, tudi v bodoče dosledno hodil pot brezkompromisnega narodnega in resnično naprednega lista, pot resnice in pravice, kakor je zapisal naš veliki Ivan Cankar: »Ponos je v mojem srcu: kljub vsem naukom, opominom, očitkom, kljub zasmehu, zmerjanju in natolcevanju je vse moje življenje in nehanje služilo najvišji ideji, resnici! Kar sem videl z očmi in z razumom. nisem zatajil; in ne bi zatajil za same zlate nebeške zvezde. Resnica pa je posoda vsega drugega: lepote, svobode, večnega življenja. Dokler sem zvest resnici, sem zvest sebi; dokler delam v njenem imenu, bo moje delo rodovitno, ne bo ovenelo od pomladi do jeseni.*	Rado Janežič

( /	narodnoosvobodilne borbe so
^ odločilno posegli v življenje in v bodoči razvoj našega ljudstva. Zgodovina zadnjega časa je koroškim Slovencem prinesla toliko gorja kot nikdar poprej, prav tako pa tudi edinstven polet in uspeh na zunaj in na znotraj. Globoka vera je zajela vse naše ljudstvo, da so le lastna borba in vključitev v boj naprednih sil garant za lepšo bodočnost ljudstva samega in za mirno sožitje med narodi.
Novo gledanje na razmere, ponos na našo borbo in na žrtve, ponos, da smo bili pod najtežjimi okoliščinami sposobni, ohraniti naš obstoj, so nam porok, da bo tudi pri nas zmagala pravica, za katero se je naš narod boril in zanjo toliko trpel. Preteklost nam je pokazala, da smo zmožni kljubovati naj-•; hujšemu nasilju. Zato bomo tudi v bodoče premagali vse ovire, katere bomo našli na naši poti. Neomajno in zvesto bomo tudi v bodoče stali v vrstah borcev za napredek, za resnično demokracijo, za naše pravice in za popolno enakopravnost.
Ob jubileju našega lista čestitam in želim, da bi »Slovenski vestnik” tudi v bodoče bil glasnik naših teženj za dosego enakopravnosti in klicar dobrega sožitja med narodi.
d®
Dr. FRANC PETEK
Naša politika je lojalna in konstruktivna
(Nadaljevanje s 1. strani)
še konstruktivno prizadevanje in sodelovanje v njihovi borbi za demokratičen razvoj v deželi in državi.
Ne moremo pa na drugi strani mimo dejstva, da pomeni šolski odlok z dne 22. septembra 1958 nevarno kapitulacijo pred nemškimi nacionalističnimi krogi in s tem hud udarec po težkih preizkušnjah v času nacizma le težko priborjenemu zaupanju našega ljudstva v pravično reševanje vprašanja naše enakopravnosti in s tem v miren razvoj v deželi.
Niti ne moremo mimo dejstev, da naš jezik še vedno ni enakopraven; da o dvojezičnih napisih ni ne duha ne sluha; da o udeležbi Slovencev v upravi In sodstvu ni govora; da nam je pri podeljevanju kulturnih in drugih subvencij avstrijska domovina slej ko prej trda mačeha; da nemške nacionalistične organizacije neovirano delujejo proti pravicam koroških Slovencev s ciljem, da razkrojijo in raznarodijo našega človeka in umetno znižajo število našega ljudstva.
V tej zvezi še poudarjamo, da tudi dosedanja Izvedbena zakonodaja z različnimi posameznimi zakoni nikakor ne koristi interesom in varstvu našega ljudstva. Koroški Slovenci smo že ponovno povedali, da naše šolsko vprašanje še zdaleka ni rešeno in da trenutne šolske ureditve nikakor ne priznamo. To enostavno iz razloga, ker nam je vzgoja naše mladine pri srcu in je od mlade generccije zavisna bodoča usoda slehernega naroda.
Trenutna šolska ureditev na Koroškem pa sloni na principu, kakor ga je prosvetni minister formuliral na proslavi M. Miloradiča v Frankanovi na Gradiščanskem, češ da zavisi moč slehernega ljudstva od njegove notranje sile. Drži sicer in je zgodovina dokazala, da jezik ne izgine, pa čeprav bi ga kdo hotel ponovno spet s silo uničiti, ker bi ga obvarovali življenjska moč in notranja odpornost ljudstva; a kako bohotneje bi jezik uspeval, če bi pristojni činitelji odločili, da njegov razvoj podpirajo! Narod pa gledati samo tako na široko in vprašanje njegovega obstoja ali pogina vezati samo z vprašanjem njegove notranje življenjske moči, kakor je to v bistvu uzakonjeno tudi v tako imenovanem koroškem manjšinskem šolskem zakonu z obvezno prijavo otrok k slovenskemu pouku po starših, in hkrati ne pospeševati vse kulturno, politično in gospodarsko življenje tega naroda pomeni neiskreno reševanje manjšinske zaščite, katere namen je vendar krepitev notranje moči In s tem obstoja manjšine.
Ko postavljamo take zahteve po učinkoviti manjšinski zaščiti, pa se zavedamo tudi svojih nalog in svoje vloge kot manjšina. Kot pristaši načel, da je manjšina sama subjekt svojih teženj in ne sme biti le objekt za barantan|e raznih interesov, se zavedamo ogromne moralne odgovornosti za naš razvoj in nujnosti borbe za
uresničitev načel, ki zahteva mnogo več lastnega prizadevanja kot politika zanašanja na pomoč od druge strani. Taka politika ne terja le prizadevanje za enotnost vseh koroških Slovencev ne glede na svetovnonazomo gledanje v borbi za nacionalne pravice, marveč še posebno tudi prizadevanje za pridobitev vseh demokratičnih sil v državi za podporo le-teh naših teženj, kar pa je mogoče le, če vodimo našo nacionalno borbo kot del splošne borbe za demokratizacijo v državi.
Pri tem vidimo uspešno reševanje manjšinskega vprašanja prvenstveno v iskrenem sodelovanju med vlado in prizadeto manjšino, v razvoju demokratičnih sil v državi, v medsebojnem sporazumevanju, spoznavanju in spoštovanju med narodi, v izmenjavi kulturnih vrednot, v čimbolj enakopravni razdelitvi dobrin, v gospodarskem sodelovanju in končno v dobrososedskih odnosih med sosednimi državami.
Vsaka druga manjšinska politika, zlasti politika, ki po eni strani v manjšini vidi le tuj element In ne naravni most med sosedi in ki po drugi strani noče zavestne lojalne vključitve manjšine v splošno državno življenje, postane nujno orožje v hladni vojni in žarišče kvarnega nacionalizma In šovinizma, kar konec konca vodi do nevarnih revizijskih tendenc in celo do dejanskih poskusov nasilne rešitve.
Koroški Slovenci tako politiko odklanjamo, ker pomeni resnično nasprotje občečloveški sodobni zavesti, ki želi ohranitev miru, hkrati pa smo prepričani, da bomo konec konca uspeli in našli razumevanje za to našo konstruktivno politiko zlasti tudi od strani naše države, ki je prav z manjšinskim vprašanjem šla pred svetovno tribuno Organizacije združenih narodov. Naše zahteve so namreč pravične in stvarne In naša borba zanje je v skladu s poglavitno nalogo OZN, da se vsa sporna vprašanja rešujejo s ciljem ohranitve miru v svetu.
Nobenega dvoma ni, da ima pri uveljavljanju in uresničitvi te naše konstruktivne in lojalne politike „Sloven-ski vestnik" izredno velike zasluge. Kot napredno glasilo koroških Slovencev se je v vsem obdobju od svo|e prve do današnje jubilejne številke trdno zakoreninil v dejanski resničnosti našega obstoja in naših problemov, naših bolečin in naših upanj, naših žrtev in stvarnih vrednot. Osnovna in življenjsko važna vprašanja našega ljudstva se oglašajo v njem z glasno in jasno besedo, da globoko in odločilno pretresajo, da oblikuje|o in krepko usmerjajo našega človeka. Zato ni slučaj, da je prav ..Slovenski vestnik' kot prvi prinesel osnutek zahtev za uresničitev enakopravnosti koroških Slovencev, ki je potem z majhnimi spremembami kot Spomenica koroških Slovencev postal neodsvojljiv program narodnostnih zahtev vseh koroških Slovencev.

Naši kulturnoprosvetni razgledi ob jubileju
»Slovenskega vestnika"
Ko se ob tisoči Številki .Slovenskega vestnika” razgledujemo po naši kuitumo-prosvetni dejavnosti in njenem razvoju, Sele prav spoznamo njegove činitelje, ki so jih prinesla zadnja desetletja. Skozi stoletja, vse na prag dvajsetega stoletja so le ljudska izročila o zgodovini, običajih in navadah, ter redki pismeni ljudje In Se redkejše knjige vzgajali ljudstvo in usmerjali njegovo kulturno rast. Šele mnogo pozneje je v ta družinski, rodbinski in srenjski kulturni krog pričela posegati Sola in s svojo vzgojo. Izobraževanjem in Sirjenjem obzorja buditi smisel in razumevanje za kulturo in umetnost doma in v svetu. Kultura In umetnost z vsemi svojimi bogatimi vsebinami pa sta Se vedno bili zaprti v ozek krog privilegiranih slojev.
Šele zadnja desetletja s svojimi velikimi spremembami v družbenem življenju in tehničnem razvoju so odprla kulturi in umetnosti vrata med ljudstvo. Demokratizacija javnega življenja, vedno močnejSe uveljavljanje enakosti državljanov pred zakonom, zlasti pa v naglem zaporedju vrsteče se tehnične novosti so omogočile, da se tudi preprosti človek lahko udeležuje na kulturnih dobrinah, da jih razumeva in da srka svoje koristi iz njihovega neusahljivega vira. V tisoče tiskane knjige, časopisi in revije, radio, kino in slednjič televizija so poleg vedno nagleje se razvijajočega prometa po kopnem in v zraku omogočili, da so si dela, dognanja in izume domačih in drugorodnih kulturnikov, umetnikov, znanstvenikov In tehnikov pričele osvajati vedno Širše plasti ljudstva in narodov. Kulture so se pričele prepredati in se med seboj oplajati, kulturnoprosvetno življenje In hotenje postaja vedno bolj mnogostransko, pestro in zahtevno. Kultura postaja vedno močnejši činitelj za razumevanje, strpnost in sožitje med narodi. Noben narod, še manj pa katerakoli etnična skupina se ne moreta zapirati pred tem razvojem, tudi mi koroški Slovenci ne.
Ko v tem razvoju gledamo naša kultur-noprosvetna prizadevanja, potem lahko rečemo, da smo v pogojih, ki so nam jih sile razmer v deželi že vedno zelo omejevale, končno doumeli čas in razvoj in da smo se lotili odgovornih kulturnoprosvetnih nalog, ki nam jih nalagata. Te naloge so toliko težje in odgovornejše, ker šola ne daje naši mladini zadovoljive vzgoje in Izobrazbe v materinščini in ji ne omogoča spoznanja naše zgodovine, ljudskih izročil in običajev, temveč jih posreduje mladim srcem često v potvorjeni in izmaličeni obliki. Zaradi tega živimo že desetletja kulturno in ljudskoprosvefno okrnjeno življenje. Naš ljudskoprosvetni razvoj in naša kulturna rast sta odvisna od naše življenjske volje in prizadevnosti, da ohranimo svojo materinščino in da gojimo svojo kulturo.
V tej prizadevnosti so se naši predniki pred 50 in 60 leti pričeli združevati v slovenskih prosvetnih društvih. V prvih desetletjih obstoja je bil koncept njihovih kul-turnoprosvetnih prizadevanj pravzaprav zelo ozek. Zajemal je v bistvu le slovenski krog ljudi na vasi oz. v društvenem območju. Društva v svojih prizadevanjih tega okvira skoraj niso prestopila. Smer, ki jo je društvom dajala njihova zveza v Celovcu, je bila katoliško desničarska in je na nemški nacionalizem odgovarjala s podobnim slovenskim nacionalizmom, kar koroškim Slovencem nikakor ni moglo koristiti. S to smerjo se nekatera društva niso strinjala. Vrsta prosvefašev in društev je hotela širšo, razvoju v svetu in pogojem pri nas bolj odgovarjajočo kulturnoprosvetno dejavnost.
Narodnoosvobodilna borba, v katero smo v sklopu drugih narodov vstopili tudi koroški Slovenci, ko je nacizem izrekel nad
nami smrtno obsodbo, je prinesla v naše kulturnoprosvetno življenje in hotenje novega duha in nam cdprla nova pota. Obnovljena in pomlajena društva in njihova zveza so se lotili razširjanja nekdanje či-talniške dejavnosti. Pričela se je povečana kulfurncprosvetna izmenjava med društvi, ki je postopoma prerasla na izmenjavo s prosvetnimi društvi in kulturnimi ustanovami matičnega naroda. Istočasno se je na pobudo Slovenske prosvetne zveze pričela razvijati in vsebinsko bogatiti kulturna izmenjava Koroške na eni ter Slovenijo in slovenskimi umetniki v Trstu na drugi strani. Gostovanja slovenskih gledaliških in glasbenih ansamblov ter razstave slovenskih likovnih umetnikov so postale pojem kvalitete in želja ne le našega prebivalstva, temveč čedalje širšega kulturnega kroga sosednega naroda. Bogastvo in lepota slovenske kulture sta si utrli pot na Koroško. Prišli sta kot nosilec želje po sporazumevanju in mirnem sožitju.
Istočasno pa se je potom radia, sloven-
skega filma, srečanj s slovenskimi književniki, glasbeniki, znanstveniki in vzgojitelji ter raznih kulturnih publikacij pričela bogatiti tudi naša kulturna zakladnica. Nastopi naših pevskih zborov so postali vedno kvalitetnejši in privlačnejši in dramske skupine vedno bolj usposobljene. Po naših društvih pa se pričenjajo uveljavljati tudi že nekatere druge oblike prosvetne dejavnosti. Posebna značilnost kulturnoprosvetnih prizadevanj v zadnjih 15 letih pa je obsežna kmečka prosveta, katere se je lotila Slovenska kmečka zveza s svojimi tečaji, predavanji, publikacijami in ustanovitvijo kmetijske šole v Podravtjah za vzgojo in izobrazbo kmečke mladine.
Na vseh teh področjih je prišlo do neštetih osebnih spoznanj in sodelovanja ne le med našimi kullurnoprosvefnimi delavci ter vzgojitelji, kulturniki, umetniki, znanstveniki in tehniki v Sloveniji, temveč tudi med slednjimi in njihovimi kolegi iz vrst sosed-
nega naroda. Kar so nekateri pred 15 leti smatrali za nemogoče in neprimerno, je postalo fakorekoč vsakdanja želja in težnja našega ljudstva in kulturnega kroga našega soseda na Koroškem. Vsi se navdušujemo nad dosedanjim kulturnim sodelovanjem in z veseljem čakamo njegovih novih primerov, ker vemo, da so najboljši doprinos k zbližanju, razumevanju in sožitju na meji med dvema narodoma in dvema državama. Vemo pa tudi, da po tej poti poizkusi nepoboljšljivih nemških nacionalistov, da bi zanetili na Koroškem spet zli duh šovinizma, postajajo vedno bolj brezvsebinski in puhli.
V teh prizadevanjih za našo kulturno obogatitev in rast, za kulturno srečanje in spoznavanje med sosedi ter za mirno sožit|e z narodom sosedom so opravila Slovenska prosvetna zveza in njena društva v zadnjih 15 letih pomembno zgodovinsko nalogo. Če je njeno prizadevanje kljub nemalim oviram in težavam rodilo že vidne in otipljive sadove, potem ima na tem v veliki meri tudi »Slovenski vestnik" svoje zasluge. Ob masivnih, vedno spet ponavljajočih se navalih nemških nacionalistov, da bi z vsemi razpoložljivimi propagandističnimi sredstvi onemogočili to prizadevanje in zavrl) njegov razvoj, ob vseh poizkusih zadušitve teh prizadevanj, ki jih je sprožila ekskomunikacija s strani krškega knezo-škofijskega ordinariata, in ki so jih nekateri z vso vnemo širili po prižnicah, vaseh in družinah, je »Slovenski vestnik” vedno spet stopil na plan kot množični kulfurno-prosvefni informator našega ljudstva in javnosti. Tolmačil je naše hotenje In njegovo pravilnost, razkrinkaval bistvo nemškega nacionalizma in postavljal na laž svetohlinska prizadevanja nasprotnikov tega hotenja. Vedno spet je med našim ljudstvom kazal našo kulturnoprosvetno dejavnost kot pot do medsebojnega spoštovanja, strpnosti in sožitja med vsem našim ljudstyom ne glede na svetovnonazorne razlike na eni ter med njim in narodi sosedi na drugi strani.
Ob teh naših kulturnoprosvetnih prizadevanjih pa se razblinja tudi trditev o dveh slovenskih kulturah v velik nesmisel. Vedno bolj prodira spoznanje, da obstoja le ena slovenska kultura in da moramo biti koroški Slovenci z njo neločljivo povezani in vedno spet črpati iz njene bogate zakladnice ter to kulturo spoštljivo in z odprtim srcem posredovati narodu sosedu, ki živi med nami in z nami na tej zemlji.
Blaž Singer
,.Slovenskemu vestniku11 ob njegovem jubileju:
Pozdrav prvega izdajatelja
Pred petnajstimi leti se je rodil »Slovenski vestnik”. Bil je potreben, ker tedanji slovenski list na Koroškem v bistvu ni zastopal interese in želje koroških Slovencev, ker ni bil usmerjen za potrebe in želje našega naroda z ozirom na novi čas potrebnega, doslednega in bolj konstruktivnega socialnega delovanja. Poleg tega pa je igral tedaj precej odločilno vlogo vpliv angleške zasedbe, ki je bil vse prej kakor v zaščito že stoletja tlačenega in načrtni germanizaciji izpostavljenega naroda. ,
Nujno potrebno je bilo torej, da se v pravem interesu našega slovenskega življa na Koroškem oglasimo v naprednem smislu, naslonjeni na matični slovenski narod.
Začetek izdajanja lista razumljivo ni bil lahek, kakor že vsak začetek. Sčasoma pa se je udejstvovalo vedno več pridnih in požrtvovalnih sodelavcev, rešilo se je pereče vprašanje domače tiskarne, tako je postal list tudi v tem pogledu neodvisen.
Stvarno se lahko po teh petnajstih letih reče, da je list tako napredoval, da nudi našim slovenskim rojakom na Koroškem vsestranski vpogled v naše tekoče življenje, naše težnje, svetovne dogodke, šport, gospodarstvo, gospodinjstvo, leposlovje, pouk, zabavo itd.
List skrbi predvsem tudi, da je naš matični narod v vseh naših stremljenjih in težkočah primerno obveščen.
Pripomniti je še treba, da je »Slovenski vestnik” v načelnih vprašanjih — kolikor se sploh da — dosleden in napram drugim naziranjem objektiven. Isto velja tudi v mednarodnem pomenu in pogledu. S potrebno dobro voljo in stvarnostjo se mora to priznatil
Bodimo prepričani, da bo ostal »Slovenski vestnik” svojim načelom kot branitelj teženj koroških Slovencev zvest in nam bo še naprej služil z vsestranskimi informacijami in naukll
S tem naj bodo povezane čestitke ob 15-letnici!	Dr. M. Sch.
i
*
\
t
t
\
\
t
t
t
*
\
(
t
*
*
t
4
*
l
*
BESEDA
MLADINE
Jv
JUBILEJU
Kadar praznuje časopis pomemben jubilej, se oglašajo starejši, izkušeni ljudje in obudijo spomine na razvoj in na pot lista od začetka do praznične jubilejne številke. Prelistajo svoj časopis leta nazaj in se začudijo, kako je minil čas- Marsikatera beseda je še živa, kot bi bila zapisana danes in že orumenele strani govorijo o življenju in borbi za poštenost in pravico. Skrbno zapisani veliki in majhni dogodki vabijo k premišljevanju o prehojeni poti in k ocenjevanju dobe.
Če se ob tisoči številki »Slovenskega vestnika« oglasi tudi mladina, tedaj iz zavesti, da je treba ob takih mejnikih upreti pogled tudi v bodočnost, da je treba nadaljevati delo starejših.'Pri tem se mladina zaveda, da sloni vse njeno prizadevanje na temeljih, ki so jih postavili starejši, posebno tistih temeljih, ki so bili postavljeni v težkem, občudovanja vrednem narodnoosvobodilnem boju. Kajti zmaga nad nasiljem je bila priborjena tudi za nas mlade, naši očetje so šli v borbo, da ustvarijo pravičnejše odnose med ljudmi, da zgradijo mladim lepšo bodočnost v miru in enakopravnosti. Mladina se mora oddolžiti tem žrtvam starejše generacije s tem, da dosledno nadaljuje borbo za pravico in enakopravnost, da v današnjih razmerah odločno nastopa proti krivici in laži in da stori vse za končno uveljavljenje resnično demokratičnih načel v družbi, v kateri živi.
Naša mladina ne bo gojila ozkega nacionalizma in usmerjala svojega dela zgolj v potegovanje za drobne koncesije v naših narodnostnih zahtevah. Zavedajoč se temeljev narodnoosvobodilnega boja slovenskega naroda, postavlja mladina borbo za narodnostne pravice na osnovo splošne borbe za demokracijo, kajti nacionalno enakopravnost je mogoče doseč: le v dejanski demokraciji, narodna enakopravnost je rezultat demokratičnih odnosov med večinskim in manjšinskim narodom_
Posameznik ne more doseči tega cilja, zato se povežejo somišljeniki v organizirano skupnost. Naša mladina ima tako skupnost — Zvezo slovenske mladine, kjer je prostora za vsako slovensko dekle, za vsakega slovenskega fanta, ki se zaveda nujnosti uveljavljanja demokratičnih načel v naši družbi, v naši državi. ]e to organizacija mlade generacije, ki išče v današnjih razmerah nove poti in nove rešitve nacionalnih in splošnih družbenih problemov. Skupni cilj nas druži v skupnem prizadevanju za dejansko enakopravnost, v organizaciji, ki ni le formalna, temveč živ organizem, gibčen in hkrati odporen proti napadom nasprotnikov.
Niso lahke naloge, ki čakajo našo mladino. Rešili jih bomo le, če se ne bomo zaprli vase, če se ne bomo ustrašili novih, še ne izhojenih poti in predvsem, če ne bomo zgubili vere v naš narod in v nas same.
Slovenska gimnazija -ugledna ustanova

Slovenska gimnazija Se vedno čaka na obljubljeno lastno poslopje in je zato navezana na gostoljubje drugih, kar močno ovira uspeSni razvoj edine slovenske srednje Sole
Med pridobitvami vztrajne borbe koroških Slovencev za enakopravnost je ena najpomembnejših vsekakor Slovenska gimnazija v Celovcu oziroma Državna realna gimnazija in gimnazija za Slovence, kakor se od predlanskega julija naprej uradno Imenuje.
Pred Štirimi leti, ko smo jo koroSki Slovenci v svojih skupnih prizadevanjih za uresničitev člena 7 Državne pogodbe končno dosegli, smo se ob vsem zadoščenju nad doseženim velikim uspehom vendarle tudi z rahlo zaskrbljenostjo spraSevall, ali bo naSe ljudstvo v celoti po stoletnem načrtnem ponemčevanju naSih krajev le Se na-Slo v sebi toliko notranje življenjske volje, da bo tudi na področju vzgoje svojega lastnega izobraženstva dovolj zavestno in odločno pokazalo svoje hotenje po enakopravnem življenju in razvoju. Nasprotniki naSih naporov za dosego vseh pravic, ki nam pritičejo po ustavi in Državni pogodbi, pa so ob ustanovitvi Slovenske gimnazije na tihem računali, da je njihovo germanizacijsko delo že v toliki meri razkrojilo jezikovno In narodnostno zavest na-Sega ljudstva, da ne bo več sposobno iz trenutno doseženega uspeha razviti in utrditi tako pomembno ustanovo, kot je lastna srednja Sola. Nadejali so se, da bomo v najkrajšem času shirali vsled svoje lastne slabokrvnosti in Šibkosti.
Začetna zaskrbljenost med nami se je v kratkem času umaknila rastoči samozavesti, ki jo tudi glede Slovenske gimnazije izpričujejo delavski, kmečki, obrtniški in uradniški sloji naSih krajev, ko s stalnim dotokom svoje nadarjene mladine skrbijo za to, da se je ta mlada kulturna ustanova v Štirih letih svojega obstoja utrdila, razSirila in razvila v vsebolj pomembnega činitelja za bodoče polnejSe in samoniklejSe življenje naSega ljudstva. Nasprotniki naSih pravic pa ostajajo osramočeni spričo svojih zlohotnih računov in so razočarani, da se njihove skrite želje niso Izpolnile niti potem, ko je bil ukinjen obvezni dvojezični pouk na osnovnih Šolah kot najbolj organska podlaga za nadaljnje izobraževanje naSe mladine na naSi lastni srednji Soli.
Ne glede na to, da zvezno vlada Slovenske gimnazije doslej jezikovno Se ni postavila na takSne temelje, kot smo ji koroSki Slovenci predlagali, da prosvetno ministrstvo Se vedno ni Izdalo ravnatelju Sole definitivnega dekreta, da iz leta v leto čakamo na obljubljeno lastno Šolsko poslopje, da Se ni imenovan tudi za to Solo pristojni Šolski nadzornik, se je Slovenska gimnazija že trdno uveljavila med naSIm ljudstvom kot ugledna in za njegov razvoj in napredek nepogrešljiva ustanova.
Ob jubilejni Številki .Slovenskega vestnika’ smo zaprosili ravnatelja Slovenske gimnazije za razgovor o dosedanjem razvoju in bodočih perspektivah te Sole ter je g. ravnatelj viSji Stud. svetnik prof. dr. JoSko Tlschler za to priliko radevolje odgovoril na postavljena vpraSanja, ki jih z odgovori v naslednjem objavljamo:
Vprašanje:	Gospod ravnatelj, koliko
učencev in učenk je obiskovalo Slovensko gimnazijo v pravkar zaključenem šolskem letu, koliko jih je uspešno izdelalo, koliko jih ima popravne izpite in koliko jih ni izdelalo razred?
Odgovor: V tem Šolskem letu je bilo na Soli 228 učencev. Izdelalo jih je 181, med njimi 42 z odliko, 27 jih ima popravne izpite, 18 jih je padlo, 2 pa sta med Šolskim letom izstopila.
Vprašanje: Koliko jih odide na druge šole oziroma v poklicni uk?
Odgovor: Verjetno iz 4. razreda 10 do 15.
Vprašanje:	Ali prihajajo na Slo-
vensko gimnazijo samo učenci, ki so v ljudski šoli obiskovali dvojezični pouk, ali pa tudi dijaki, ki se slovenskega pouka prej niso udeleževali? Ali morda tudi iz krajev, kjer sploh ni slovenskega pouka v šoli?
Odgovor: Prihajajo tudi učenci, ki na ljudski Soli niso imeli priložnosti učiti se pismene slovenSČIne in deloma to nadoknadijo z učenjem v družini.
Vprašanje: Ali smatrate za priporočljivo ali celo za potrebno, da obiskujejo učenci, ki hočejo pozneje na Slovensko gimnazijo, v domačem kraju dvojezično šolo in zakaj?
Odgovor: Zelo ugodno bi bilo za napredek dijakov, da bi že v ljudski Soli redno obiskovali slovenski oziroma dvojezični pouk, ker se s tem ne utrjuje samo slovensko marveč tudi nemSko jezikovno znanje.
Vprašanje: Je znanje slovenščine pri učencih, ki prihajajo iz dvojezičnih šol, zadovoljivo? Imajo učenci, ki prej niso imeli slovenskega šolskega pouka, večje težave?
Odgovor: Naravno je, da imajo dijaki, ki na ljudski Soli niso imeli možnosti rednega slovenskega pouka, jezikovne težave, katere pa se dajo z vestnim in rednim delom že tekom prvega in drugega Šolskega leta popraviti. Pomanjkljivost jezikovnega znanja otrok iz ljudskih Sol pa ni samo težava naSe gimnazije, marveč težava vseh srednjih Sol in gre boj za tem, da se obvezna ljudska Sola razSIri od Štirih na pet let, da bi tako utrdili osnovno znanje za prestop v glavno oziroma srednjo Solo. So pa razveseljivi pojavi, ki dokazujejo, da vesten učitelj z dvojezičnim poukom doseže tudi že v Štirih letih zavidljive uspehe.
Vprašanje: So glede obiska Slovenske gimnazije vse občine oz. šolski okoliši slovenskega in dvojezičnega ozemlja približno enakomerno zastopani? So tozadevno morda tudi večje praznine, kjer se starši še ne zavedajo v dovoljni meri pomena Slovenske gimnazije?
Odgovor: Tudi na južnem KoroSkem opažamo, da se ljudstvo vedno bolj zaveda nujnosti izobraževanja otrok. Prav zaradi tega ni samo drugod marveč tudi v naSih krajih interes na srednjeSolski Iz-
obrazbi v naraščanju. So občine, ki Imajo razveseljivo Število dijakov na srednji Soli in lahko ugotovimo, da na Slovenski gimnaziji v Celovcu to Število iz leta v leto raste, kar smemo tolmačiti tako, da se med narodom utrjuje upravičeno zaupanje v ta mladi zavod. Če gledamo pokrajinsko, smemo ugotoviti, da so dijaki iz vseh krajev, kjer se je vrSilo leta 1942 izseljevanje, torej se jezikovno ozemlje ni skrčilo!
Vprašanje: Se Vam zdi, da se bodo z naraščanjem števila učencev in razredov povečale tudi težave, ker Slovenska gimnazija še vedno nima lastnega šolskega poslopja?
Odgovor: Z naraščanjem Števila učencev bodo seve iz leta v leto s prostori večje težave, ker je državna realka, kjer imamo tudi mi začasno streho, zelo močno obiskana. Bistvene težave se pojavljajo v opoldanskih urah, ko preostaja samo pet minut časa, da ena Sola prostore izprazni in druga zasede. Težave bodo iz leta v leto večje tudi glede telovadnih prostorov in Športnega igrlSča.
Vprašanje:	Vam je, g. ravnatelj,
kaj znanega, da bi se bilo glede zidave novega poslopja že kaj premaknilo z doslej mrtvega tira ministrskih obljub?
Odgovor: Kdaj bomo priSli do lastnih prostorov, je zaenkrat zapisano Se v zvezdah, ker gradnja dekliške gimnazije v Celovcu in gradnja gimnazije v Spittalu Se vedno ni stekla, mi pa bi priSli na vrsto po zagotovilih ministra Sele na tretjem mestu.
Vprašanje: Kako ste zadovoljni z dosedanjim obiskom Slovenske gimnazije in kako presojate izglede za bodoče? Koliko učencev in učenk se je priglasilo k sprejemnim izpitom za prihodnje šolsko leto?
Odgovor: Obisk Slovenske gimnazije je zadovoljiv in Število učencev iz leta v leto narašča. V Šolskem letu 1957/58 je Stela Sola 94 učencev, 1958/59 126, 1959/60 184 In 1960/61 228 učencev. Tudi Število za novo Šolsko leto prijavljenih prvencev je povoljno.
Vprašanje: Je na šoli že zadovoljivo število profesorskega kadra za vse predmete oz. za katere predmete se manjkajo strokovno šolane učne moči?
Odgovor: Profesorski zbor tvorijo strokovno Solani učltelji-avstrijskl državljani. Zastopani so vsi predmeti, ki so za srednje Sole predpisani.
Vprašanje: Kako je z učnimi knjigami? Ste še vedno odvisni predvsem od samopomoči z izdajanjem skript?
Odgovor: Glede učnih knjig si pomagamo deloma z nemSkimi učbeniki, deloma s knjigami, katere so pripravili profesorji naSe gimnazije. Dosedaj imamo takih knjig, katere so profesorji poleg svoje učne obveznosti v Štirih letih pripravili — 13.
Posebnost naSe gimnazije je tudi vsakoletna kulturna prireditev, ki je na razmeroma visoki rovni, in vsakoletni mladinski Športni dan, ki daje mladini priložnost, da se kosa v telesnih sposobnostih.
Franjo Ogris
eejUtaja!
Ponosno nosi danas Koruška slovenska novina »Slovenski vestnik« broj 1000. na svojoj prvoj strani. Radi toga je i vridno, da jubilira, da se veseli. Navadno i dostojno je, da se približu jubilaru iz svih stran prijatelji, poznanci i rod jaki: i da slavu s njim njegova Ijeta, ka je dostignuo u dobrom zdravlju i da mu zaželju i na dalje sve najbolje.
Tisuči broj novine, to je skoro 20 Ijet izhajanja, je u današnjem brzom životu i hektičnom vrimenu vrlo lipa starost. Ali tim ne kanim reči, da su novine »Slovenski vestnik« stare ili zastarale, nego obratno. One se držu vrlo mlado, ne samo po svojem zadržaju, nego i po svojem držanju, ar su borbene) agilne i branu ter zastupaju divnim elanom interese slovenske manjine u Koruškoj. Gradiščanski Hrvati su više puta kazali na nje u svoji sjednica, kao na primjer, kako da mora biti manjinska novina. Ali dosle još nije bilo moguče, da dostignemo ta ideal, ne samo u opremi i opsegu, nego i po zadržaju i duhu.
Ako pišem danas na našem jeziku i to na narječju Gradiščanskih Hrvatov, mislim i nadam se, da če me čitatelji »Slovenskoga vestnika« tako razumitit kot i ja razumim njega. Tomu je sad oko 3 ljett kako i ja dobivam redovito »Vestnik« i ga čitam. Ako na početak nišam sve razumio, razumim sad zaista svaku rič i ga rado čitam od početka do konca. Tako su	meni	sve	poteškoče Slovenske manjine	u
Koruškoj poznate i tako poznam velik dio	sela	po	njihovom slovenskom imenu	i
znam za borbu, ku peljaju naša brača Slovenci za održanje svojega jezika i svoje narodnosti. I mnogo krat se ja i moji prijatelji dogovaramo i viječamo o tomu i često vidimo, da imamo iste poteškoče i iste probleme.
I sela Gradiščanskih Hrvatov ležu raštrkana po cijelom Gradišču i kade su skupine veče, onde su još zdrava i dosta živa. U 40 seli živu danas Hrvati u Gradišču, med kimi brojimo 28 za čista hrvatska sela, a 12 za mišana. Naš »Vestnik« su »Hrvatske novine«, ke držu vezu med nami i daju cijelomu svitu visti o nami, kako živimo i kako se mi borimo i branimo za naše jerbinstvo, da je zadržimo i dalje damo našim potomcem. Velik dio našega naroda su seljaki, ali imamo u zadnje vrime mnogo djelačev, ki ostavljaju svoja	sela,	da	idu u industrijske pokrajine na
djelo. Ali oni se vračaju redovito koncem	tajedna	u svoja domača sela i tako	si
još držu svoj jezik i svoju narodnost. Kako su gospodarstva mala ne može živiti na nji veča obitelj, zato ostavljaju nje ne samo djevojke, nego i junaki u velikom broju i idu u varoše, da si najdu djelo i zaslužak. Ovi su nam po nekom vrimenu zgubljeni, ar se odnarodu u tudjem gradu. Posle rata ostavilo je naša sela tako oko 8000 mladih. Tako stoju u neki seli stani prazni. To je naša največa teškoča, ko j se mi sami ne moremo suprotstaviti i ku ne moremo nadvladati.
A druga velika skrb je odgoj naše dice u hrvatskom duhu i jeziku. Još nam je moguče, da u hrvatski seli učimo našu dicu velikim dijelom u našem materinskom jeziku, a u mišani seli najmanje tri ure u tajednu. U ovi škola se uču i nimska dica hrvatski jezik. To ide največim dijelom još dobro i bez večega natezanja. Samo u ta-kovi seli> u ki su nimški nacionalisti, ki mislu, da je govoriti hrvatski uvrijedjenje za njihovo uho i pljuska za nje u lice, ti napravljaju poteškoče i su pokusili brati pot-pise, da se nastava u školi dijeli. Dosle je to bilo u 3 seli, no Gradiščanska vlada nije dopustila dijelenje podučavanja.
Novina drži živu vezu med selami, med obitelji i med pojedini društvi. Tako igra ona veliku ulogu u modemom društvenom životu.
Da »Slovenski vestnik«, Vaš borbeni i agilni jubilarac, još mnoga Ijeta bude ispu-njavao svoju zadaču u službi Slovenskoga naroda, da ga bude uspješno branio, hra-briot da ga bude podučavao i zabavljao, da ga budu rado čitali Slovenci sela i grada, to mu željimo kao prijatelji i brača ter ga pozdravljamo današnjemu jubileju česti-tajuči njemu.
Prof. B. SCHREINER
predsjednik Hrvatskoga kulturnoga društva u Gradišču
Borba za > napreden tisk
Ko pišem članek za tisočo številko »Slovenskega vestnika', me obdaja posebno prijetno zadoščenje. Če se vprašamo, kaj človek ali narod bolj spoštuje: tisto, kar mu je bilo od nekoga podarjeno, ali listo, kar si je z žrtvami in ustvarjalnim delom sam priboril — potem bo vsak priznal, da mnogo bolj ceni, spoštuje in ljubi tisto, kar je plcd njegovih prizadevanj.
Tako je tudi z nami in našim listom — »Slovenskim vestnikom'. Sami smo si ga priborili, zato je resnično naš, pridobljen z žrtvami tisočev koroških Slovencev. Nihče ga nam ni podaril, zato tudi nikomur drugemu ne odgovarja za vsebino kot nam, slovenskemu ljudstvu.
Borba za napredni tisk ni lahka, je pa toliko bolj potrebna in plemenita. Mali narodi in odvisni delovni ljudje so bili v pretekli dobi objekt izkoriščanja in zatiranja.
V	to izkoriščevalsko delo krivične družbe je bil seveda vključen tudi tisk. Družba, ki je imela v svojih nenapisanih načelih za svoj glavni cilj izkoriščanje človeka po človeku in zatiranje naroda po narodu, je po svojem tisku, po knjigah in revijah, še posebno pa po časopisih delala propagando za svoje lastne ozkorazredne in ozko-nacionalne interese.
Vemo pa, da je narod, da je človek zatiran in izkoriščan samo tako dolgo, dokler ne čuti potrebe po svobodi, po pravičnosti. Le tako dolgo je objekt izkoriščanja in zatiranja, dokler ni sam sposoben voditi borbo za osvoboditev. Mali narod in odvisni delovni človek pa tega brez lastnega tiska, brez usposabljanja za borbo za lastne socialne in narodne pravice ni mogel doseči. Potrebne so bile velike socialne revolucije, ki so sicer zahtevale potoke krvi, vendar so izbojevale odločilno prelomnico v zgodovini človeške družbe.
Tudi koroški Slovenci smo sodelovali v taki revoluciji, bojevali smo se za tako prelomnico na domačih tleh.
V	našem narodu se je pred dvajsetimi leti rodila borbena zavest in odločna zahteva po svobodi, enakopravnosti. Kar mu je preroško zapisal kot napotilo za bodočnost Ivan Cankar: »Narod si bo pisal sodbo sam, ne frak mu je ne bo in ne talar" — je slovenski narod uresničil v narodnoosvobodilni borbi. Uresničili pa smo to tudi koroški Slovenci, ko smo začeli terjati svoje pravice, ko se je rodil »Slovenski vestnik".
Tista generacija slovenskega ljudstva, ki je sama doživljala partizansko revolucijo, to našo veliko zgodovinsko prelomnico, se še spominja, s kakšno ljubeznijo, požrtvovalnostjo in osebnimi žrtvami so naši ljudje v času borbe segali po lastnem svobodnem tisku, ki je bil izdelan na preprost vendar tvegan način. Spominjamo se še, kako skromen in redek je bil ta tisk, vendar je bila njegova vsebina nova, ljudska in borbena, domača in svobodna. Padale so glave naših najboljših sinov in hčera, te so nacisti odkrili ilegalno partizansko tiskarno; nešteto naših ljudi je bilo neusmiljeno umorjenih samo zato, ker so pisali in širili tisto, kar je na smrt obsojeni narod želel, potreboval in zahteval.
Danes nadaljuje »Slovenski vestnik" to, kar je bilo zapisano s krvjo naših ljudi, nadaljuje oporoko mrlvih junakov: borbo za pravico in resnico, za enakopravnost našega ljudstva. Izpolnjuje veliko nalogo, ko se kot borbeni in napredni list zavzema za pravice koroških Slovencev, ko tako prisluhne srčnemu utripu svojega Ijud-slva in podpira njegove težnje, potrebe in zahteve po enakopravnosti. Zato je vest tega lista tudi vest koroških Slovencev in vsega slovenskega naroda, kateri stre-'ni le za tem, da bi bila pravica nedeljena in resnica neoskrunjeno.
Jubilej »Slovenskega vestnika" praznujemo z velikim zadoščenjem. Tisoč številk »Slovenskega vestnika" je bogata spominska knjiga, pester in zanimiv dnevnik koroških Slovencev, kjer je zapisanih nešteto izvedenih akcij in osebnega odrekanja v korist stvari napredka, bratstva med narodi in pravičnega miru. Bogata pa je ta spominska knjiga tudi na beležkah skupno doseženih uspehov, kt °am jasno govorijo, da bomo imeli koroški Slovenci na n°rodnem in socialnem področju le tisto, kar sl bomo sPosobni sami priboriti.
»Slovenskega vestnika" kot našega učitelja, organi-zaforja, pobudnika in obveščevalca, ki nam stoji ob stra-ni kot zvesti prijatelj, nam nihče ni podaril; sami smo si 3° priborili. In ko ga že imamo, bomo zanj zastavili vse razpoložljive sile — stremeli bomo za tem, da zbudimo tiste danes še speče sile v našem ljudstvu — da ga ^hranimo, ga okrepimo in izboljšamo, da ga opleme-nHimo z našo skupno prizadevnostjo in ga čuvamo kot r>ašo veliko pridobitev, kot učinkovito demokratično orožij v rokah ljudstva, ki se mora boriti za svoje pravice in enakopravnast.
. Toda napredni tisk ni in ne more biti ozko naciona-en- ni In ne more biti ozko strankarski. Zato je tudi »Slovaški vestnik” danes kot prej globoko demokratičen, '°jii njegov cilj in naloga ostane borba za mirno in j!'°*toPravno sožitje med obema narodoma na tem ko-*u zemlje — na podlagi enakih dolžnosti In enakih kravic.
Karel Prušnik
Predhodniki ^Slovenskega vestnika66
Ko so nemški fašisti zatrli edini slovenski list na Koroškem — »Koroškega Slovenca« — ki je izhajal od 23. marca 1921 do 2. aprila 1941, so ostali koroški Slovenci brez lastnega tiska. Nacionalistični krogi na Koroškem so smatrali, da je s prihodom nacizma stopilo »reševanje« slovenskega vprašanja v zadnjo odločilno fazo — končno iztrebljenje in uničenje koroških Slovencev.
Toda močno so se zmotili. Koroški Slovenci so kot edini na ozemlju nemškega rajha v organiziranih partizanskih edinkah začeli oboroženo borbo proti nasilju. Ta čudovita manifestacija njihove življenjske sile pa je imela svoj odsev tudi v obsežnem narodno-osvo-bodilnem tisku, ki je služil napredni usmeritvi ljudskih množic ter bil sredi takratnega brezpravnega položaja odsev novega družbenega razvoja.
Že leta 1943 so imeli koroški Slovenci svoje glasilo v »Koroškem poročevalcu«, ki je imel podnaslov .»Informacijski vestnik Osvobodilne fronte slovenskega naroda na Koroškem«. Z obsežnim tiskom so zalagale slovenske protifa-šiste na Koroškem Glavna tehnika POOF ter pokrajinski tehniki »Ob r« v Podjuni in »Celovec« — skrajšano TC ali TC 55 — nad Mačami v Rožu. Naloga partizanskega tiska je bila obveščanje terena o položaju na frontah, širjenje osvobodilne misli, pozivanje na protifašistično borbo ter kovanje bratstva in enotnosti med slovenskim in avstrijskim ljudstvom. Tozadevno je bil značilen poziv Avstrijcem, kjer se je glasilo: Lasst den Freiheitsbund uns
schmieden,
Osterreicher, einigt euch. Hitlers Sturz bringt uns den
Frieden
und ein freies Osterreich!
V tehniki »Obir« je leta 1944 poleg drugega tiska začel prvič izhajati tudi Slovenski vestnik pod naslovom »Vestnik OF in NOV na Koroškem«. Pokrajinska tehnika pa je prvotno izdajala »Radijski vestnik«, ki se je pozneje preimenoval v »Celovški vestnik« in po zlomu nacifa-Šizma začel v Celovcu napol legalno izhajati kot »Slovenski vestnik«. Medtem ko so
cu ne britanska zasedbena oblast (PWB) dovolili POOF izdajanje lastnega glasila. Vsa dolgotrajna prizadevanja 'n neštete prošnje so bile zaman. Iz golega nasprotovanja do narodnoosvobodilne borbe koroških Slovencev le-tem niso dopustili niti političnega orožja, ki so si ga skovali v boju proti nacizmu — tiskano besedo. Hoteli so jih obsoditi na molk in kulturno mrtvilo. Iz istega vzroka so prepovedali tudi tiskanje Koledarja slovenske Koroške za leto 1946, ki ga je nameravala izdati prosvetna zveza, novembra je SPZ


,T.
g
prvi listi izhajali razmnoženi Slovenska na ciklostilu, je »Slovenski Okoli 20. vestnik« po vojni izhajal že tiskan.
Izšlo je 23 številk, zadnja 14. junija 1945. Poleg »Slovenskega vestnika«
so po zlomu na- FZi~' —-	fr,	fSE? •> 's
cizma izhajali še	c
listi »Enotnost« za Slovence, »Die
Einheit« za avstrij-	^
ske protifašiste \
(oba sta bila v ča- yY su narodnoosvobo- \ \ dilne borbe glasili delavske enotnosti) ter »Die Freiheit«, glasilo avstrijske osvobodilne zaprosila pri PWB za dovo-fronte. Od lista »Die Einheit ljenje tiskanja in obenem pred-— Organ der Arbeitereinheit ložila že pripravljeno gradi-fiir Karnten« je izšlo 10 šte- vo, ki je bilo vzeto iz borbe vilk, zadnja 16. junija 1945. in trpljenja Slovencev na Ko-Slovenski protifašistični tisk roškem. Toda po skoraj 6-te-med drugo svetovno vojno je denskem zavlačevanju je PWB častno izpolnil svojo nalogo sporočila, da je tisk koledarja in doprinesel ogromen delež k »zaradi tendenciozne



zmagi nad nacizmom. Zato je bilo tembolj presenetljivo, da so morali po odhodu jugoslovanske armade v drugi polovici junija 1945 prenehati izhajati vsi trije zgoraj omenjeni listi, ker nista ne provizorična deželna vlada v Celov-
vsebine« prepove-
m ne-
prikladne dan.
Zato so se morali koroški Slovenci ponovno zateči k tisku, razmnoženem na ciklostilu. Kot nadomestilo za »Slovenski vestnik« je začel izhajati »Vestnik« kot informacijski
Slovenska študentska mladina
tesno povezana z narodom in domovino
C
(S
^ Svoječasno so skoraj vsi slovenski štu-) denti prihajali na Dunaj. Danes jih ni več t foliko, ker obiskujejo visoke šole tudi dru-£ god.
f Pred prvo svetovno vojno so se sloven-f ski študenti na Dunaju zbirali v »Sloven-i skem narodnem klubu". Po razpadu avsfro-J ogrske monarhije je nastal »Klub koroških ^ slovenskih akademikov", ki pa smo ga ob f začetku tega semestra preimenovali v »Klub t slovenskih študentov".
f Razvoj našega kluba je v veliki meri i odvisen od tega, kakšen je prirastek iz 4 koroške domovine. Pred petimi leti nas je t bilo zelo malo članov, ki smo se redno se-t stojali. Vzrok tega ni bil le v tem, da smo t študenti bili in smo še raztreseni po raznih ) predelih velikega Dunaja, marveč pred-<t vsem v pomanjkanju primernih prostorov j! za redno zbiranje. Nekaj časa smo se sha-J jali v stanovanju kolegov, toda kraj ni bil ) preveč ugoden, ker ne leži v središču me-t sta; dalj časa pa smo imeli sestanke tudi J po gostilnah ali stanovanjih slovenskih ro-* jakov na Dunaju. Končno nam je vsaj en-^ krat v tednu dal na razpolago svoje pro-i store Hrvatski akademski klub, kjer smo ^ se med gradiščanskimi Hrvati prvič poču-(f tili bolj domače. Pred kratkim pa smo po ) posredovanju našega rojaka, patra Ivana <* Tomažiča, dobili v visokošolskem domu
»Korotan” v Bennogasse deset stanovanj za naše člane in poleg tega še posebno
f sobo za sestanke, kar nam omogoča, da t se bo klubsko delo uspešno razvijalo naprej.
V zadnjih letih je Klub stalno naraščal. Iz koroških srednjih šol so prihajale med j nas mlade moči, ki so poživile klubsko J življenje. V tem času je diplomiralo deset članov iz naše srede, ki so se večinoma vrnili domov med koroške rojake. Zdaj nas je v Klubu čez dvajset članov, ki se redno zbiramo vsak teden enkrat. Večina nas študira filozofske vede, so pa med nami tudi juristi, medicinci in slušatelji drugih fakultet.
Namen Kluba ni le v tem, da se srečavamo in se med seboj spoznavamo ter gojimo družabnost in poglabljamo medsebojno prijateljstvo, temveč v prvi vrsti v vzbujanju zanimanja za narodna vprašanja in narodne vrednote. Zato smo že večkrat povabili tudi predstavnike naših osrednjih organizacij na Koroškem, ki so se radi odzvali našemu vabilu. Obiskali so nas tudi slovenski pisatelji in pesniki ter nam predavali o pomenu in vlogi današnje slovenske književnosti. Poleg tega spadajo med klubsko delo razna predavanja naših članov. Večkrat napravimo skupne izlete v okolico Dunaja, skupno smo si ogledali razne prireditve in obiskali kulturne predstave. Že prava tradicija so postale klubske prireditve za miklavževanje in pust; prav tako pa skupno praznujemo tudi promocije in diplome naših članov.
Najvažnejše za Klub je osebno prijateljstvo med člani ter soglašanje v najbolj poglavitnih stvareh, ki se tičejo organizacije Kluba. Tesne prijateljske vezi pa smo navezali tudi z gradiščanskimi Hrvati, posebno v času, ko so našemu Klubu nudili gostoljubnost. Imeli smo skupni družabni večer, na katerem je igral hrvatski tambu-raški zbor, prepevali pa smo slovenske in hrvatske pesmi.
Obiskali so nas tudi zastopniki uglednih avstrijskih in inozemskih časopisov. Pogovarjali smo se o naših študentskih problemih ter o narodnih vprašanjih na splošno. O tem srečanju so posamezni listi poročal! precej pozitivno.
Upamo, da bo Klub pripomogel marsikaj k rešitvi raznih, posebno študentskih problemov. Predvsem po želimo, da bi iz naše srede izhajali akademiki, ki bodo nesebično in z mladostnim idealizmom delovali v korist in za lepšo bodočnost našega slovenskega ljudstva na Koroškem.
Klub slovenskih študentov na Dunaju
organ za funkcionarje in aktiviste OF, za širšo javnost pa nemško pisani »Pressedienst«. Prva številka »Vestnika« je izšla 7. novembra 1945 in so v tem letu izšle skupno 3 številke, katerim jih je v letu 1946 sledilo še 14. S številko 14 je »Vestnik« 14. novembra 1946 prenehal izhajati, kajti medtem se je rodil tudi že tiskani list koroških Slovencev »Slovenski vestnik«, katerega prva številka s podnaslovom »Tednik za Slovensko Koroško« je izšla 14. junija 1946 — na Dunaju.
Nemško pisani »Pressedienst« je začel POOF izdajati začetkom leta 1946 in je izhajal skoraj skozi vse leto; izdanih je bilo 25 številk, katerih zadnja je izšla 7. decembra 1946. Namen tega ciklostiranega lista je bil obveščanje avstrijske in mednarodne javnosti o resničnem narodnostnem in socialnem položaju na južnem Koroškem ter o žrtvah in doprinosu koroških Slovencev v osvobodilni borbi.
Okrajni odbor OF in Zveza mladine sta poleg tega 17. februarja 1947 začela v Velikovcu izdajati ciklostirani list »Na juriš«, ki pa je kmalu spet prenehal izhajati.
Zaradi odklonilnega stališča provizorične deželne vlade in britanske zasedbene oblasti so bili koroški Slovenci torej prisiljeni, da enako kakor med vojno tudi še po juniju 1945 izdajajo takorekoč napol ilegalen, na ciklostilu razmnožen tisk. Brez tiska pa bi bilo vsako politično in kulturno-pro-svetno delo nemogoče, poleg tega pa je tudi povečana naklada nujno zahtevala zamenjavo ciklostiranih listov s tiskano besedo. Zato so koroški Slovenci po juniju 1945 ponovno intervenirali pri oblasteh v Celovcu ter se hkrati obrnili tudi na Medzavezniško komisijo na Dunaju, katera je že od vsega začetka izdala odlok o svobodi tiska, s prošnjo, da dovoli izdajanje lastnega lista, ki bi temeljil na tradicijah narodnoosvobodilne borbe proti nacizmu. Zahteve po lastnem glasilu so odločno podprli ljudje širom južne Koroške; zahtevali so list, ki »bo verno glasilo naše borbe, našega dela, naših teženj« ter poudarjali, da »so najosnovnejša zahteva in najodločnejše pravice demokracije svoboda vesti, besede in tiska«.
Toda vsi tozadevni napori v Celovcu so bili zaman. Enako kakor leta 1921 so sc morali koroški Slovenci tudi leta 1946 zateči na Dunaj in kakor takrat je moral tudi tokrat nastopiti kot izdajatelj, lastnik in založnik — zasebnik. Vendar je pomenilo razveseljiv dogodek, ko je 14. junija 1946 na Dunaju začel izhajati »Slovenski vestnik«. Urejevanje in tiskanje lista na Dunaju je razumljivo povzročalo velike težave, toda nasprotovanje koroških oblasti je bilo tako veliko, da je uredništvo še 12. maja 1947 prejelo od celovškega mestnega magistrata odklonilno rešitev prošnje za dodelitev lokala v Celovcu.
Kljub vsem težavam pa je »Slovenski vestnik« vodil in še vodi odločno borbo proti preostankom fašizma in obnavljanju njegove ideologije, borbo proti velikonemški miselnosti in narodnemu šovinizmu. Kot dosleden borec proti nasilju in krivici je zagovornik pravice in resnice, zato se prizadeva za popolno in vsestransko enakopravnost slovenskega ljudstva ter mirno in prijateljsko sožitje obeh narodnosti na Koroškem, v širšem merilu pa za utrditev in poglobitev dobrih odnosov med sosednima narodoma in državama!
Dr, Julij Felaber
« — Štev. 28 (1000)

Kritičen sprehod po vasi in primerjave našega kmetovanja
Da je naš list »Slovenski vestnik« prišel na naše kmečke domove že tisočkrat, je spričo razmer, v katerih živimo, lep jubilej. Če se zamislimo nazaj v razmere v našem kmetovanju, ko smo jemali v roke prve številke »Slovenskega vestnika«, in jih primerjamo z današnjimi pogoji kmetijstva, šele prav spoznamo, kako močno se je v tem času spremenilo lice naše vasi. Vso to dobo pa je naš list zvesto spremljal tudi naš kmečki razvoj. Kakor v začetku so tudi danes smernice, navodila in nasveti strokovne priloge »Obvestila naprednih gospodarjev« aktualne in zadenejo v bistvo naših kmečkih problemov, nam pomagajo držati korak z razvojem in nas obveščajo o vseh sodobnih dognanjih in izsledkih.
Pred leti je delalo po naših kmetijah več ljudi, kot jih dela danes. Kljub temu pa smo manj producirali, kakor produciramo danes. Z zmanjševanjem števila ljudi pri kmečkem delu je naraščala kmečka proizvodnja in življenjska raven kmečkega človeka — čeprav ponekod samo na videz — se je dvignila. Danes imamo v deželi toliko traktorjev kot konj, kolo pri kmečkih opravkih je zamenjal avtomobil. Elektrika sveti in poganja stroje skoraj že na vsaki kmetiji. Gospodar potrebuje veliko več denarja kot nekoč, do njega pa more priti le s povečano in čim bolj premišljeno proizvodnjo. Kmečko delo je danes delo s tehničnimi pripomočki, stroji in napravami, kmečki poklic je postal stvar razuma in poguma.
V	večini primerov je kmečki človek danes suženj svojih strojev. To pa je narobe. S človekovo delovno sposobnostjo mora vsak kmetovalec varčno razpolagati. Odpraviti je treba 15 in 16 urno trpinčenje človeka s stroji in najti moramo obliko kmetovanja, kjer bomo imeli dovolj časa za gospodarske preudarke, za osvojitev novih dognanj in izkušenj v kmetijstvu, za opazovanje razvoja na trgu, skratka o celotnem kompleksu gospodarskih problemov, ki ga tarejo. Tozadevno je tudi naša kmetijska obveščevalna služba na tekočem in s svojim obveščanjem ne zaostaja za potrebami časa.
Gospodarsko zaostal in strokovno nepodkovan kmet današnjih kmečkih obvestil ne more izkoristiti in ne ve, kaj z njimi početi. Zato je prva zapoved časa:
Usposabljajmo s« strokovno, učimo se, merimo, tehtajmo in primerjajmo (»d rane mladosti do pozne starosti!
Pošiljajmo svojo mladino v kmetijsko šolo in prirejajmo za njo še specialne nadaljevalne tečaje. Nikoli jih ne bo preveč, prej premalo! Šolanje je najcenejša investicija, ki pa se najboga-teje obrestuje. Le strokovno izoblikovan in gospodarsko razgledan kmečki človek bo v stanju rešiti vse probleme, ki jih postavlja čas pred njega.
*
Vsi čutimo, kako kmetijstvo, zlasti pa kmečka gospodarstva šepajo za industrijo in kako za njo čedalje bolj zaostajajo. Predaleč bi zašli, če bi hoteli naštevati vse razloge za to šepanje in zaostajanje. Čeprav ni nobena gospodarska veja odvisna od tolikih okoliščin, kakor kmetijstvo, leži v veliki meri na nas samih, da to odvisnost zmanjšamo na minimum. Oglejmo si te možnosti le na nekaterih neposrednih primerih:
Kdor se je zadnja leta. zlasti pa letos v (asu košnje in spravila sena zanašal na lepo vreme in sušil po stari navadi n a tleh, ni pridelal sena, temveč slamo in steljo. Če že nismo v stanju sušiti seno s prezračevanjem na skednju, potem si nabavimo vsaj žične kozolce, na katere lahko obesimo travo ob vsakem vremenu. Seno bo tako v pravem času spravljeno, otavo bomo lahko kosili že v juliju in za jesen bomo imeli zagotovljeno bogato pašo; pri ugodnem vremenu pa bomo še v tretjič lahko kosili in sušili. Na kozolcih sušena trava daje odlično seno. O tem smo se lahko Že vsepovsod prepričali. Klub temu pa sušimo na tleh in spravljamo namesto sena v skedenj slamo ali steljo in trepetamo, da se nam seno ne bi vnelo in da bi ga nam ne zmanjkalo sredi zime,
V	vseh takih primerih pa se še trdovratno držimo navade rezanja sena za zimsko krmo. Kar je še na itak slabem senu dobrega, spremenimo z rezanjem v prah, ostanku pa pridno dodajamo slamo. In posledica? — Po eni strani *krasijo« — kakor v pravljicah domovanja čarovnic — skedenj in hlev temne rjuhe pajčevin, namesto da bi njihov prah bil hrana za proizvodnjo mleka in mesa. Po drugi strani manj-k a slame za n a s t il j in ker tega manjka,
gremo v go z d grabit steljo in delat gospodarstvu nadaljnjo škodo. Ob vsem nam vedno primanjkuje denar ja . tako za gnojila, kakor za nakup bolj produktivne živine in drugih vsakdanjih potrebščin na kmetiji. Kmet, ki tako gospodari, se ne bo več dolgo držal. Hočeš nočeš, on mora propasti. *
V takih in podobnih primerih gotovo ni na mestu in na celi stvari tudi nič ne spremeni, če se jezimo, da so razmere za kmetijstvo slabe. Res je, da smo kmetje na trgu brez moči, da ne določamo ceno svojim pridelkom mi, temveč tisti, ki jih od nas kupujejo in z njimi trgujejo. Toda prav tako je res, da lahko in dobro prodamo vse, kar je dobrega in kvalitetnega. Čim bolj mastno je mleko, tem več dobimo zanj in čim več ga lahko prodamo od krave, tem boljši je izkupiček. Tem mlajšo pitano žival postavimo na trg, tem lažje jo prodamo in tem boljša je cena. Poldrugo do dve leti star bikec s težo 600 do 700 kg in 6 mesecev star klavni prašič z 90 kg žive teže sta danes — in bosta v bodoče — bolj zahtevana, kot starejše živali iste in večje teže. Zaenkrat še vse lahko prodamo, kar imamo, bili pa so že časi, ko najboljšega blaga nismo mogli spraviti v denar. Le spomnimo se
nazaj, ko pod absolutnim režimom krogov okoli sedanjega Bauernbunda zaradi vladajoče brezposelnosti nismo mogli prodati skoraj n:česar.
Poljski pridelki so za nas le pogojno tržni produkt, lito se za prodajo, pa tudi za dom izplača pridelovati le tam. kjer lahko žanjemo s kombajnom, rani in jedilni krompir sploh ter zelenjavo, jagodičevje in podobno pa tam, kjer jih lahko neposredno vnovčimo in kjer imamo še dovolj ljudi za ročno delo. Za našo široko kmečko prakso pa je gotovo najbolje, da prodamo vse pridelke rastlinske proizvodnje preko živalskega želodca ali vampa.
Živalska proizvodnja (mleko, meso, jajca in piščanci) je za vse naše kmetije postala najpomembnejša gospodarska veja, ker nam skozi celo leto prinaša denar v hišo. Zato je treba, da vso razpoložljivo rastlinsko proizvodnjo postavimo v službo proizvodnje mleka, mesa in jajc. Tu pa je gnojenje odločilnega pomena. Stroški spravila sena z negnojenega travnika so previsoki in se takih travnikov sploh ne splača več izkoriščati. Isto velja za okopa-vine in za žito. Pravilno gnojena zemljišča ob odgovarjajoči obdelavi dajo od 10 do 50 q in več pridelka, kakor negnojena
ali pa enostransko gnojena. Prav v tem pridelku pa je skrit že prvi dobiček kmetovanja.
Kakor izdatno gnojenje zanemarjamo še vedno pravilno in izdatno krmljenje molznic in vzrejo mladih živali. Veliko ^raYv. ne °stane brejih, ne daje zadovoljive količine mleka, niti produktivnega zaroda, niti ne mesa. Po takih hlevih živina navadno slabo žre, hujša in boleha. In če v takih primerih opazujemo gospodarjevo ravnanje, smo spet pri napakah, ki smo jih že tolikokrat nakazovali: križanje v sorodstvu, enostranska in pomanjkljiva krma, pomanjkanje mineralne in vitaminske krme, pomanjkanje* izpusta na zrak in sonce, zanemarjanje čiščenja parkljev, zanemarjanje pravočasnih živinozdravniških pregledov črede itd.
Investirajmo končno na pravem mestn!
l-na največjih hib našega kmetovanja so ze od nekdaj naše investicije. V tem pogledu je bil in je naš kmečki ponos zgrešen. Še vedno gledamo na puhlo zunanjost, ne pa na gospodarski efekt. Kamor pridemo, povsod naletimo na mo g o č n a in razkošno zgrajena gospodarska poslopja, če pa pogledamo živino ▼ hlevih, predvsem pa njeno molznost in rastnost, za kar je bil hlev s skednjem vred pravzaprav zgrajen, smo večinoma močno razočarani. Zapomnimo: Najprej dobra krav-ca, potem šele lepa štalca!
Na oko lep hlev še davno ni dober hlev. Danes, ko tudi v kmetijstvu čas pomeni denar, moramo bolj kot kdajkoli vedeti, da moramo poslopja, kjer se vsak dan ponavlja delo, tehnično kar najbolj praktično urediti. Ta potreba je posebno nujna pri spravilu g n o j a , krmljenju in napajanju. Trava in silaža morata priti z voza naravnost na krmilno mizo, za pašnik moramo izbrati najbližji in najboljši travnik, skratka oskrba živine mora biti opravljena po najkrajši in najlažji potL
Gospodinja, ki oskrbuje svinje, naj ima vse pri roki. Pot od korita do krme, nastilja, tekališča in gnojišča naj bo čim krajša. Vsakdanje parjenje krompirja je stvar preteklosti. Današnja gospodinja nima časa, da bi kuhala kotle krompirja, krompir povsod lahko siliramo jeseni in pozimi. ko imamo več časa. Vso ostalo krmo pokladamo v surovem stanju, ker je tako izdatnejša in bolj zdrava.
Včasih so naše gospodinje kupovale le sol, sladkor in petrolej, vse ostalo je bilo doma. Današnja gospodinja rabi znatno več denarja. Zato mora njeno gospodinjstvo producirati za t r g več kot včasih. Hitro opitanih piščancev bo poleti prodala vsako količino, enako b0 jajca, z vrta pa čebulo, korenček, fižol, ribez itd. brez večjih težav spravila v denar. Da bo ob vsem tem imela še čas za vzgojo otrok, za svojo nego, razvedrilo in kulturno izživljanje, spada v hlev molzni stroj, v vsako kmečko gospodinjstvo pa poleg v o-dovoda v kuhinji brezpogojno še pralni stroj, električni štedilnik in hladilnik. Šele ob teh napravah in ob opustitvi domače peke kruha bo gospodinja res gospodinja, mati in žena, ne pa hirajoči suženj kmetije. Razbremeni-t e v gospodinje od neproduktivnih opravil je ena prvih zapovedi pri nadaljnjih investicijah po naših kmetijah!
In gospodar kot investitor? — Ni v redu, če le pridno oskrbuje svoje stroje in tuhta, kdaj bo naslednji krasil njegov strojni park, da se bo lahko postavil pred sosedi. Kmet naj ne dela za stroje, oni morajo delati zanj. Še vedno drži, da so sosedov sejalni stroj, izkopalnik in prebiralnik za krompir itd. najcenejši, ker jih rabi cela soseščina le nekaj dni na leto, ostali čas jih pa ima v najemu rja. Le stroje, ki jih rabimo vsak dan ali pa večji del poletja, naj si nabavi vsak sam. V ostalem pa je zadnji čas, da se pričnemo baviti z odgovarjajočo obliko kooperacije na tem področju.
Dober gospodar mora znati povezati k m e-tijo v harmonično celoto. Poslu-žiti se mora vseh znanstvenih dognanj in izkušenj in jih prilagoditi svojim razmeram. Kmet današnjega kova ve, da mu morajo polje in travniki dati maksimalne količine kvalitetne krme. Zato tudi redno ■ n izdatno gnoji. Njegova zemlja ne zgublja na godnosti in rodovitnosti, intenzivna raba jih le veča. Z intenziviranjem svoje kmetije sledi času, ki bo v kratkem zahteval od krav 4000 kg mleka, 500 do 700 kg težke bikce in klavne telice v dveh letih in 90 kg težke mesnate prašiče v 5 mesecih starosti. V tem stremljenju bo našel odgovarjajoče pogoje svoje proizvodnje, ker se bo o njeni rentabilnosti predhodno računsko prepričal, se za njo v potrebni meri strokovno usposobi! in — kot zadnje — pregledal, če ima za njo izpolnjene tudi vse ostale pogoje — hleve, delovno silo in odjemalca na trgu.	Ing. Nace Nachbar
Vzgoja in izobrazba prvi pogoj uspešnega kmetovanja
Avtarkična kmetija, njene značilnosti In pojem samostojnega in neodvisnega kmeta so v zadnjih 10 letih prešle v preteklost. Stoletja veljavna in prenešena gospodarska načela kmetovanja ne veljajo več. Čas in razvoj, ki sta izpodnesla tla starim kovačem, mlinarjem, čevljarjem itd., sta postavila tudi kmetu in kmečki srenji svoje krute in neizprosne pogoje: Manj ljudi mora na kmetiji v e č in boljše producirati. Glavna skrb kmetovalca je, kako bo najbolj rentabilno gospodaril.
Kmečki človek je popolnoma vključen v labirint družbenih zakonov in predpisov, v katerih pa se zaradi svoje preteklosti še ni znašel. Kmečki poklic ni več stvar starih navad in brezbrižnosti za okolico, postal je poklic razuma In poguma. Pestrost kmetijske proizvodnje, gospodarjenje z živo materijo ter tržni in družbeni pogoji zahtevajo od kmeta splošne razgledanosti, strokovne sposobnosti in gospodarskega znanja. Noben kmečki fant ni za prevzem kmetije dovolj izobražen in noben kmet ne more reči, da zna vse in da se mu ni treba več učiti. Potreba po kmetijskem šolanju in izobraževanj u je najmanj enaka, prej še večja, kakor je potreba izobrazbe in šolanja za druge poklice.
In kako izgleda dejansko na vasi) Ni še leto dni od tega, ko so koroški statističarji ugotovili, da od 100 otrok obiskuje v Celovcu 79 glavno šolo, na podeželju pa komaj 23. Na vsakega drugega koroškega obrtnika odpade en vajenec, ki mora obiskovati obrtno šolo in polagati za svoj poklic izpite. V koroškem kmetijstvu pa pride le na vsako 42. kmetijo en vajenec, kar pomeni, da bodo še dolgo mladi fantje prevzemali kmetije brez osnovne splošne In strokovne izobrazbe in brez potrebnih gospodarskih Izpitov.
Tako v našem kmetijstvu ne more več iti dobro naprej. Spoznajmo, da nismo le dolžni z znanjem oborožiti svojih otrok, ki grejo z domačije po svetu s trebuhom za kruhom, temveč da smo še v veliko večji meri dolžni, da oborožimo svojega naslednika na kmetiji z vsem razpoložljivim kmetijskim znanjem, da bo lažje in boljše gospodaril kakor mi in da mu bo kmetovanje v veselje in ponos. Pošljimo svojega sina v kmetijsko šolo in omogočimo mu, da bo spoznaval primere sodobnega kmetovanja, dražimo v njem željo po kmetijskem šolanju, potem bo z veseljem in zanimanjem vstopil v kmetijsko šolo In si osvajal njene nauke.
Koroški Slovenci imamo v P o d r a v I j a h svojo kmetijsko šolo, ustanovo, ki je po kmetijski proizvodnji In po pouku prilagojena potrebam in razmeram našega kmeta in naše vasi. V to šolo spada naš bodoči kmetovalec. Ta šola bo napravila iz njega značajnega, razumnega in pogumnega moža, soseda in gospodarja, takega, kakršnih nam je treba.
Vedno več splošnega in strokovnega znanja pa zahteva današnji čas tudi od žene-gospodinje in žene-matere. Zato tudi za naša dekleta — ne samo za tista, ki si izberejo kakšen poseben poklic, marveč prav tako za bodoče kmečke gospodinje — velja načelo: učiti se je treba, osvojiti si znanje, ki odgovarja potrebam In zahtevam današnjega življenja. Gospodinjski tečaji, katere vsako leto prireja Slovensko šolsko društvo v Celovcu, posredujejo dekletom potrebno vsestransko znanje, da bodo kot bodoče gospodinje in matere res lahko v pomoč možu-gospodarju in tako trden steber domačije.
S tako vzgojo bomo dali našim otrokom najboljšo doto, ker jih bomo oborožili z učinkovitim orožjem za trdi in neizprosni življenjski boj!
ra »ji i2i	iii a li m
\h&&CmAsfS
Zveza slovenskih zadrug v Celovcu
(Ob štirideseti obletnici ustanovitve)
»Štirideset let je delal Jerneja pravi Ivan Cankar v zgodbi o hlapcu, ki je mnogo oral in sejal, pa le malo pospravil zase. In pesnik v poudarku štiridesetih let pove, da je to dolga doba. Komaj jo človek vso zmore s polno zavestjo pregledati, čeprav jo je sam doživljal.
Od mož, ki so komaj nekaj mesecev po usodnih odločitvah svetovne politike korajžno zgrabili za oralo in zaorali brazdo samostojnemu zadružnemu ustvarjanju koroških Slovencev, živijo danes samo še trije. Kot živ spomenik zahvale njim in vsem, ki so že zaključili setev in žetev, pa živi med nami plod njihovega pogumnega, dalekovidne-ga in podjetnega dejanja:
samostojno zadružno središče koroških Slovencev
Njegova zgodovina bi napolnila obsežno knjigo, če bi hoteli naštevati brezprimerni idealizem, požrtvovalnost in voljo do ustvarjanja vseh, ki so v štiridesetih letih od Prve brazde pa do danes sodelovali.
Nič man i obširen Pa bi bil obseg zvezka o nevihtah >n neurjih, ki jih je nad njivo našega zadružnega ustvarjanja razsula usoda v tem vetrovnem kotičku Evrope. Da niti ne omenjamo sovražnikove ljuljke, ki 19 ie pričel po skritih metodah noči sejati med nas v novejši dobi kar °b belem dnevu in z vsemi pripomočki moderne organizacije m mehanizacije... Ni ugonobilo klenega zrna, niso ga zadušili niti najtežji valjarji. Po vsem strašnem dogajanju je ponovno vzklilo, žene v cvet in klasje.
Tri zadruge od včlanjenih ob pstanovnem občnem zboru ter šest ■zmed poznejših član c so nam na-rilno zatrli ali pa odtujili. Namesto njih pa so nastala nova žarišča ■n nove poslovalnice zadružne samopomoči. Ob štirideseti obletnici svoje ustanovitve šteje Zveza slovenskih zadrug 49 krajevnih zadrug med svoje članice.
Prvotni obseg dejavnosti
Prvotni obseg delovanja samo-stojnega zadružnega središča koro-?kih Slovencev v Celovcu se je si-.°m razmer omejeval na zastopanje ■nteresov včlanjenih zadrug predetem pred davčnimi in sodnimi obistmi, na izravnavo denarjev ter Ualaganje odvišnih sredstev.
Daleč pretežna dejavnost krajev-n'h zadrug med svetovnima vojnama je bilo zbiranje hranilnih vlog m dovoljevanje posojil članom po hranilnicah in posojilnicah. Zau-Panje do slovenskih kreditnih zadrug je bilo splošno in priznano, tudi med ljudmi, ki tega javno ni-40 Priznavali. Naloženi denarji so
vsied tega običajno obležali dolga leta in dopuščali mino razpolaganje in naložbe v posojilih, ki so pomagala zelo pomembnemu številu ljudi južnih predelov Koroške do lastne hišice ali obrata ali pa so rešila ogrožene kmetije in domove pred gospodarskim propadom in odtujitvijo.
Tako je seme, ki so ga zasejali v lastne sile verujoči sejalci že pred desetletji na naši zemlji, rodilo stoteren in tisočeren sad.
Čeprav je tudi prva koroška blagovna zadruga nosila slovensko firmo, imela sedež v našem kraju in štela med svoje ustanovitelje najbolj razgledane slovenske zadružnike, se blagovno poslovanje zadrug pred koncem druge svetovne vojne med koroškimi Slovenci ni široko razvilo in uveljavilo.
Živinorejske in mlekarske zadruge na naših tleh so tudi najstarejši pojavi zadevne zadružne dejavnosti v deželi. Iztrgane iz nekdanjih povezav in ločene od nekdanjega trži-
šča Trsta pa niso našle več pogojev, da bi ohranile našega kmeta pred pritiskom z velikimi sredstvi utrjene in razširjene tuje konkurence.
Vse to delovanje v korist gospodarsko in socialno ogroženega ljudstva pa je s pritiskom na gumb v odločilni uri aprila 1941 po podrobno izdelanem načrtu pogazilo brutalno nasilje nemškega nacizma: Gestapovski revolverji so odprli desetletja skrbno vodene in čuvane blagajne, knjige in zapiski so romali v peč, zadružni voditelji v zapore. Občni zbor je nadomestil podpis nemškega komisarja in zapovrstjo izbrisal slovenske firme, pravila, napise, odbornike in zadruge. Kolikor si komisarji niso sam> ali za svoje prijatelje prisvojili premoženja, predvsem hiš in zemljišč, so ga prevzele v znamenju »povečanja zadružne dejavnosti« nemške zadruge v deželi.
Obnova organizacije in delovanja
Takšen je bil položaj, ko je ura usode majnika 1945 odbila nacističnemu nasilju. Nikakor pa še tistim, ki so se z njim okoristili. Njihove »pridobljene pravice« so bile odvratno trdožive, kakor da njihovi zagovorniki ne bi še mogli prav verjeti, da je sedaj trganja sadov
v sosedovem vrtu spet konec. Za kar je rabil nemški nacizem nekaj dni, ni bilo možnosti opraviti dolga štiri leta po njegovem javnem zlomu.
Vsi, ki smo sodelovali, vemo za težavno delo organizacijske obnove, za iskanje železnih blagajn in knjig po raznih skrivališčih, za povračilne procese s čudnimi pričami in dostikrat še bolj čudnimi razsodbami.
Ali ne pove zadosti dejstvo, da co bili šele sredi oktobra 1948 pravno odstavljeni gestapovski komisarji Zveze in vrste zadrug in da nobeden izmed 37 ni bil klican na odgovornost za izvršeni rop in prisvojitev zadružne imovine! »Česar ni več, tega ni mogoče vrniti!« Po tem osnovnem načelu povračilnih zakonov smo ostali do danes brez tega, česar nismo sami našli in z dokazi potrdili kot nekdanjo zadružno lastnino.
Kdo in kdaj povrne škodo za vse to, česar nismo več našli — o tem teče pravda v peto desetletje delovanja naše zadružne centrale in naših zadrug po vaseh. Ob tridesetletnici in štiridesetletnici glasovanja so vsekakor dobili kot nagrado prispevke države in dežele na Koroškem tisti, ki so v nacistični dobi sodelovali ali bili udeleženi pri ropu in uničevanju našega zadružnega premoženja. Takšna je »vmesna rešitev« koroškega deželnega glavarja, ki smo jo zaenkrat vzeli na znanje.
Torej smo šli na delo ponovno v znamenju popolne samopomoči. Smer so določale okoliščine in zgodovina:	Na podedovanih temeljih
obnoviti nekdanje, ga prilagoditi novim zahtevam in pogojem. Šele nato more slediti izgradnja in razširitev v nove dejavnosti.
Poznam zadružnike, ki so tretjič pričeli znova z zbiranjem vlog pri svoji Hranilnici in posojilnici: Prve je odnesla prva svetovna vojna in sledeči dogodki, drugič nabrana sredstva so uropali hitlerjevski komisarji in njihovo uničevanje . . . In spet — kljub njim in vsemu — so pričeli znova! To je sila, ki bo tudi v bodoče in vselej zmagovala, ker preživi in premaga sile uničevanja. Danes ji gre v prvi vrsti zahvala za ponovno delovanje skoraj vseh nekdanjih slovenskih kreditnih zadrug na Koroškem. Prenovljene na znotraj in na zunaj poslujejo naše Hranilnice in posojilnice po naših vaseh in trških središčih ter nudijo zadružno pomoč vsem, ki si s pridnostjo in trd'm delom ustvarjajo trdnejše podlage za življenjsko borbo ali pa so brez krivde zašli v stisko.
Razširitev zadružne dejavnosti
Vse gospodarstvo, predvsem Še kmetijstvo, se nahaja na odločilni prelomnici. Stoletja veljavne izkušnje dela in produkcije čez noč izgubljajo svojo veljavo in svoj pomen. S tem je treba računati. Treba je iskati in najti nova pota in nove rešitve. To je bila in je zahteva nove dobe. Za nas vse. Tudi v zadružništvu. Lažje je hoditi izho-jena pota. To ve vsak otrok. A kdo najde novo stezo in ve, kam bo vodila?
Tudi naši očetje so zaorali v ledino, zakaj ne bi zmogli mi!
Nekdaj je veljal za najboljšega kmeta tisti, ki je vse sam pridelal in izdelal, kar je v gospodarstvu in družini rabil. Danes pa zavestno ali nehote občudujemo tistega, ki si lahko nabavi najsodobnejše pripomočke tehnike za kmetovanje in za življenje. To je smer razvoja. Kdor mu ne sledi, bo umrl kot čudak.
Blagovno poslovanje
Zadružna samopomoč naj torej oskrbuje naše vasi z vsemi gospo-darsk mi potrebščinami in jim daje sredstva za njihovo nabavo v roke z vnovčen jem pridelkov. Iz te potrebe so nastale naše Kmečke gospodarske zadruge in blagovni oddelki Hranilnic in posojilnic.
Prvi poizkusi uvedbe blagovnega poslovanja so imeli še pravne in organizacijske hibe. A to ni odločilno. Bolj važno je, da danes lahko trdimo, da smo osvojili in utrdili novo panogo zadružne samopomoči v širokem delu našega ozemlja, saj nudijo naše Kmečke gospodarske zadruge svojim članom vse, kar je za sodobno kmetovanje ▼ naših pogojih potrebno in koristno. Da so si pridobile po va-
bo odločitev koristna, pa naj bo taka ali drugačna. Izogniti pa se ji ne moremo. Razvoj jo terja v bližnji bodočnosti.
Izboljšanje živinoreje
Živinoreja, njeno izboljšanje in vnovčevanje njenih produktov nas kot naloga v slovenskem zadružništvu na Koroškem še vedno čaka.
Tud: na tem področju bi bilo go-
seh tudi že potrebno zaupanje, ki ga naš kmečki človek ne deli preveč radodarno, dokazuje razvoj zadnjih let — kljub vsem težavam, zaprekam in sovražnemu pritisku proti njihovemu uspešnemu delovanju.
Les - bogastvo naše zemlje
Les in živina sta glavna izkupička naših dolin. Iz pritoka vlog in iz odplačil blagovnih dobav pri naših zadrugah smo dobili potrdilo znane resnice. Metode in obračuni prekupčevalcev na teh področjih so bi-
li nadaljnji povod, da smo šli v obrambo kmeta z novim poizkusom zadružne samopomoči. Zadružni odkup lesa in predelava na zadružnih žagah za izvoz sta postala resnica. Zaenkrat bolj trda kot les sam. Tega smo vzorno obdelali in pridobili zanj stalne odjemalce, ki ga cenijo in tudi s plačanimi cenami priznajo.
Manj pa smo uspeli s pravilno organizacijo odkupa, ki je ostal prepuščen divji igri in spletkam privatne konkurence, ki s par šilingi višjo ceno izloči zadružni odkup in se
vorjenja in obljub ter napovedi za našega kmeta sedaj kmalu dosti. Treba je pristopiti k reševanju spoznanih potreb. Čim širše in strokovno bo sodelovanje, tem prej bodo premagane začetne težave. Te ne smejo biti vzrok, da vprašanja, ki terja nujno čimprejšnje rešitve, nočemo priznati in videti.
Dobro seme je potreba
Čeprav smo po začetnih lepih uspehih opustili delovanje lastne se-menarske zadruge, njene naloge v službi našemu kmetu niso izpolnjene. K sodobnemu kmetovanju pač spada tudi oskrba s prvovrstnim, priznanim semenjem. Ker je proizvajanje semenja v bistvu naloga specializiranih obratov, ni uvideti, zakaj je ne bi mogle vršiti naše domače kmetije, ki s skrbnostjo obdelave, čiščenja in prebiranja daleč prednjačijo pred mnogimi večjimi obrati. Potrebna bo reorganizacija zadruge in sestava, da se morda le najde nova pot v uspešnejši trajni razvoj, vsaj na delnih področjih.
Zadružništvo - šola človeka
Da smo smelo šli tudi na uresničenje zadružne oblike na doslej stranskem področju gospodarjenja naših vasi — v tujskem prometu, je bolj vzgojnega pomena kot morda nasvet, da naj v vsaki vasi nastane zadružni hotel. Naš kmet naj bi spoznal, da zemlja ne donaša samo z okopavanjem, marveč tudi s koriščenjem njene lege in njenih lepot. In teh imamo res dosti širom vse naše zemlje!
Prvotno kot zadružna šola mišljen, naj bi tako zadružni hotel »Korotan« v Sekiri ob Vrbskem jezeru bil šola za novo miselnost in spo-

ob nujnih posledicah trde konkurenčne borbe lahko javno posmehuje šibkostim zadružne organizacije. Ni naša Južnokoroška gospodarska zadruga osamljen slučaj. Mnogo večja in močnejša zadružna podjetja lesne stroke v državi in deželi so prenehala poslovati in obstojati.
Za potrebne pravilne sklepe je treba videti in priznati oboje: lastne šibkosti in splošne pogoje. Potem
znanje koroškim Slovencem, da skriva zemija in dežela še mnoge neizrabljene možnosti življenja in razvoja.
Te možnosti s skupnimi napori odkriti in odpreti čim širšemu krogu našega ljudstva, bo poleg dosedanjih nalog še posebna naloga petega desetletja organizirane zadružne samopomoči.
Ob jubilejni številki „Slovenskega vestnika“
L..
V naši zavesti je danes v pojem slovenske skupnosti vključen slovenski človek Koroške prav tako trdno, kot je bil kadar koli. Kjer koli Slovenec govori in razmišlja o svojem narodu, vključuje tudi vse tiste ljudi, ki žive v krajih, ki leže onstran državnih meja.
Posebno zdaj, ko ima naš narod tostran meja takšne možnosti za vsestranski razvoj, kot jih ni imel še nikoli, ko se v skupnosti z ostalimi jugoslovanskimi narodi uspešno bori celo za svobodo daljnih ljudstev, o katerih je pred desetletji komajda kaj vedel, ko izdatno prispeva h graditvi in utrditvi socializma ne samo pri nas doma, marveč tudi v svetu, nam je usoda naših narodnih delov še bližja. In prav v tem času velikih, revolucionarnih idej, za katerih zmago mali slovenski narod sorazmerno ogromno žrtvuje, se mora del tega naroda še naprej boriti za osnovne narodne in človečanske pravice. Prebujati pomagamo stoletja in stoletja izkoriščena in tlačena ljudstva, h kulturi in civilizaciji pomagamo dvigati prostrani in raznoliki afriški kontinent, istočasno pa moramo gledati, kako se mora onstran Karavank naš človek boriti za vsak napis v svojem jeziku. Aktivno spremljamo znanstvene podvige sodobnega človeka in skorajda smo bolj prepričani v vrnitev prve skupine ljudi iz vesoljstva, ki je bilo doslej človeštvu zapečateno s tisoči in tisoči pečati, kakor pa v to, ali bo našim koroškim rojakom uspelo obdržati v prihodnjem šolskem letu vse svoje letošnje šolarje pri slovenskem pouku, čeprav, kakor smo se slovenski pisatelji in pesniki lahko prepričali na letošnjih literarnih nastopih, je slovenska beseda na Koroškem živa in jo koroški Slovenec prav tako ljubi kot drugod na Slovenskem.
To vznemirja vsakega Slovenca, a obenem ga tudi izpodbuja, da se še odločneje bon za cilje, ki so si jih postavili naši narodi med narodnoosvobodilno borbo> saj vidi v izpolnitvi teh ciljev tudi ugodno rešitev še nerešenega narodnostnega vprašanja vseh tistih rojakov, ki so ostali tudi po drugi svetovni vojni izven naših državnih meja.
Več dejstev na samem Koroškem pa nam vliva upanje v tako rešitev. Eno izmed njih je nepretrgano izhajanje »Slovenskega vestnika«, ki teden za tednom našemu človeku na Koroškem govori v njegovem materinem jeziku o dogajanjih v njegovi državi, v naši državi in v velikem svetu, pripoveduje mu o velikih in drobnih človeških zadevah in mu posreduje tudi mnogo tega, kar je ustvaril in kar nenehno ustvarja slovenski pisatelj in pesnik na tej strani Karavank. V vsaki izmed dosedanjih 999 številk tega časopisa je lahko hribovec na Podpeci, kmet v Podjuni, Rožu in Zilji, delavec v industrijskih središčih in inteligent v Celovcu ter drugih mestih našel nekaj, kar je bistrilo njegov pogled in utrjevalo njegovo narodno zavest, ki jo tlači in deluje zoper njo toliko in toliko najrazličnejših faktorjev.
Ob tisoči številki >Slovenskega vestnika* slovenski književniki čestitajo njegovim urednikom in sodelavcem, ki se morajo pri svojem delu boriti z največjimi težavami, in želijo, da bi »Slovenski >estnik• še uspešneje krepil narodno zavest našega človeka onstran Karavank, prispeval še več k enotnemu nastopu v vseh narodnostnih vprašanjih, tvoril še trdnejšo vez med koroškimi Slovenci in nami, obenem pa tudi še čvrstejši most med obema sosednima državama ter tako pomagal pregnati sedanjo trpkost in grenkobo iz zavesti slehernega Slovenca, ko pomisli na rojake onstran Karavank.
ANTON INGOLIČ
predsednik Društva slovenskih književnikov
y
M=E=J=A
med narodi
Kulturni in gledališki stiki
med Koroško in Slovenijo
Ob jubilejni tisoči številki celovškega .Slovenskega vestnika", ki nedvomno pomeni zlasti za Slovence na Koroškem dogodek izrednega kulturnopolitičnega pomena, bo, mislim, prav, če se tudi nekoliko ozremo, kakšni so bili doslej v zadnjem desetletju kulturni stiki med Koroško in Slovenijo, kakšen je rezultat dosedanje medsebojne kulturne izmenjave in kaj bi se nemara v tej smeri v prihodnje še dalo doseči. Tesno sosedstvo dveh dežel, ki ju še tesneje povezuje In hkrati tudi obvezuje obstoj in življenje slovenske manjšine na Koroškem, naravnost narekuje obema sosedama, da se povežeta ne le v smeri gospodarske, temveč prav tako tudi v smeri tesnejše kulturne izmenjave. Edino na tej podlagi medsebojnega spoznavanja in spoštovanja bomo namreč mogli med seboj pravično in pravilno uravnavati in sproti izglajevati trenja, ki od časa do časa nastajajo zlasti zaradi občutljivega vprašanja tretiranja narodnostne manjšine.
Slovensko ljudstvo živi v svobodni državi bujno kulturno življenje, ki se intenzivno razvija na vseh področjih, od književnosti do likovnih umetnosti in od glasbe do gledališča. Raven vsega tega razvejanega kulturnega ustvarjanja v Sloveniji ne zaostaja več za drugimi narodi v Evropi, saj je za to danes že mnogo dokazov bodisi zavoljo številnih svetovnih uspehov, ki jih danes dosegajo zapovrstjo n. pr. naši likovniki na mednarodnih razstavah, ali pa zavoljo uspehov slovenskega gledališča, ki je prav tako že ponovno z vidnimi priznanji prodrlo v Evropo. Zato tudi nikakor ni čudno, če je prav Slovensko narodno gledališče bilo, mislim, po vojni prvo, ki Je leta 1950 prestopilo avstrijsko mejo in z velikim umetniškim uspehom nastopilo tako v Grazu kot tudi v Celovcu. Slovenska Opera je takrat v obeh mestih prikazala dve jugoslovanski deli, in sicer Hrističev balet .Ohridska le-
genda" in Gotovčevo opero .Ero z onega sveta".
Nastopu Opere je nato sledila Drama SNG, ki je leta 1952 ponesla na Koroško uprizoritev Kreftovih .Kranjskih komedijantov". Za povračilo je nato leta 1953 Mestno gledališče iz Celovca prine;lo v Ljubljano Millockerjevega .Dijaka prosjaka", medtem ko je že nekaj tednov pozneje Opera SNG ponovno nastopila v Celovcu in prikazala Dvorakovo .Rusalko”, Foer-sterjevega .Gorenjskega slavčka" in Lhotka-Mlakarjev balet .Vrag na vasi".
Obe gledališči sta nato izvedli izmenjavo gostovanj tudi v naslednjem letu 1954, ko je celovško Mestno gledališče nastopilo v Ljubljani s Straussovo opereto .Netopir", naša Opera pa je nastopila v Celovcu s Suttermeistrovim delom .Romeo in Julija", Rossinijevim .Seviljskim brivcem" in z Baletnim večerom, ki je bil sestavljen iz več krajših baletov. Podobno je bilo tudi leta 1957, ko so Celovčani nastopili v Ljubljani z Rossinijevo opero .Pepelka Angelina", naša Opera pa je nastopila v Celovcu z dvema predstavama Wolf-Ferrarijevih .Štirih grobijanov".
Razen izmenjave gledaliških predstav med Ljubljano in Celov-
cem sta vmes zamenjala gostovanja tudi Maribor in Celovec, tako da je končno število izmenjalnih gledaliških gostovanj med Koroško in Slovenijo še večje kot je tu navedeno. Ob vsakem izmed teh ansambelskih nastopov slovenskih gledališč na Koroškem je bila tudi vedno po ena predstava, ki je bila namenjena izključno našim rojakom, koroškim Slovencem, tako da so ta gostovanja tudi po tej plati v polni meri dosegla svoj namen in so za naše rojake vsakič pomenila pravo umetniško odkritje. Slovenska odrska beseda in nastopi slovenskih opernih pevcev so jim v domačem jeziku odpirali nov svet, svet visoke gledališke umetnosti, ki bogati duha in plemeniti srce in tudi povezuje narode, ki so dobre volje.
Toda s temi ansambelskimi gostovanji še niso izčrpani vsi dosedanji medsebojni gledališki stikL Naše Slovensko narodno gledališče je Mestnemu gledališču v Celovcu nekajkrat priskočilo na pomoč tudi s posameznimi umetnikL ki jih je celovško občinstvo vse po vrsti navdušeno sprejelo. Tako je leta 1954 nastopila v Celovcu z vrsto predstav sopranistka Nada Vidmarjeva v glavni vlogi Violette v Verdijevi .Traviati", v isti vlogi pa je prav tako uspešno leta 1957 gostovala v Celovcu tudi naša so-
Qcsp€>davski ednešaji
Trgovinska zbornica za LR Slovenijo
Obmejna lega naše republike in razmeroma tesni gospodarski, turistični in kulturni stiki z neposrednim zamejstvom se med drugim odražajo tudi v obsegu menjave med obema področjema. Avstrija spada med naše pomembne zunanjetrgovinske partnerje. Medtem ko je bila pri jugoslovanskem izvozu in pri uvozu med posameznimi državami na sedmem mestu, je bila pri izvozu iz Slovenije Avstrija na petem, pri uvozu pa celo na tretjem mestu. Izvoz iz LR Slovenije v Avstrijo, dosežen v letu 1960, predstavlja 7,5 °/o vsega izvoza, uvoz pa 6,9 °/o vse vrednosti blaga, uvoženega v lanskem letu v LR Slovenijo. Ne da bi se spuščali v naštevanje posameznih artiklov, ki so predmet medsebojne izmenjave, lahko ugotovimo, da je Avstrija zaradi bližine prirodno tržišče za hitro pokvarljive artikle, kakor tudi za take, ki zaradi voluminoznosti ne prenesejo visokih prevoznih stroškov. Tako zajemajo dobro polovico našega izvoza rude in barvaste kovine, drugo važno skupino predstavljajo prehrambeni artikli, ne moremo pa še biti zadovoljni z višino izvoza končnih izdelkov naše industrije na to tržišče. Gotovo je, da je temu večkrat krivo nepoznavanje naših izdelkov, čeprav je zlasti med blagom za široko potrošnjo dosti proizvodov, ki po namenu, kakovosti in ceni popol-
noma zadovoljijo še tako zahtevnega kupca.
Omeniti je potrebno, da se poleg redne blagovne menjave z Avstrijo odvija še dodatno trgovanje * okviru sejemskih sporazumov, katerih izredni portieU se je pokazal zlasti v zadnjem času v tem, da preko razstav na velesejmih seznanjajo avstrijski trg tudi z našimi novimi industrijskimi izdelki. Z Avstrijo sklene* mo vsako leto štiri sejemske sporazume, in sicer razstavljamo poleg Celovca še na obeh sejmih v Grazu in v Innsbrucku. Obseg sejemskih kontingentov je v primerjavi s celotnim obsegom zunanjetrgovinskega prometa med obema teritorijema relativno skromen, pomembna je pa struktura blagovnih list, ki vsebuj«) kot že omenjeno, poleg tipičnih artiklov obmejnih področij tudi končne industrijske izdelke. Nosilci kontingentov so odgovarjajoče trgovinske zbornice n* avstrijski ter trgovinski zbornici LR Slovenije in LR-Hrvatske na jugoslovanski strani. Skupno znaša vi' š:na kontingentov nekaj nad 28 milijonov šilingov po izvozu in prav toliko po uvozu, realizacija odpade približno na polovico med LR Slovenijo *n LR Hrvatsko. Intercsantnost teh kontingentov že v tem, da so vsi kontingenti popolnoma ter da so gospodarski predstavniki obeh strani moči*0 zainteresirani na povečanju blagovnih list. V okvifa
se
izčrpali
M=OST
in državami
Die slowenischen Sendungen
im Oesterreichischen Rundfunk — Studio Klagenfurt
Die Aufgaben der Rundfunksta-tionen in der freien Welt sind die, dass die personliche Freiheit des Wortes und der Meinungsbildung obersfer Grundsatz fur die Pro-grammersfellung sein muss.
Nach Beendigung des 2. Welf-krieges und der Besetzung Karn-tens durch die britische Besatzungs-mocht, die den Rundfunk in Klagenfurt konfrollierte, wurden ab 6. 1. 1946 auch slowenische Sendungen in das Programm der Sendergruppe Alpenland aufge-nommen. Damit Hat die damalige britische Besatzungsmacht zum Ausdruck gebracht, dass sie die * wei Voiksgruppen im Radiopro-gramm verfreten haben will, was dann sptiter durch die Publikations-beiheit in der Prdambel des Staats-vertrages zum Ausdruck kam.
Anfongs wurden taglich 5 Mi-
Pranistka Manja Mlejnikova. Mariborski tenorist Jernej Plahuta pa le v Celovcu sprejel celo dalji! redni angažma.
V celovlkem gledališču sta bila za svojo pomoč deležna velikega Priznanja tudi dva nala slovenska režiserja, in sicer dr. Bratko Kreft, 1(1 je režijsko postavil zanimivo dramo slovenskega dramatika Slav-ka. ®rumo „ Dogodek v mestu Go-gi . in Ciril Debevec, ki je v Celovcu režiral Gounojevo opero -Faust" („Margarethe"|.
Z nadrobnejšim prikazom dosedanjih gledaliških stikov med obema deželama pa še zdaleč niso izčrpana vsa kulturna področja, »a katerih smo doslej te stike gojili In tudi uspešno izvajali zamenjavo. Izmenjane so bile slikarske In kiparske razstave, v Celovcu je todi nastopila Slovenska filharmonija, po vsej južni Koroški so večkrat nastopili slovenski književniki, ki so no književnih večerih reciti-r°li svoja izbrana dela, vso Koroško pa je s svojo pesmijo prav tako ponovno z uspehom prepo-'°val naš znani komorni ansambel »Slovenski oktet" itd.
nufen Nachrichten in slovvenischer Sprache gesendet. Nach einigen Monafen wurde diese Sendereihe erweitert mit Pressekommentaren auf taglich 15 Minuten. Nach einem Jahr vvar man so weit, dass e i n -h e i m i s c h e Chore wieder ihre Arbeit aufnehmen konnten und sich zur Mitarbeit im Rundfunk in Klagenfurt zur Verfiigung stellten. Im Jahre 1950 wurden 448 Sendungen in einer Gesamfdauer von 210 Stun-den gesendet. Es muss hier aber im besonderen betont werden, dass das Einsetzen der slowenischen Sendungen auf der Basis der Gleichberechtigung der Minderheiten in Karnten lag. Im Jahre 1949 wurde von seiten der Karntner Londesregierung ein be-vollmdchiigfer Leiter fiir die osterr. Belange im Rundfunk eingesetzt (Dir. Peter Goritschnig).
Ob tem bežnem pregledu lahko ugotovimo, da pri dosedanji gojitvi kulturnih stikov med obema deželama pripada odlično mesto prav gledališkim umetnikom in gledališki umetnosti, in to zlasti z naše slovenske strani, saj je naše Slovensko narodno gledališče prikazalo v Celovcu celo vrsto res kvalitetnih del, ki so bila hkrati prikazana na izredno visoki izvajalski ravni. Tudi celovško Mestno gledališče, ki živi in dela v precej težjih pogojih kot SNG v Ljubljani, Je pri svojih nastopih v Ljubljani zapustilo prav simpatičen vtis pri občinstvu.
Dosedanje sodelovanje na kulturnem področju je vsekakor pokazalo, da so ti stiki lahko uspešni in da lahko mnogo doprinesejo k zbliževanju in razumevanju dveh sosednih ljudstev. Zato je potrebno za naprej te stike ne samo ohraniti, temveč obojestransko še poživiti povsod tam, kjer moremo drug drugemu pokazati rezultate resnih stremljenj tudi na področju umetnosti in kulture.
Smiljan Samec upravnik SNG v Ljubljani
Ich habe damals erkannf, dass nicht ein Druck — moge er ausge-ubt werden wohin auch immer — die Basis bildef, Versaumtes vieler Jahre nachzuholen, sondern viel-mehr nach dem physikalischen Grundgesetz einen Gegendruck auslost, der nicht dazu angetan ist, einen wahren Fr reden im Zu-sammenleben der Volker herbeizu-fiihren. Ich sah vielmehr in dem Verbleiben der slowenischen Sendungen im Osterr. Rundfunkpro-gramm des Studios Klagenfurt eine Beruhigung der Atmosphdre und der gegenseitigen Achtung.
Selbsfverstandlich vvaren die slo-wenischen Sendungen zur Zeif der britischen Besatzungsmacht nicht das, was wir uns vorstellten unter .Kultureller Betreuung der Slovve-nen in Karnten". Inhaltlich wurden diese Sendungen geandert und d tene n heute primbr der Forderung kultureller Aufgaben und Eigen-schaften, die jedes Volk von sich heraus entwickelt.
Aber lassen wir nun den Refe-renfen dieser Sendungen — Hr. Helmut Hartmann zu Worte kommen und seine Betrachfungen uber das slowenische Programm vviedergeben:
„ln der Zusammensetzung des Programmes — ubervviegend mu-sikalische Sendungen — was viel-leicht auch die Starke dieses Programmes sein mag, weil diese mu-sikalischen Sendungen auch von sehr vielen Horern, die der sfovve-nischen Sprache nicht machtig sind, gerne gehort vverden.
Besonderes Gewicht wird auf die Pflege des Heimat- und Staatsbe-wusstseins, des Volks- und Brauch-tums gelegt; bisher wu'den alte Brauche der Karntner Slowenen in Form von Reportagen und Horbil-dern aufgenommen und gesendet. In jahrelanger Zusammenarbeit zwischen dem Rundfunk und den leisfungsfahigen Choren konnte eine ansehnliche Anzahl von b o -denstandigen Liedern und instrumentalen Kompositionen der Horerschaft vermittelt und im Ton-
med Kerešfee in Slovenije
ob jubileju ^Slovenskega vestnika66
celovškega velesejma se sprejme vsako leto blagovna lista v višini 6,8 milijonov šilingov v vsako smer. Poslovanje po tem kontingentu se razvija nemoteno | obojestransko zadovoljstvo ter je kontingent vsako leto v celoti izkoriščen.
Trgovinska zbornica za LRS, ki je bila prvi po-°udnik za uvedbo teh dodatnih sejemskih sporazumov,
Je pokazala svoje zanimanje na teh sejmih tudi s tem, je v letu 1957 zgradila na celovškem velesejmu 'asten jugoslovanski paviljon, ki je ena najbolj repre-Zcntativnih zgradb na tem sejmu. V tem paviljonu Ustavljajo vsako leto ob priliki celovškega velesej-naša podjetja in tako se preko gospodarskih odnosov obnavljajo in utrjujejo tudi kulturpi, turistični 'n drugi stiki, ki so pogoj za sodelovanje in mirno So?itje med narodi.
Pospešitev in poglobitev teh odnošajev lahko z ^Prav:čenostjo pričakujemo z ustanovitvijo sejma Alpe-ar'ja. Ustanovitev take institucije na jugoslovanski ^trani bo pritegnila avstrijske gospodarske kroge, ka-tudi mnoge privatne obiskovalce, ki si bodo ho-1 ogledati razstavo. Na ta način bi bila dosežena . okviru sporazumov popolna enakopravnost med jugoslovanskimi in avstrijskimi gospodarskimi part-r)' in bi tudi naša stran koristila vse ugodnosti teh
dodatnih blagovnih menjav tako v ekonomskem kot v turističnem pogledu. Sejem Alpe-Adrija bo v Ljubljani, kjer je že primeren razstavni prostor na Gospodarskem razstavišču, poleg tega pa zagotavlja dolgoletna sejemska tradicija glavnega mesta Slovenije, da bodo te razstave vsebinsko in organizacijsko temeljito pripravljene. Blagovne liste, ki se bodo sprejemale v okviru sejma Alpe-Adrija, predstavljajo povečanje dodatne blagovne izmenjave med obema državama.
Zadnji ukrepi obeh vlad glede ureditve maloobmejnega prometa med obmejnima področjema Avstrije in Jugoslavije, ki zadevajo prehode fizičnih oseb iz teh predelov, vprašanja dvolastnikov in njihovega pridelka in še razna druga vprašanja, so pozitivno vplivali na pojačanje tega prometa. Obe strani bosta storili vse, da bodo čimprej odstranjene tudi prometne ovire, ki jih predstavljajo težko prehodne Karavanke. Z izgradnjo predora skozi Ljubelj bo moderna avto-cesta povezovala obe sosedni področji. Razne prirodne in zgodovinske zanimivosti naše republike kakor tudi lepote jadranske obale bodo gotovo pritegovale vedno več avstrijskih turistov, pa tudi naši obiski priznanih lepot Koroške dežele bodo vse pogostejši.
tragerarchiv fesfgehalten werden. Selbsfverstandlich isf das slovveni-sche Programm auch interna-iional abgesfimmf. Bei Gastspie-len aus dem benachbarfen Aus-land (Jugoslavvien und Italien) wird jede Moglichkeit wahrgenommen, um Aufnahmen von Darbiefungen in slovvenischer Sprache durchzu-fuhren.
Es mag im allgemeinen vielleicht gerade bei diesen Sendungen ein Kuriosum sein, dass das Referat fiir slovvenische Sendungen nur auf Tontrdgeraufnahmen, die im Studia Klagenfurt gemacht vverden, also nur auf Eigenproduktion zuruck-greifen kann, da Indusfrietontrager nicht existieren.
In den vergangenen 10 Jahren vvurden im ersten Programm aus dem Studio Klagenfurt 4.819 slovvenische Sendungen mit einer Ge-samtdauer von 2.555 Stunden gesendet. Der tdgliche Anteil, bezo-gen auf das Sendeprogramm des Osferreichischen Rundfunks, betragt 10 bis 12 Prozent der gesamfen Sendezeif.
Es liegt eine Menge Arbeit und Sorge hinter den angefuhrten, trok-kenen Zahlen, aber es ist uns be-sondere Genugtuung, dass lobende Anerkennung fur das objektive Arbeiten in den Nachrichtensendun-gen und fur die kunstlerische Qua-litat in musikalischen Sendungen aus dem In- und Ausland vorlie-gen.
Man kann abschliessend feststei-len: es hat sich eine Einrichtung, die weder durch Gewalt, noch durch Vertrfige geschaffen wurde, zum W o h I der Menschen in Kdm-ten, die z w e i e r I e i Sprachen sprechen, eingefuhrt und gefestigi."
So weit der Referent fur slovvenische Sendungen.
Die grosse Aufgabe des Rundfunks liegt nicht in der Produktion und Abstrahlung von Sendungen fur ein Dorf und einen Markt oder eine Stadf, sondern das Augenmerk bei der Erstellung dieser Sendungen muss auf die w e I t w e i t e Wirkung des Rundfunks und die Folgen eines nicht dementsprechend gebauten Programmes gerichtet sein.
Wie kein anderes Mitfel der Pu-blizistik, kann der Rundfunk Menschen zusammenfuhren durch akustische Darstellungen und in Zukunft wird das Fernsehen diese Aufgabe ervveitern und vollenden. Ausgangspunkt der infern. Gemein-samkeit muss und vvird aber stets die gesetzte Ordnung sein, die im Rundfunk vvalten muss, es ist klar, dass personliche Interessen zuruck-treten vor Gemeininteressen eines ganzen Volkes. Die echle Erfiillung der Rundfunkarbeit findet sich aber nur im freiwilligen Zusammenvvlr-ken auf dem Programmgebiet und in dem hoheren Gesetz de» guten Willens.
Dir. P. Goritschnig — Studioleiter —
V tisočih številkah v petnajstih letih našega glasnika
*	"" ...	■ ■ -	.m m	—	____
'2?ssz~'~

sir
jssS-
lll|ff|lll§
■#§H®I
.ov<*s*£ KOft<
Ot»»ILO »VOVS«**« K0«0i«
ovas>lo

V Mradnoo$wbodilni beibiOT®
prelomili z duhoffl hlapčevstva
»v«**® *
!#SSsS
E^S
l>»Hi *>

1^^°*'«« .o.**«
—o. « . ---
-	^ <J*orv n torKj bo«V« M ***&*+
,	U*»» 0* »f<«wtkA pm.f"'
to	•>«*<•	to« Mtto «***
rj«> * to I*	4« »t b*»w Mrlu«**. °»i
«>»W * X***; So»Jh p«rUa»**»
*?«•*•• *•»•***. «>r>Cy»vnxJ to« u»'*T !jw *» ur4d«v«.	|» I » •
«“*V ptortualV. pMl.-n** ‘
* lir»V u -U»Ar. UWib •
J ,w ■» Ml*.* toorfct pr»M Innu*
., »UT vr«,.	'■‘K*'* 1» 04W>1 •»*« pH V< *
-'tzzzzrsi.
1 •»» o K- M***«*4
totnia » fci-ta*««'** '
^ fk	i-~
la^ ■ ■ m h*tik i«.-Vi»»-* 40
I Ali ■ M*nt.
*/vJ r?r«r;^.rC
Prijatelist
vo****
'Pravnosti
mogoče graditi
m	£--&sgSfisSt
fi. •žfr&č&&'%shs%822k&t
SaSfeStsKI '~&&sZei£ri
OUkStlO SlOV£NS*E <0!
OZN bo
4UIKO Ivovimi«« aoaotil
™vc “J^pcza Korejo!
:HS« <°R'
jSfStovemi ogorteno
assbs«
!i\QkčfaW&tk ®“—
*:L^.ii§sS
s 5s?ssjSs^sj $s3&£5ž£E \eno vse l^L— —■	siSSgSSss
.	- 5^gšSg£?jSgSisSSB
tfSflSS&Ss* važ&siSrtSS.
rt vltrc:^ ‘č?rz Zzr-JzKp ',‘n r^-sn^Si«
<	»n. P*k, h .v-J <isrtWafc. k* 4
j -ji ««i* \oO »rfa <*>»« ®
Ki ««|ju» m •'vo »4 k
Koroški Slovenci bomo volili k0RNERJA
*°*Oi«,
fc«
šliis


‘^apr.
trs^vsstfjag !srv-2,«p "tL-uh* P-*S3JS3a"JS®
l VnMn aK1 MrW'ft 4*!»4
«*»!»»»}•
5y4vS-?£
t,;.r
»mitelji lahke °jno nevarne

žisjssrs«

S3£»t
—
/;
šits:
••sfe
^ Slovenski narod ]e prosbvi) 10 letnico 0F
%SS> *#‘ii'il t^8 gj
flUIISIR ^ B
wmsssz%r0%\ ®
«» <*t#>
■ * i
R^do Janežič
genskih «f

SK«i
valikov*ilom »'«<"»*“ ,
ebftj rešitve
-rrauo^soia
rt*«** r^*-'
sss-ris?:

rtHUnl* m'
,.■ v*
velitev to*
«tobU»i“
__-----T^doni^ 18 ku'^*n'°
^ *?«*>**?%&
nu«w
«tw>*'
v« «,“Uh*“ ^ l«“‘m
LUCUk
£


r*r. - ,.•.*•>■

Hovr^
'•«osvtTN
izmejno
«»«oWeg^
Pro«l«
sataig


__^ Mb VtoH«o
cmc;.
w$mm
!2BK:
7 državne
oHzn«y*n^*
.BSSftSS

l ■•; to
Načela naše manjšinske politike
‘vrr/*-?
;N«-*4,“'*

1 S «ke!|tk>
“ ito«4itn
1	|^g
_... T

Dr. Franci Zvvitter
Ugotavljanje manjšine in ljudsko štetje
i«š ;
Sisr.'«**??

Zi^Vv
\0ME0S©1
SlOVEnSM
SLOVEnSKI
Po štiridesetih letih:
NEKAJ SPOMINOV
Dne 10. oktobra 1960 je minilo štirideset let, kar smo imeli na Koroškem plebiscit. V Celovcu so se vršile velike slavnosti. Tudi se je o tem mnogo pisalo na obeh straneh. Dokončno pa bo sodila zgodovina. Eno pa že danes z mirno vestjo lahko ugotovimo: takratni Narodni svet ni imel nobenega načrta, kaj ukreniti za primer, da propademo. Vsled pomanjkanja takega načrta je bil položaj Slovencev, ki so glasovali za Jugoslavijo, po plebiscitu naravnost katastrofalen. Zmeda je bila velika. Koroško izobraženstvo je v naglici zapustilo deželo. Ostali so z malimi izjemami duhovniki in nekaj učiteljev. To je bilo vse. Pa še ti so bili izpostavljeni mnogoterim šikanam. Tudi Mohorjeva družba, doslej kulturno središče koroških Slovencev, se je izselila v Jugoslavijo. Tako je ostalo slovensko ljudstvo popolnoma zapuščeno, na milost in nemilost izročeno zmagovalcem. Ni imelo nobene zaščite, nobene organizacije, ne pravnega zastopnika, ki bi se zanj zavzemal. Prepuščeno je bilo samemu sebi.
O tedanjem položaju je poročal tajnik »Političnega in gospodarskega društva« na izrednem občnem zboru 10. avgusta 1921 med drugim takole:
Po izvršenem plebiscitu
smo ostali koroški Slovenci sredi krute realnosti,, ki ne pozna ne sanjavosti ne usmiljenja, zapuščeni od prijateljev, preganjani od neprijateljev. Tedaj smo se zavedali vse naše nesreče in v svojem obupu smo se vpraševali: In kaj sedaj? Ali se naj udarno in gremo z dvignjenimi rokami kot skesani grešniki k onim, ki so nas preganjali in izganjali z domače zemlje samo radi tega, ker smo bili pošteni? Ali pa naj spet zberemo naše razkropljeno ljudstvo, ki je bilo ponižano in razžaljeno, brez voditeljev, brez vsakega upa ...
Take in enake misli so nas mučile in krvavelo nam je srce ob tem žalostnem položaju.
Dne 7. marca 1921 je bilo, ko se je zbralo skromno število koroških rojakov v Mohorjevi hiši v Celovcu z namenom, da se izvoli pripravljalni odbor za obnovitev
.Političnega In gospodarskega društva".
Prepričani smo bili, da je ob takšnih razmerah lažje obnoviti staro, kakor pa ustanavljati novo društvo. Prvi, nekako bojazljivi poskusi so to bili, kajti še je divjal po deželi »Heimatdienst«, kakor je v starih časih ogrožal celovški zmaj okolico Vrbskega jezera. Ravno dan poprej so napadli in opsovali ti »junaki« iz cerkve se vračajočega župnika Trunka, ki je moral iskati zavetja v neki bližnji hiši. (Župnik Trunk je bil ekspert pri plebiscitni komisiji v Celovcu) Iz domače občine izgnan, preganjan v Celovcu, potem baš ni čuda, da je zapustil svojo domovino in se izselil v Ameriko, Ko so dosegla preganjanja svoj vrhunec in so padli streli na dekana Limpla v Kapli ob Dravi, tedaj smo se zganili tudi mi. Dekana Limpla so pod pretvezo, da mora na spoved, izvabili iz stanovanja, ga napadli in obstrelili, da se je moral več mesecev zdraviti v sanatoriju v Celovcu. V tistih dneh sta se odpeljala predsednik in tajnik našega društva na Dunaj, kjer sta zveznega kanclerja poučila o razmerah na Koroškem ter ga prosila, da odredi potrebno za varnost Slovencev na Koroškem. Kancler je z zanimanjem sprejel poročilo, nato pa dejal, da ima dunajska vlada s Koroško velike težkoče. da je v eni stvari že trikrat urgirala, pa še vedno nima odgovora iz Celovca. Iz tega bi se dalo sklepati, da bi se dalo manjšinsko vprašanje na Koroškem pri dobri volji že tedaj zadovoljivo rešiti, kar bi danes bilo naši državi v prid, ko se poteguje za svojo manjšino na Južnem Tirolskem.
Prva naloga društvenega odbora je bila, ustanoviti tajništvo, torej poskrbeti tajnika, ki bo društvenim članom vsak dan na razpolago. Tudi to se je v doglednem času izvršilo. Nujno potrebno je bilo slovensko glasilo. Toda kako, ko pa v Celovcu ni bilo več slovenske tiskarne. V Celovcu je začel po plebiscitu dvakrat na mesec izhajati slo-vensko-nemško pisan list »Glas pravice«, ki ga je izdajal msgr. Podgorc. Po daljšem prizadevanju se je posrečilo doseči, da so prevzeli tisk slovenskega koroškega lista dunajski Čehi in sicer Lidova tiskarna. Njen ravnatelj Anton Machat nam je šel zelo na roko. List si je nadel ime
.Koroški Slovenec"
in je s tem imenom označen tudi že program lista. Prva številka je izšla 23. marca 1921 — torej pred dobrimi štiridesetimi leti — in je imela na prvi strani objavljen oklic, iz katerega povzemamo:
Koroški rojaki! Nov list se Vam predstavlja! Potreba ga je rodila. Od plebiscita naprej nismo imeli več stalnega glasila, ki bi
se zavzemalo za koristi koroških Slovencev. Po dolgem prizadevanju se nam je posrečilo pričeti z izdajanjem novega lista.
»Koroški Slovenec* ne bo izhajal v Celovcu, ker se je Mohorjeva tiskarna, ki je tiskala prejšnji koroški slovenski list, preselila v Jugoslavijo, marveč bo naš list prihajal k Vam z Dunaja. Naši sorojaki Čehi na Dunaju, s katerimi bomo v vprašanjih narodnostnih manjšin v Avstriji skupno postopali, so nam šli prijazno na roko in prevzeli izdajanje lista.
»Koroški Slovenec* b0 zastopal narodne in gospodarske koristi koroških Slovencev; s stvarno in prevdarno pisavo bo razkrival krivice, ki se prizadevajo koroškim Slovencem. Obveščal bo čitatelje o postavah in državljanskih pravicah, ki jih je treba poznati vsakemu. Prinašal bo gospodarske spise. poučne članke, novice iz domačih in tujih krajev in tudi kak podlistek za razvedrilo.
To je namen, ki ga hočemo doseči z našim listom.
Kot prvi je češki tiskovni urad poslal v svet vest, da je začel izhajati na Dunaju »Koroški Slovenec«, glasilo po plebiscitu v Avstriji ostalih Slovencev. Začasno je list
urejeval društveni tajnik, nakar je prevzel uredništvo Rado Butej. (Oba sta pod nacistično zasedbo Avstrije skupno delila usodo v koncentracijskem taborišču Buchenwald.)
Z obnovo političnega društva in ustanovitvijo »Koroškega Slovenca« je bila dana podlaga za tesnejšo povezavo koroških Slovencev v stranko. Sešli smo se zopet zastopniki iz vseh dolin južne Koroške in ustanovili po dolgem posvetovanju
Koroško slovensko stranko
obenem pa sklenili, da bomo šli na volitve kot samostojna stranka pod tem imenom. Volitve za deželni zbor in za narodno skupščino so bile razpisane za 19. junij 1921. Ukrenilo se je vse potrebno potom sestankov zaupnikov, »Koroški Slovenec« pa je prinašal spodbudne članke, potrebna navodila in objavil poleg strankinega programa tudi kandidatne liste za oba deželna volilna okraja (Spodnjo in Zgornjo Koroško) kakor tudi za narodno skupščino. V proglasu na slovenske volivce je bilo med drugim rečeno:
Koroški Slovenci smo v položaju človeka, na katerem leži močnejši, ki ga je podrl na
tla. da mu zada smrten udarec. Toda na tleh ležeči se brani in se bori z napadalcem na življenje in smrt. Drugače ni mož. Mi hočemo živeti, ker tako hočejo tudi tisti, ki so z našo državo sklepali državno pogodbo v St. Ger-mainu. Lepim obljubam, ki So jih podale vse koroške stranke pred plebiscitom v Št. Vidu ob Glini, da nam hočejo varovati vse naše pravice na političnem, gospodarskem in kulturnem področju kakor svoje, po vsem tem, kar smo doslej doživeli, ne moremo več verjeti. Saj je po plebiscitu odgovorni deželni upravitelj izjavil, da mora biti germanizacija na Koroškem še v tem rodu zaključena. To nam pove dovolj jasno!
Iz tega pa tudi sledi, da smo navezani zgolj na lastne moči in nimamo ničesar pričakovati od katerekoli strani. Zato bomo kot stranka odločn0 zagovarjali upravičene zahteve našega ljudstva. Borili se bomo z vsemi dovoljenimi sredstvi bodisi proti posvetni, bodisi proti cerkveni oblasti in proti vsem poizkusom, ki hočejo iz naših cerkva napraviti stolice za germanizacijo, kakor se je to zgodilo že v več slučajih. O teh nakanah smo bili poučeni po neki tajni okrožnici, ki jo je izdal celovški Heimatdienst na svoje občinske zaupnike in v kateri je rečeno: Za bodočnost pa se bo od strani koroškega Hei-matdiensta posvečala posebna pozornost vzgoji nemškega duhovniškega naraščaja z znanjem slovenščine. Tako nam je postalo marsikaj jasno, česar smo prej samo domnevali.
Ko smo v nadaljnjem obrazložili program naše stranke in stavili zahteve glede ureditve šolstva in gospodarskih prilik na Južnem Koroškem, doslej najbolj zanemarjenem delu dežele, smo apelirali na volivce, da oddajo pri volitvah 19. junija glasovnice »Koroške slovenske stranke«.
Uspeh ni izostal. Dobili smo na listi za Spodnjo Koroško dva deželna poslanca, in sicer sta bila izvoljena Ferdo Kraiger, posestnik v Štebnu v Podjuni, in Vinko Poljanec, župnik v Škocijanu. Naši listi za Zgornjo Koroško je manjkalo 375 glasov, da bi bil izvoljen Janez Vošpernik v Po-dravljah, ki je bil predsednik našega političnega in gospodarskega društva.
V svojem poročilu o izidu volitev piše »Koroški Slovenec«:
Volitve v deželni zbor in narodno skupščino 19. t. m. so nam prinesle prvi uspeh, ki je za našo mlado stranko tembolj spodbuden, ker smo ga dosegli iz lastnih moči in kljub temu, da so se zaklele proti nam vse druge koroške stranke z Heimatdienstom na čelu. Skoraj 10.000 Slovencev je oddalo svoj glas naši stranki in s tem odobravalo naš program.
In dalje:
Kar se tiče naših glasov v obče, moramo pripomniti, da so nam Nemci v svojih poročilih, ki so jih pošiljali pred volitvami v graške in dunajske liste, pripisovali v najboljšem slučaju samo en deželnozborski mandat . .. Prav posebno je treba podčrtati dejstvo, da so se Slovenci udeležili volitev kot samostojna stranka skoraj brez vsake inteligence, navezani zgolj na svoje lastne moči!
Znano je bilo namreč, da so — najbrž na pobudo koroškega Heimatdiensta — sklenile vse koroške stranke (socialni demokrati, Bauernbund, krščanski socialci in vsenemci) medsebojni dogovor, da s Slovenci nobena izmed teh strank ne sme sklepati kakega dogovora glede volitev. Potemtakem res ni preostajalo nič drugega kakor to, da smo šli samostojno v volilno borbo.
Dva poslanca sta torej dobila sedež v koroškem deželnem zboru in s tem pravico, prepričati se o postopanju koroških oblasti na-pram našim rojakom, zastopati njih težnje in biti tolmač njihovih želja.
Se drugi veliki napori so bili potrebni, ko je šlo za to, da bi ustanovili
Zvezo koroških zadrug v Celovcu
Za časa avstrijske monarhije so bile slovenske zadruge na Koroškem včlanjene ali pri Zadružni zvezi v Ljubljani ali pa pri Celjski zvezi slovenskih zadrug. Po plebiscitu se je moralo tudi to vprašanje urediti. Veliko posvetovanj in vlog je bilo treba, predno je prišlo do ustanovitve samostojne slovenske zadružne zveze za Koroško in do transakcije našega zadružnega premoženja iz Jugoslavije v Avstrijo. Za vse to delo gre največja zahvala že umrlemu msgr. Podgorcu, ki si je kot priznan gospodarski strokovnjak pridobil za slovensko zadružništvo na Koroškem neprecenljive zasluge.
To po plebiscitu započeto delo na političnem, gospodarskem in kulturnem področju se je v prihodnjih letih nadaljevalo z istimi težkočami, dokler ni prišlo do druge svetovne vojne in pod nacistično okupacijo Avstrije do ukinitve vseh slovenskih organizacij in »Koroškega Slovenca«.
Šele po zopetni vzpostavitvi Avstrije, to je po porazu nacizma, se je moglo obnoviti slovensko društveno in zadružno delovanje, kar pa je bilo istotako združeno z velikimi napori in težkočami. Mlade spretne moči so bile potrebne, ki so prevzele te težavne, a ne preveč hvaležne naloge.	Karantanec
1Xaš lisi, klican? in buditelj narodne zavesži in omike
Redki so v današnji prosvitljeni dobi med nami ljudje, ki ne bi čitali nobenega časopisa. Čeravno nam radio in televizija po večkrat na dan v svojih oddajah posredujeta razna dogajanja iz naše bližnje in daljne svetovne pozornice, nam je vendar časopis postal neka življenjska potreba, ker v njem lahko ponovno čitamo poročilay katera nas še posebno zanimajo, ker se več. ali manj dotikajo naših osebnih ali tudi nam skupnih narodnih interesov. Ako poslušamo radio, izzveni glas v brezkončni molk in ni ga več slišati. Nasprotno pa časopis še in še lahko vzamemo v roke in tisto, kar je za tega ali onega posebno zanimivo, ponovno lahko preberemo ter se tako z vso temeljitostjo poglobimo v pomen zapisanih besedi.
Gotovo žive na našem planetu še kje kaka ljudstva, ki ne poznajo niti svoje pisave, ne knjig in ne časopisov. O tako zaostalih ljudstvih se pač ne more trditi, da bi se lahko prištevala med kulturne narode. Nam, ki živimo za kulturni razvoj človeštva v popolnoma drugih, bolj ugodnih razmerah, se to zdi skoraj nemogoče in s pomilovanjem zremo v duhu one pokrajine, kjer človek še živi v pogledu na razvoj svoje kulture v okoliščinah, kakršne so preživljali naši predniki pred mnogimi stoletji.
Malokedaj pa se zamislimo v dejstvo, da je za dosego svoje, današnjim razmeram prilagojene kulturne ravni moralo vsako ljudstvo in tako tudi naš slovenski narod doprinesti veliko žrtev. Koliko idealizma so vložili naši globoko z narodno ljubeznijo in zavestjo prepojeni misleci v svoja prizadevanja, ko so polagali temelje naši pisani besedi, jo oblikovali in ji dali današnjo uglajeno oblikoy s katero se lahko postavimo v vrsto s kulturno najbolj razvitimi narodi na svetu. Naša dolžnost je, da se vseh teh pionirjev naše narodne kulture in pismenosti tudi s hvaležnostjo spominjamo, kajti brez njih in njihovih stvaritev bi Slovenci že izginili s svetovne pozornice.
Naša pisana beseda, torej naš skupni pismeni jezik je ona vez, ki veže razna narečja širom naše zemlje v eno celoto. T e j narodni celoti smo tudi koroški Slovenci dolga desetletja prispevali svoj delež. Naši narodni buditelji Drabosnjak, Majer Ziljski, Jarnik, Einspieler, Janežič, Ahacelj in mnogi drugi so se veliko trudili za izdajo knjig in časopisov, katere so iz tedanjega kulturnega središča v Celovcu romale po širni slovenski zemlji ter budile v ljudstvu narodno zavest in ga kulturno oplojevale. Od približno sredine preteklega stoletja vse do današnjih dni so tudi na Koroškem stalno izhajali v Celovcu časopisi, ki so kot ena sama dolga veriga kulturne vezi, izraz narodnega hotenja in stremljenja po čim globlji in popolnejši narodni zavesti in izobrazbi.
Tudi naš list »Slovenski vestnik* je v polni meri zvest tej svoji nalogi in lahko rečemo, da je vreden naslednik svojih prednikov. Ko z današnjo lOOO.številko obhajamo , tudi 15 letnico obstoja našega listat je potrebno, da si ob tem pomembnem jubileju tudi predočimo, da bi bila naša slovenska narodna manjšina na Koroškem, ki prebiva na razsežnem ozemlju od Šmohorja do Žvabeka, brez svojega glasila enaka ladji brez krmila. Brez prave smeri in vodstva bi narod bil izpostavljen še hujšemu navalu onih sil, ki streme za tem, da bi nam izpodkopale vsako možnost samostojnega narodnega udejstvovanja. Zato je naša dolžnost, da naše glasilo tudi podpremo s tem, da mu dopisujemo. Tako postane list zanimiv in si bo na ta način pridobil še več naročnikov. Kdor »Slovenski vestnik* redno prebira, o tem se lahko trdi, da je poučen o vseh važnih dogodkih doma in v svetu. Pa tudi o našem prosvetnem delovanju se čitatelji našega lista lahko prepričajot da se nase ljudstvo tudi na tem področju giblje in udejstvuje. Mnogo poučnih člankov in navodil pa prinaša »Slovenski vestnik* našim gospodarjem in gospodinjam, očetom in materam, za umna in napredna gospodarstva, za udobno ureditev naših domov in stanovanj, za vzgojo otrok in mnogo drugih namigov, kako si ohranimo naše največje bogastvo, naše zdravje.
Mogoče se marsikomu zdi »Slovenski vestnik* majhen list, ker izhaja na skromnih osmih straneh. Toda kdor prečita vsako številko s preudarkom in z ljubeznijo do naše lepe slovenske materne besede, bo v njem našel dovolj informativnega in poučnega čtiva ter marsikateri dober in koristen nasvet, kateri mnogim večkratno odtehta letno naročnino. Zato naj velja vsem rojakom širom naše zemlje tudi poziv, da naročnino za »Slovenski vestnik* redno plačajo, ker le tako bo nas list mogel sčasoma postati večji in še bolj zanimiv.	______
Naj bo ob izdaji današnje lOOO.številke in ob jubileju petnajstih let izhajanja »Slovenskega vestnika* izrečena prisrčna zahvala in priznanje vsem onim, ki se pri uredništvu, upravi in tisku trudijo za naš list. K vsemu temu pa naj bo izrečena želja, da bi se »Slovenski vestnik* še dalje razvijal in izpopolnjeval ter tako ostal našemu ljudstvu klicar in buditelj narodne zavesti in omike.
J. OGRIS
V dobrem ali v slabem pomenu je tiskana beseda mednarodna sila.
Ta splosna ugotovitev velja posebno za nas,
za nas koroške Slovence med Gospo Sveto in Karavankami,
med Šmohorjem in Komeljnom,
saj nam je zlonamerna žurnalja že premnogo škodovala.
Neprecenljiv je zato naš lasten tisk, naš lasten časopis,
neprecenljiv v boju za naše pravice, za pravice koroških Slovencev ter za uveljavo mirnega sožitja in prijateljstva med ljudmi v lastni deželi in po širnem svetu.
Koroški Slovenci — »Slovenski vestnik*:
To je velika ljubezen — izlita v črke, stavke, sestavke, je obilica dela, znanja, poguma, od številke do številke, leto za letom: tisoč številk! —
Naj se širi naprej in utrjuje teden za tednom!
Glasnik slovenske Koroške!
Ti si bodrilo našega človeka, tolmač naše trdne volje do življenja, posredovalec kulturnih vrednot!
Si branilec podpisanih pogodb, tožnik krivic> zagovornik napredka, socializma, človečanstva — hodi svojo pot naprej, srečno in polno uspehov!
FRANCE ZIDNIK
„ SiammJzjmuL iMhiikii k fubiLtfnl itmilki
Tudi svoječasna priloga
»Slovenski vestnik v sliki"
je odigrala pomembno vlogo v povojni dobi slovenskega tiska na Koroškem
Med tisoč Številkami našega .Slovenskega vestnika” jih je bilo samo Enajst, ki so izšle s prilogo .Slovenci vestnik v sliki*. To res ni mnogo, vendar s ponosom lahko trdimo, da 9* tudi ta slikovna priloga našega lista v kratki dobi svojega izhajanja Uigrala dokaj pomembno vlogo v zgodovini — vsaj v povojni zgodovini — slovenskega tiska na Koroškem. Ne le, da je bila po svoji ob-' liki in opremi prikupen in v naših družinah nadvse priljubljen ilustriran časopis, je njena vsebina predvsem zajela vse pomembne dogodke doma la po svetu, je v pestri in smotrni cvrstitvi slik prikazovala živo življenje slovenskega človeka na Koroškem in drugod, ter v vrsti reportaž posegla tadi v njegovo zgodovino in mu jo približevala.
Prva številka .Slovenskega vestnika v sliki” je izšla 14. februarja 1953. leta. Morda se še kdo spomni njenih dik o ustvarjalnem delu naših ljudi, a gradnjah v 2itari vasi. Sekiri in Skofičah, o otvoritvi slovenske knjigarne »Naša knjiga” v Celovcu, o kmečkih in gospodinjskih tečajih, o raznovrstnih prosvetnih prireditvah. Slična je bila tudi druga številka, ki )jn v slikah, naslovih in v besedilu govorila o delu, življenju in napredovanju naših ljudi na deželi. Prinesla je tudi prvo reportažo naših kra-jjev z lepimi pokrajinskimi in zgodovinskimi slikami pod naslovom .Tam kjer teče bistra Zilja”. Tretja številka jo bila posvečena našim borcem za svobodo in našim izseljencem. Spet ie prišla do slikane in pisane besede tudi prosveta in z »N'mav čez izaro n‘mav čez gmajnico” smo nadaljevali krajevno zgodovinske reportaže. V tretji številki je bila uvedena končno še zanimiva poučna slikovna f«vija .Okno v svet”, ki so jo potem vsebovale tudi vse nadaljnje številke •Slovenskega vestnika v sliki”. Slike *f»«ga koroškega partizanskega sreča-"ia v Mežici najdemo v četrti šte-vllki, pravtako tudi slike prvomajskih proslav doma in v svetu. Gosto-VQnje slovenskega prosvetnega dru-.Rož” iz St. Jakoba v Rožu z *Miklovo Zalo” na odru ljubljanske ^Pere v slikovnem prosvetnem poro-c*lu tvori v tej številki smotrno celo-'° z nadaljnjo krajevno reportažo »Gornji Rož — domovina Miklove Za-Skoraj vsa naslednja, peta šte-vi*ka ima kulturno življenje in udej-**vovanje za slikovno snov. V njenih j^kah najdemo prizore iz gostovanja 'gb|janike Opere v Celovcu z ope-'Ql*i .Rusalka” in »Gorenjski slavček” z baletom »Vrag na vasi" In pri-iz operete .Študentje smo", s Qtaro je gostoval ansambel SPD "0°b»ač" z Brnce skupno z jeseniško ^tasbeno šolo po naših krajih. Stare *°rodne motive in navade iz okolice *°x,anj na Osojskih turah nam pri-**uje tokratna krajevno zgodovin-* q l,fan. Pa še slikovito vabilo Po-rQvelj noši kmečki mladini najdemo številki poleg opisa zdravstvene
službe za mater in otroka v Sloveniji. Raznoliko in pestro vsebino po obdelani snovi in slikah ima šesta številka, saj nam poleg svetovnih dogodkov v poletju 1953. leta prikazuje krasen motiv iz kmečkega življenja pod naslovom »Klasje dozoreva .. .”; seznanja nas s slovenskim planinstvom doma in v sosednji Sloveniji, prinaša slike o borbi proti tuberkulozi v Jugoslaviji in o pomembni izmenjavi počitniških kolonij koroških otrok v Sloveniji ter jugoslovanskih otrok na Koroškem. Njena krajevna reportaža je posvečena Pliberku in njegovi okolici. In končno nas z dokumentarnimi slikami spominja na »krvavo mejo Koroške”, vendar ne na tisto, ki so jo hoteli v tistih tednih začrtati pisuni Slovencem sovražnega nacionalističnega tiska na Koroškem, marveč na ono, ki so jo dejansko začrtali njihovi zločinski vzorniki v času nacizma s svojimi zverinskimi pokolji nad partizanskimi borci in drugimi žrtvami. Posebno mesto pripada sedmi številki. Ne toliko zaradi kake posebne vsebine, marveč zato, ker je to bila prva številka »Slovenskega vestnika v sliki”, ki je bila tiskana v novi domači slovenski tiskarni v Podljubelju in je s tem zgovorno izpričala zmogljivost mladega slovenskega podjetja, kajti tisk ilustriranega časopisa je ena izmed najtežjih panog tiskarske obrti. Ta in naslednje številke namreč kvalitetno niso prav nič zaostajale za prejšnjimi, v moderno opremljeni nemški tiskarni tiskanimi številkami. Iz vsebine sedme številke naj omenimo le opis nove tiskarne v sliki in besedi ter sprehod s fotoaparatom po drugem Koroškem velesejmu. Osma številka je predvsem ovekovečila žalostne slike skrunitve partizanskega spomenika v $t. Rupertu pri Velikovcu, ki so ga v noči od 9. na 10. september 1953 z dinamitom razdejale umazane roke še do današnjega dne .neznanih” nacističnih zločincev. Poleg tega je osma številka v slikah poročala o mogočni manifestaciji slovenskega naroda na Okroglici in slikovito opisala slovenski narodni običaj .Ziljsko štehvanje”. Z deveto številko smo napravili izlet v Trst in tedanjo cono »A" Slovenskega Primorja, v Kočevje z njegovo borbeno zgodovino ter k trgatvi v štajerske vinske gorice. Ob gostovanju Glasbene Matice smo priobčili slike L|ubljane ter mest in krajev na Koroškem, v katerih je njen mogočni zbor nastopal. Deseta številka je postala dokument slovenske kmetijske šole v Podravljah ob njeni slavnostni otvoritvi 8. novembra. Priobčila je slike o otvoritveni slavnosti ter o življenju in učenju prvih gojencev ntf novi šoli. Slike z gostovanja naših pevskih zborov pod vodstvom neumornega Pavleta Kernjaka v Mariboru in Slovenskih goricah ter krajevna reportaža »Od Vrtače do Slovenjega Plajberka” so zaokrožile vsebino te zadnje številke .Slovenskega vestnika v sliki” v 1953. letu.
Dograjeni dom in hotel .Korotan” v Sekiri ob Vrbskem jezeru je dal snov trem stranem v prvi številki leta 1954. Velikemu veselju ob tem gigantskem gospodarskem uspehu našega zadružništva in vsestranskemu priznanju, ki ga uživa kot močna slovenska gospodarska postojanka v okviru koroškega tujskega prometa, pa se žal pridružuje le nekoliko grenka kaplja obžalovanja, da dandanes vse premalo služi tudi enemu izmed svojih prvotnih namenov, biti vsaj v zimskih mesecih pravi dom svojih lastnikov — koroških Slovencev za njihovo domačo družabnost in izobraževanje. Zimskemu športu v naših krajih in športnemu udejstvovanju naše mladine je posvečen večji del druge številke. Ta okvir pa še izpopolnjujejo lepi zimski motivi iz naše ožje domovine od Podjune do Zilje. O občnem zboru naših kmetov, o živahnem kulturnem življenju v Bilčovsu in o velikem sinu naše zemlje, Prežihovem Vorancu nam govorijo nadaljnje slike v tej številki. O občnih zborih naših narodnih organizacij, o literarnih večerih slovenskih pesnikov in pisateljev, o delu Slovenskega planinskega društva ter o življenju drvarjev in žagarjev okoli Železne Kaple zgovorno pričajo slike na ostalih straneh. Tudi naslednja in obenem zadnja številka .Slovenskega vestnika v sliki” prinaša slike in kratka poročila o zborovanjih našega ljudstva v okviru svojih organizacij Slovenske prosvetne zveze. Zveze koroških partizanov in Zveze slovenskih žena. Prikazuje pa tudi uspehe izobraževalnega dela na kmetijski šoli v Podravljah ob zaključku prvega letnika in v gospodinjskih tečajih. Iz kulturnega življenja so posnete slike gostovanja celovškega Mestnega gledališča v Ljubljani, je vzeto slikovno poročilo o gostovanju Goričanov po Koroškem in priznanje marljivim odrskim igralcem kotmirškega prosvetnega društva. Z revijo o življenju in delu boroveljskih puškarjev ter s krasnim pomladnim motivom na naslovni strani se Je »Slovenski vestnik v sliki” moral posloviti od vseh svojih prijateljev, ki si jih je v času svojega izhajanja nedvomno pridobil nebroj.
Ne bomo razmotrivali o vzrokih, zakaj je ta priljubljena slikovna priloga našega lista morala prenehati izhajati. Če smo se je v kratkem spisu spomnili ob petnajstletnici našega lista in ob izidu njegove tisoče številke, naj je to bilo iz prepričanja, da je »Slovenski vestnik v sliki” — kot uvodoma rečeno — vendarle odigral pomembno vlogo v našem tisku. Kot živ slikovni dokument svojega časa je ta svoj čas brez dvoma visoko prerasel in bo v družinah, kjer je in bo ostal ohranjen, še poznim rodovom govoril pestre opominjevalne in bodrilne besede Iz našega življenja, dela in borbe za obstanek na domači zemlji.	-or.
Dvojna mera
Petnajst let spremlja »Slovenski vestnik« politično, prosvetno in gospodarsko življenje koroških Slovencev, trdo in kamenito pot ljudstva, iz katerega se poraja in za katerega izhaja.
V to dobo petnajstih let je padlo mnogo pomembnih dogodkov; posebno je to podpis državne pogodbe v letu 1955. Ko je ta postala stvarnost, je napočil tudi za nas nov čas. Velesile so se sporazumele v členu 7 državne pogodbe o obveznem okviru manjšinske zaščite za Slovence in Hrvate v Avstriji, ki ga moramo v primeru s tozadevnimi predpisi v senžermenski pogodbi smatrati vsekakor kot napredek v smislu novega gledanja na pravice posameznega človeka in narodnih skupin, posebno v Evropi, kjer tvorijo manjšine in njihova zaščita simbolični most za ustvarjanje svobodne in združene Evrope — ali pa se vsaj v dozdevne take svrhe zlorabljajo.
Mirovne pogodbe po prvi svetovni vojni so povzročile v Evropi mnogo mednarodnih kriz prav zaradi tega, ker se velesile še niso otresle srednjeveško — fevdalnega gledanja na barantanje z deželami in v njih naseljenimi narodi. Tega bremena se sicer tudi novi svet še ni mogel otresti. Pri vseh lepih besedah o samoodločbi so sekale nenaravne meje dežele, občine in celo mesta na dvoje. Iz tega je nastala potreba po zaščiti v veliki meri brez potrebe nastalih narodnih manjšin, ki pa je nosila že od vsega začetka smrtno klico v sebi, to ne samo zaradi propasti in krize demokracije v Evropi in zavladanja poblaznelega nacionalizma v raznih oblikah fašizma, ki je hotel streti in zatreti vse, kar se ni dalo zistovetiti s prikrojeno obliko državnega naroda. Taki režimi so odkrito in javno pometli z vsako mislijo o zaščiti manjšin. Take za njih niso obstojale v pozitivnem pomenu. Le tam, kjer je škorenj, ki jih je gazil, zapustil neizbrisne sledove, je brezbrižni svet še vedel za njih. Pa tudi tam, kjer zatiranje ni bilo fizično, so bile manjšine izpostavljene različnim oblikam zapostavljanja, in ni bilo sankcij proti takemu postopanju. Društvo narodov v Ženevi je razpadlo in z njim sistem manjšinske zaščite, kateremu je od vsega začetka primanjkovalo moralnega jedra. Evropa po drugi svetovni vojni si je zapisala v geslo še več demokracije, še več bratstva in pravičnosti med narodi in še več zaščite za manjšine, posebno tam, kjer so le-te potisnjene v iste položaje kot po prvi svetovni vojni.
Tako je tudi nastal člen 7 državne pogodbe. Medtem ko je v senžermenski pogodbi orisana manjšinska zaščita v Avstriji le na splošno, se razlikuje državna pogodba iz leta 1955 v tem pogledu v tem, da navaja slovensko in hrvaško manjšino imenoma. Člen 67 senžermenske pogodbe pravi, da so avstrijski državljani, pripadniki manjšin, deležni istih garancij kakor drugi državljani, in to tako v pravnem kakor tudi v stvarnem pogledu. Prva avstrijska republika je prevzela tudi vrsto ustavnih določb iz monarhije v ustavo leta 1920. Tako člen 19 temeljnega zakona iz leta 1867, ki določa enakopravnost vseh narodnosti v državi in njihovo nedotakljivo pravico, da goje svojo narodno samobitnost in jezik. Nadalje priznava enakopravnost vseh v posameznih deželah domačih jezikov v šolah, uradih in v javnem življenju. Te določbe so del avstrijske ustave.
Kljub temu je bil potreben člen 7 državne pogodbe 1955, ker prva republika ni izpolnjevala ustave in mirovne pogodbe. To je bilo mogoče že zaradi tega, ker so bile te določbe presplošne in se jih zato ni dalo niti izterjati niti točno orisati. Taka manjšinska zaščita je bila izvedljiva samo tam, kjer je imela manjšina močno zaslombo v matični državi in je le-ta na podlagi reciprocitete lahko izposlovala več ali manj koncesij pri državi obveznici. Prav iz tega vidika pomeni člen 7 za nas napredek. Naše pravice so določnejše očrtane in v pravnem sistemu toliko zasidrane, da je domača izvršna oblast in pravosodje v stanju neposredno izvajati tako manjšinsko zaščito.
Velesilam pogodbenicam so bila verjetno zadostno jamstvo za pošteno in moralno izvajanje zaščite manjšin zagotovila avstrijske diplomacije pri tozadevnih pogajanjih v Parizu, Londonu in drugod, kateri je služila med drugim koroška šolska uredba iz leta • 1945 kot zrcalo notranje in kot vizitka za dosego politične in zunanje svobode naše države. Kdo je takrat dvomil, da sloni ta uredba zgolj na dobri volji in globoko ukoreninjeni demokraciji na Koroškem?
Nihče, kdor razmer ni poznal! V politiki in
diplomaciji je pač treba izkoriščati trenutne situacije kolikor mogoče temeljito in ego:stič-no. V pogodbenih obveznostih in v zakonskih predpisih pa je sama po sebi že vključena minimalna mera morale in zaupanja. Sklenjena pogodba obvezuje pogodbenike tako, kakor veljavni zakon obvezuje in upravičuje zakonodajalca in z izvedbo zadolžene organe in pa državljane. Vsaj tam je tako, kjer se družba še ponaša s tem, da tvori pravno skupnost, pravno in demokratično državo. Vsako drugo gledanje ni pravno, ni demokratično. Družba, ki ji manjka te družbene morale, ki meri z dvojnim merilom tam, kjer dvojno merilo ni mogoče, ni in ne more biti notranje svobodna. V družbi pa, ki ni notranje svobodna, ni politične, ne moralne, ne narodne in tudi ne osebne svobode, taka družba jadra v razsul.
Leto 1955 je prineslo Avstriji po desetletni okupaciji samostojnost in konec varuštrva. Nam je prineslo poleg te svobode v državnem merilu še člen 7 državne pogodbe. Ni nam treba navajati vsebine; če je sicer nismo spoznali, nam jo je »Slovenski vestnik« tolmačil in nas seznanjal z njo. Tukaj nas zanima le nekaj posebnih misli v tej zvezi. Pravica do šolskega pouka v materinščini, do slovenskega uradnega jezika, do udeležbe pri kulturnih, upravnih in sodnih ustanovah na manjšinskem ozemlju in pa — dolžnost države, da prepove obstoj organizacij, katerih cilj je raznarodovanje in kratenje manjšinskih pravic. Ta državna pogodba, katere člen 1 pravi, da je Avstrija vzpostavljena kot suverena, neodvisna in demokratična država, potrjena od narlamenta, ratificirana od predsednika republike in sopodpisana od vseh članov vlade, je postala del našega pravnega reda. Tako državljani kot oblasti so dolžne, da zakone upoštevajo, jih izvajajo in se po njih ravnajo. Za to dolžnost ni dvojnega merila. Kot ustavna določba je državna pogodba neposredno izvedljiv del avstrijskega prava. Tako je odločilo vrhovno sodišče na Dunaju že leta 1956. Gotovo, da so ovirale praktično izvedbo težkoče, ki jih je bilo treba premostiti. Država mora najti pota in sredstva za premostitev takih težav. Poglejmo, kako se je potrudila v tem pravcu.
Že prevzetim ustavnim in mednarodnim obveznostim se je postavila po robu politična gonja proti pravicam manjšine. Koroška šolska uredba iz leta 1945, ta ponosna bandera avstrijske delegacije pri pogajanjih, na katero je zapisala demokracijo in pravično manjšinsko zaščito z velikimi črkami, je postala čez noč »inštrument za posiljevanje večine« — in oblast je morala zaščititi večino pred manjšino in ugoditi nacionalističnim silam. Takega »posiljevanja večinskega naroda po manjšini« bi država seveda ne mogla trpeti in odlok koroškega deželnega glavarja je ugodil tej gonji; šolska uredba, ki je bila del deželnega in državnega prava in katere so se nekoč krčevito oprijemali, je morala pasti. Sedaj manjšina ne posiljuje več večine, večinskemu narodu se ni treba poniževati z učenjem jezika soseda, saj si lahko dovoli, da vztraja na kitajskem zidu, ki ga je gradil okoli sebe stoletja in ga dogradil v dobi »tisočletne« vladavine »nadčloveka«. Le kadar mu je šlo za osebno korist, je stopil z višine, govoril o bratstvu med sosedi, da bi potem, ko je svoje dosegel, takoj izgovoril spet svoj osorni »noli me tangere«.
Toda v ustavi, v mirovni pogodbi iz leta je takih med njimi, ki so drugačni, ki so značajni, dosledni in imajo dobro voljo, da pomagajo do veljave resnici in pravici, toda, nam gre tu za pregled uradnih ukrepov, in tu moramo reči — po dejanjih smo spoznali .. . ! Sedaj je baje tudi Slovenec na Koroškem svoboden, svobodno lahko odloča, ali naj se njegov otrok uči materinščine ali ne in ali se naj uči slovensko ali nemško moliti — če je dovolj predrzen in mu ni mar, kaj bo k temu rekel učitelj, župan ali kak drug sosed, če ne celo župnik.
Toda v ustavi, v mirovni pogodbi iz leta 1919 in v državni pogodbi iz leta 1955 je vse tako lepo zapisano, in to se zunanjemu svetu vedno lahko predloži. Organizacije,

Dvojna mera
ki »e bavijo z etničnim in moralnim decimi-ranjem koroških Slovencev, pa teh končno fizično ne ubijajo, zato je še vedno vse v redu in ni povoda za diskusijo o § 5 člena 7 državne pogodbe. Vendar določbe manjšinske zaščite v omenjenih pogodbah niso primerne za dvojno mero. Posebno je člen 7 državne pogodbe 1955 preveč jasen, da bi se ga moglo razveljaviti brez očividne kršitve državne pogodbe. Toda najde se pot, kjer je volja trdna — proti izpolnitvi prevzetih obveznosti. In tako je nastal zakon o manjšinskih šolah in zakon o uporabi slovenskega uradnega jezika pri sodiščih.
Kaj vse lahko služi kot podkrepilo in politična ali celo znanstvena utemeljitev take volje, se nam vedno znova prikazuje v mnogoterih oblikah. Od edinstvene »znanstvene« iznajdbe posebnega »vindišarskega« naroda, ki noče biti, kar je in ne more biti,^ kar bi ždel, ob kateri pošteni, trezni državljani nemškega jezika le majejo z glavami, preko statističnih številk o številu Slovencev na Koroškem, pri katerih pa ni nikjer zabeleženo, na kakšni podlagi so nastale, kakšnih privatnih in dobromišljenih pripomb in komentarjev rezultati so, pa tja do najizrazitejše demokratične pravice, pravice staršev do svobodnega odločanja o vzgoji otrok (Eltemrecht) služi vse velikemu mojstru manjšinske politike — dvojnemu merilu. Po § 7 zakona o koroškem manjšinskem šolstvu imajo izključno starši pravico odločati o tem, ah se naj uče njih otroci materinščine v šoli ali ne. Organizacije, ki tako odločitev preprečujejo ali nanjo vplivajo, so povsod na delu. Država jih doslej še ni našla. Čeprav ie slovenski pouk po § 10 zakona mogoč povsod tam, kjer je bil na temelju šolske uredbe iz leta 1945 — vsaj začasno — je praktično izvajanje po terenu jako različno, kar krši na mnogoteren način predpise državne pogodbe.
Poleg iznajdbe »vindišarstva« je zamisel uradnega ugotavljanja manjšine s tajnim glasovanjem menda 'najbolj edinstvena cvetka petnajstih let po drugi svetovni vojni. Medtem ko ves svet sodi o narodnosti z objektivnim merilom, saj narodna pripadnost je svoj-stvo človeka (v kateri je rojen in zraščen, ne more ga zamenjati kot ponošeno^ srajco), se na Koroškem tudi na tem področju meri drugače, kar nam ponazorujejo naslednja dejstva.
Parlament je leta 1957 prevzel v 11. novelo zakona o skrbstvu za žrtve nacizma pred nedavnim kot protiustavno razveljavljeno določbo, da so tudi novi avstrijski državljani lahko deležni oskrbe, toda le, ce so nemške narodnosti. Ce bi se oseba nenem-škc narodnosti, po gornjem primeru za Koroško menda monopolno veljavnega načela subjektivnega odločanja o narodni pripadnosti, odločila za nemško narodno pripadnost, da bi dosegla tako oskrbo, bi morala biti kaznovana po avstrijskem zakonu zaradi prevare. Dejansko se je to tudi ze dogodilo, da je nekdo hotel priti lažje in zanesljivo do državljanskih pravic^ s tem, da se je sam po subjektivnem načelu prištel k nemški narodnosti. Bil je od avstrijskega sodišča kaznovan zaradi prevare, kar odgovarja v polni meri načelom pravice. Tako drugod v naši državi. Pri nas na Koroškem pa hočejo zaničevanje in diskriminiranje manjšine in pa zgoraj opisano vrsto prevaranstva celo uzakoniti s tem, da se vsak lahko prišteje s tajnim glasom kamor mu milo in drago — ne da bi ga kdo spraševal po objektivnih in merodajnih podatkih. Taka je torej pri nas morala demokracije, da bi se avtohtono ljudstvo smelo priznati le še tajno za paravani volilnih lokalov k svoji narodnosti, ker mu sicer grozi izobčenje iz družbe kakor gobavcem.
Medtem ko v Južni Tirolski neomajno terja pravico za nemško manjšino, v času, ko v Afriki Črnci pometajo s kolonializmom in vsake vrste zatiranjem in naša država s priznanja vredno pripravljenostjo pomaga in se zavzema za najrevnejše, dopušča in snuje doma zakone, ki bijejo v obraz demokraciji in občim načelom človečanskih pravic. V zadnjem času je prav pri nas mnogo čuti o evropskem duhu in evropski zavesti. Pričakujemo, da bi to veljalo tudi za nas, prav zato, ker enako kakor za sebe želimo pravice in manjšinske zaščite tudi drugim. Spričo dvojnega merila — zase zahtevati pravico, drugemu pa isto vsesplošno veljavno pravico odrekati — se moramo vprašati, kdo potemtakem naj bi tvoril združeno Evropo? Tudi Hitler in Mussolini sta hotela združeno Evropo! Komu koristi, če se v oddaljenosti nekoliko kilometrov v osrčju Evrope meri z različnim merilom in se tam terja, kar se tu zanika.
Vedno in povsod v manjšinski politiki srečavamo še gledanje, ki je nevredno demokratičnih načel. Zakoni, kakor je osnutek zakona za ugotavljanje manjšine in drugi, pa so le izraz teh nedemokratičnih pojavov raed večinskimi narodi in so kakor poskus zakriti vso nenačelnost in nedemokratičnost z dvomljivimi papirnatimi obliži.
Na istih temeljih kot oba zgoraj navedena zakona sloni tudi zakon o uporabi slovenščine pri sodiščih na Koroškem. Neoporečno dejstvo je, da žive Slovenci v devetih sodnih okrajih. Saj je to potrdila celo nacistična diktatura, to od Brda do Djekš in Libelič. Omenjeni zakon pa pripušča slovenščino le pri treh sodiščih — in to do »uradne ugotovitve manjšine« — v nasprotstvu s členom 7 državne pogodbe. Seveda se lahko vzame drugačna mera, če gre za kakšno ugodnost, ki pa je ne zahtevajo Slovenci v okraju. Takrat je možno, da se smatra tudi kakšen drugi okraj razen Pliberka, Železne Kaple ali Borovelj za okraj s slovenskim uradnim jezikom. Tudi ta zakon »ima svoje posebno za Koroško prikrojeno svojstvo, ki je veljavno samo tam. Ljudstvo ima po državni pogodbi pravico do neposrednega občevanja s sodnikom v slovenskem kot dodatnem uradnem jeziku. Toda kaj, če sodnik tega dodatnega uradnega jezika ne razume? Takrat se pač vzame po § 3 na pomoč tolmača za sodnika, ki uradnega jezika ne zna. Tako so obšli predpis državne pogodbe, da ima ljudstvo pravico do uradnega slovenskega jezika. Ali ni iz tega stališča vseeno, čigav pomočnik je tolmač, strankin, ali pa sodnikov? S tem pa je država le obšla načelno dolžnost in ni bilo treba nobenega ukrepa o tem, da naj bi prišli na sodišča z dodatnim slovenskim uradnim jezikom samo taki sodniki, ki obvladajo tudi slovenščino. To bi bilo preveč enostavno, saj sodnikov je, ki znajo jezik.
Vsi ti zakoni in razni drugi ukrepi ^kažejo dvojno mero pri zastopanju splošnove-ljavnih demokratičnih načel in dvojno lice manjšinske politike in zaščite. Na eni ^strani ponašanje z vzornimi ustavnimi določbami, ki se na papirju resda lepo glasijo, na zunaj, če gre za dosego lastnih koristi, na drugi strani poskusi zvodeneti in razveljaviti praktično izvajanje manjšinskih pravic z različnimi ukrepi in zakoni. Zgoraj omenjeni zakoni imajo vsi namen, razveljaviti v praksi predpise člena 7 državne pogodbe ali pa je to vsaj konsekvenca njihove izvedbe. To tembolj, ker tudi sodstvo ni dosledno, kakor nam kaže primer, ko je vrhovno sodišče že leta 1956 razsodilo, da je državna pogodba neposredno izvedljiva, medtem ko je isto sodišče leta 1959, ko je že izšel zakon o slovenščini pri sodiščih, ugotovilo, da temu ni tako. To se je zgodilo v pogledu na zahtevo gradiščanskih Hrvatov po uporabi hrvaščine pri sodiščih, čeprav na Gradiščanskem še do danes ni zakona o uporabi dodatnega jezika in zato tam veijjajo neposredno predpisi državne pogodbe.
Vse to nam jasno kaže dvojno mero, ki se uporablja na področju manjšinskega prava in manjšinske zaščite, pa čeprav včasih jako nedosledno. Rekli bi, da manjka demokratične vesti in morale, če imajo v različnih delih dežele ista splošnoveljavna načela različno vrednost in so deležna različnega tolmačenja. Mar je to v redu, če ukazuje prosvetni minister na Gradiščanskem — vsaj v prostem nagovoru — učiteljem, da naj poučujejo otroke v materinščini, medtem ko je na Koroškem soglašal z ukinitvijo rednega pouka materinščine, ne da bi bila zagotovljena slovenskim staršem svobodna odločitev brez moralnega in druge vrste pritiska? Mar je to demokratična mera, če se država ponaša na zunaj z »vzorno manjšinsko zaščito,« ki pa se doma ne izvaja ali vsaj bojkotira, član vlade pa grozi tistim, ki s tem niso zadovoljni, s ponovno izselitvijo ali pa jih poziva, naj zapustijo rodno zemljo?
Mnogo spomenic in prošenj pa tudi pritožb je bilo pisanih, mnoge čakajo rešitve, nekatere morda celo odgovora. Nočemo oporekati državnim organom vsakršne dobre volje, vendar je treba pokazati na to, da je tudi — in morda predvsem — v manjšinski zaščiti potrebna načelnost in demokratična korajža tudi napram temnim silam. Država je dolžna v prvi vrsti zaščititi manjšino proti raznarodovanju — tudi proti neuradnemu v obliki raznovrstnega pritiska. Če država tega ne zmore, ni demokratična, ni svobodna, v njej so nedemokratične sile močnejše kot demokratične in trdnost demokratične družbe kakor osebne svobode postaja prej ali slej dvomljiva.
Prav sedaj, ko se Avstrija poteguje za manjšinske in demokratične pravice Južnih Tirolcev, so obrnjene oči sveta mimo tega tudi na Koroško. Ne bo mogoče prezreti dvojne mere, s katero se odmerjajo pravice koroškim Slovencem in s katero se terjajo kratene pravice Južnih Tirolcev. Manjšinska zaščita ni le za privilegirane, je za vsako manjšino enaka in nespremenljiva. Demokracije pa ni mogoče graditi na temeljih diktature večine nad manjšino, ne na diskriminaciji druge narodnosti, vere ali rase, temveč le na pravici, resnici in demokratični morali. Kjer te ni, ne more biti trajnega miru ne svobode. Če tudi zatiranemu zmanjka vere v to, predvsem tudi v lastno demokratično moralo in vsesplošno veljavno pravico, ne vidi več druge poti in argumentov zase kot razstrelivo. Vsak razstreljeni električni drog pa lahko potegne razstreljivca samega v pogubni krog toka.	T. ].
Pismo staro petnajst let
(ODLOMEK IZ DNEVNIKA SPOMINOV)
bo probleme z domače grade, realne mo in osli poštenega političnega izživljanja. V literarni zgodovini malega slovenskega naroda je to spet nova pomembna edicija. Saj gre končno za slovensko besedo na slovenski zemlji.
List tiskamo v tiskarni ča-sepisno-zaloiniškega podjetja — Dunaj se ziblje v valč- »Globus". To je velika tiku.	skarna v središču Dunaja. Ta-
— Proces Guido Schmidt ke še nisem videl v svojem rakale štiri zavezniške vojske je trajal sedem mesecev. Do- življenju. Vodi jo nekakšen in ga razdelile na štiri cone. kazani velenacist oproščen. svet, med katerimi je polo-
Dragi prijatelj/
Ko sva se poslovila, sem Ti obljubil, da Ti bom obširneje pisal o svojem življenju in okolju, v katerem živim. Vedno sem si želel živeti v velikem mestu, delati v veliki tiskarni, spoznati njen utrip in dogajanja v njej. Zdaj se mi je želja izpolnila.
Po drugi svetovni vojni je Evropa ostala razbičana in utrujena. Na Dunaj so vko-
Mesto se bori z vsemi posledicami uničujoče vojne. Za Dunaj so se bile srdite borbe in zato je precej poškodovan. Žalosten je pogled zginjajo na to mesto, to lepo mesto legijo, glasbe, umetnosti in spomenikov. Za mali slovenski narod je bil Dunaj v dobi štiri-stoietnega suženjstva pomemben mejnik, vir prosvet-
—	Nočni napadi, umori, vica socialistov in polovica
uboji, posilstva ...	komunistov. Med dunajskimi
—	Črna borza.	grafičarji sem našel dobre to-
—	Mladeniči do dvajset let variše, ki odobravajo izhajo-v francosko tujsko nje našega tednika in mi pri
strokovnem delu večkrat sve-
—	Zbirka treh milijonov za tujejo in pomagajo. Saj so
.Heimkehrerje".	končno delavci vsega sveta
—	Trideset tisoč ljudi išče v bistvu pošteni in se boju-
jejo predvsem za svoje so-in človečanske pravh
stanovanje na Dunaju.
— Svetla zvezda na oper- cialne
Ijenstva in evropske kulture, nem nebu: Elizabeta Schwarz- ce, pravice do boljšega žlv-V njem so študirali in živeli kopi, bivša Goeringova lju- Ijenja. mnogi slovenski književniki biča — denacificirana. in umetniki, med njimi Ivan
Kot meteur bi rad dal listu
To je podoba današnjih dostojno grafično obliko, ki Cankar in delavsko naselje dunajskih časopisov, ki je tu- bi se smiselno spajala z vse-XVI. okraja Oltakring je da- di izraz male okupirane blno. In tu imajo zelo lepe lo pečat mnogim njegovim avstrijske države v novih raz- tehnične pripomočke za stro-
merah.	kovno izživljanje. Na tem
*	področju bom verjetno našel
Te dni smo končali pripra- veliko zadoščenja. Zavedam ve za naš list. Rotacija je se pa tudi, da list ne nasta-proslavah. stekla. Izšla je prva številka ne kar čez noč, treba mu je
več časa, da pride do končne oblike. Pri svojem del«
stvaritvam.
Po hudih vojnih preizkušnjah narod še vedno ni enoten. To sem opazil predvsem ob prvomajskih Mnogi časopisi so delavstvo, naj v
hujskali
pa so se le zavzemali za enoten nastop pri tej mani
Slovenskega vestnika". Zdi majskem se mi, da bo list, v katerem sprevodu	ne	gredo	socialisti	se zrcali del koroške zgodo-	bom gotovo Imel tudi teža-
skupaj	s	komunisti.	Nekateri	vine, kar dober in napreden	ve, vendar upam, da ne bo-
glasnik in se bo v lepo po-	do tako velike, da bi jih na
vezani obliki približeval so-	mogel z dobro voljo preme-
festaciji, tako da je delav- dobnim dogajanjem. Prinašal stlti.
sivo nekaterih tovarn skupaj	„ ,	, .
Ker si me v zadnjem pismu vprašal, naj
me je do zdaj na Dunaju najbolj prevzelo,
Ti bom opisal dva primera:
korakalo v sprevodu pod geslom: »Skupaj delamo — skupaj marširamo"!
Na neki proslavi tiskarne »Globus" je imel glavni referat generalni direktor te tiskarne dr. Nagler. Leta 1920 je bil v Moskvi na kongresu Partije. Kot zastopnik avstrijske KP je imel priložnost govoriti z Leninom. Popisal je svoje občutke, ki so ga navdajali ob tej redki časti In ki ga prevzamejo vselej, kadarkoli se spomni na to. Po proslavi sem govoril z dr. Naglerjem in mi je stisnil roko...
Nekoč sem se v tiskarni seznanil z delavcem pri ko-landriranju. Bil je španski borec In pozneje skupaj s Titom v taborišču v Franciji. Osebno ga pozna. Med vojno je bil v Dachau s slovenskimi Interniranci, zna pe# mnoge partizanske in slovenske narodne pesmi, ki se jih je tam naučil. Zelo me je presenetil. Se danes si dopisuje z nekdanjimi interniranci iz Dachaua.
Tu izhaja mnogo časopisov v velikih nakladah. Vsakdo od zaveznikov izdaja svoj dnevnik. Mnogi med njimi so »revolverski", kakor smo včasih rekli. Z velikimi črkami na prvih straneh prinašajo vsemogoče senzacije, ki pa se večkrat izkažejo za neresnične In jih nato preklicujejo z manjšimi črkami na zadnjih straneh lista. Smešno in neresno! Kljub temu rad prebiram liste. Iz njih marsikaj izveš:
— Dva tisoč gledaliških umetnikov brezposelnih.
— Nepravilna razdelitev »Fleischrationen”.
— Štiriindvajset tisoč visokošolskih dijakov, med njimi študira dva tisoč študentov medicino, veliko zdravnikov brezposelnih.	Dunoj,
Dragi prijatelj, predolgo bi bilo pismo} ce bi Ti še opisoval svoja zanimiva doživetja. Vsak dan bolj spoznavam, kako majhen je pravzaprav svet, kako človeka in narode žulijo enake stvari in kako lepo bi bilo na svetu, če bi našli sporazum v svojem pojmovanju življenja.
v maju 1946.	Evgen Frelih
Naš list - glasnik ljudstva od Žile do Podjune
Ob jubilejni 1000. številki .Slovenskega vestnika' so dali tudi številni naročniki in braki svoja mnenja in pripombe o našem glasilu. Mnenja so sl v bistvu slična in stična, predvsem pa je poudarek v tem, da predstavlja tisoč številk .Slovenskega vestnika* setev in fetev klenega zrnja našega skupnega hotenja, prizadevanja za polteno, pravično in zakonito uresničitev prirodnih pravic in enakopravnosti od pradavnih dni na tej zemlji živečega slovenskega ljudstva. Hkrati so izjavljali, da je list širil pogumno pravo socialno prosveto in miselnost, odpiral oči, obračunaval s temno preteklostjo ter bil glasnik za resnico in pravico. Pravica je nedeljiva in pripada v enaki meri močnejšim kakor šibkejšim. Na vseh straneh pa je utiral pot do soglasja in sporazumevanja ter prijateljskega sožitja med obema narodoma v deželi v pravem smislu socialističnih naprednih načel. Vsak dobrohoten glas iz večinskega naroda, ki je obsojal narodno nestrpnost in šovinizem, je toplo pozdravil, brez strahu in oklevanja pa se je zastavil proti vsakemu kratenju naših narodnih, gospodarskih in socialnih pravic in izmaličevanju našega nacionalnega bistva od katere koli strani in politične borve.
Jurij Pečnik, kmet iz vasi Podjune pravi: Vestnik me obvešča a vsem, kar tudi sam v sebi čutim. Tega našega tedenskega glasila ne bi mogel več pogrešali. Ne bi lahko v kratkem povedal, kaj mi nojboij ugaja, skratka list je informativen, poučen in zanimiv na vseh straneh. Pripomnim še, da se nisem dal motiti, ko so prihajali ljudje in mi naš list odsvetovali, ker jim ne gre v njihov račun.
*
Kori P 6 r č iz Škofič, hkrati poslovodjo Kmečke gospodarske zadrug© na Bmci, je povedal, da je bil srečen, ko je pred petnajstimi loti nesel prve številke tiskanega Vestnika, ki so go tiskali na Du-noju, v Železno Kaplo. Skoraj še toplo prvo številko so ljudje z navdušenjem sprejeli. Srečal pa je nekoga, ime tega izobraženca si pridržuje, ki je listu prerokoval krotko življenje. Minilo je 15 let, ko ga z veseljem beremo in ga bomo še brali. Vse grožnje od najrazličnejših strani in tudi neupravičena in zlohotna ekskomuni-kacija s strani ordinariata ni uničila lista, .Slovenski vestnik* se je uveljavil in usidral v vrstah slovenskega ljudstva vseh plasti na naši zemlji. Osvojil si je priznanje v dosledni borbi za narodnostni, soda! ni in gospodarski razvoj in napredek nošego ljudstva. Ob tem lepem jubileju našega glasila bom prispevol 100 šilingov, po svojih skromnih močeh, za tiskovni sklad.
*
Star naročnik Mišic iz Črgovič pripominjo, do mu je list nepogrešljiv tovoriš in spremljevalec in sodi, da je posebna vrlina lista, ko trna pogum odločno povedati vse, kar je prav in brez oklevanja obsoditi, kar ni prav, med drugim tudi o nerazumevanju našega vprašanja rva strani politične stranke, °d katere bi pričakovali, da bo Pa svoji ideologiji imela več razumevanja za pravične odnose m®d narodoma.
*
Peter K o f I e r iz Štebna na Žili gostita listu k 15-letnemu jubileju •a poudarja njegovo odlično poganstvo v ustreznem obveščanju Dolcev o naših narodnostnih, go-*Podarskih, kulturnih in socialnih vPrašanjih, o dogodkih po naših yuseh, vsepovsod, kjer živi slovenja govoreče prebivalstvo. Tako I® dejansko odmev našega skup-r'Q9a hotenja.
*
Zadružni poslovodja Lojze _ '5 t o f (odlikovan ob 40. oblet-ja* Zveze slovenskih zodrug z za-*7jlnim priznanjem v zlatu) pove, ^ je som in so bralci, s katerimi
pride pri svojem poslovanju v stik, z obveščanjem lista o domačih in tujih dogodkih s kritičnimi pripombami v demokratični smeri zelo zadovoljen, posebno pa tudi, da poroča in opisuje tudi naše zadružno delovanje, kar je važno, da ljudje zvedo, kako se razvija naše zadružno gospodarstvo in le želi, da bi list na tem važnem področju še več storil, posebno še s poučnimi in propagandnimi članki o zodružništvu.
*
Janez W e i s s iz št. Janža v Rožu pove na kratko: .Slovenski vestnik* nam ugaja zarodi tega, ker nas zbližuje, drami naše ljudstvo ter utira pot k gospodarskemu, socialnemu in miselnemu napredku. Hkrati je njegova velika vloga v tem, da je odločen pobom i k za naše pravice na vseh področjih, pa tudi klicar k zbliževanju in razumevanju med narodi sosedi. Ob pomembnem jubileju želim listu nodaljnjega razmaha in uspehov ter mislim, da to željo lahko izrazim v imenu mnogih.
*
Jurij Š t u I a r je napisal, da bralci hrepeneče pričakujejo naš list od številke do številke. Vse strani so posredno ali neposredno namenjene blaginji in napredku koroških Slovencev. Pripominja še, da bi list prinašal v podlistku še kakšno Prežihovo povest, na primer .Doberdob*, ker je Prežih našemu ljudstvu tako blizu. Želel bi tudi več leposlovnih prispevkov iz domačih vrst.
•
Lovro Kramer v škofičah navdušeno poudarja, da sam in mnogi drugi somišljeniki vsak teden težko čokajo, da poštar prinese naš list poln novic na dom. Priznati hočem in moram, da korektno zastopa naše koristi na vseh naših perečih področjih, ne hvalisa samo, temveč po potrebi udari tudi do najvišjih mest. Krajevni dogodki po naših vaseh in dolinah, ki jih list prinaša, pa nas vežejo še bolj v skupno družino in je le želeti, da bi jih bilo še več iz vseh naših naselij.
*
Ugleden kmet, bivši blaški župan in član okrojne kmečke zbornice v Velikovcu Mirko Kumer pove, da kmete med drugimi zanimivimi in poučnimi stvarmi v listu posebno zanimajo obvestila naprednih gospodarjev. Rubrika je urejevona skrbno in dobro. Uredniku je treba priznati, da je kmečki človek in kmetijsko stroko dobro obvlada. Mislim, da mnogo bere kmetijsko strokovno literaturo. Vse kar izsledi koristnega v slo-
venskih in drugojezičnih strokovnih listih, nam v razumljivi obliki nudi v Vestniku. Kmetu je treba samo, da je naročen na Vestnik ter je poučen o razvoju najnovejših napredkov iz kmetijstva v tu- in inozemstvu. Vsa navodila in priporočilo v našem listu so res sodobna in pri modernem kmetovanju uporabna. Ko kmetje listu k jubilejni številki čestitamo, želimo, da bi kmetska stran Vestnika nadaljevala na tej ustrezajoči ravni in tako pripomogla k naprednemu kmetijstvu koroških Slovencev.
*
Janko Z w i 11 e r iz Zahomca pozdravlja list ob 1000. številki in želi, da bi tudi v bodoče povezoval naše ljudi vse od Zilje do skrajne Podjune v eni misli v skupno slovensko narodno družino na Koroškem, nadalje usmerjal našo skupno pot v prizadevanjih za naše skupne cilje na poti vedno kvišku in naprej do končne pravične ureditve tudi naših upravičenih zahtev, ki nam jih zagotavljata ustava in člen 7 državne pogodbe. List nam je dragocen obiskovolec iz tedna v teden, ker prinaša za vsakega nekaj.
*
Oče Franc P r u š n i k v Lobniku pri Železni Kapli čestita .Slovenskemu vestniku* ob jubilejni številki s pripombo, da to list med številnimi drugimi najraje bere, ker piše to, kar je resnica. Razen tega prinaša v domačem jeziku toliko dobrih nasvetov in poučnih člankov. Vsakemu ga priporoča in nasvetuje, da ga naroči, kajti vrednote, ki nam jih vsak teden prinaša, niso v nobeni primeri z naročnino. Širimo .Slovenski vestnik* še povsod v vse družine, kjer ga morda še nimajo.
*
Pavle K er n jak iz Št. lija je dejal, da ne more mimo tega, da se ne bi pridružil čestitkam našemu glasilu, ki stalno pospešuje naša stremljenja za obstoj in napredek. Razen drugega vzpodbudnega in poučnega je posebno pomembno, da posveča list svoje prispevke našemu pevskemu gibanju, noši pevski kulturi, kajti nobena sila na svetu ne more ljudi bolj zbliževati, kakor harmonična melodija v pesmi. V pesmi, zrasli iz korenin naše zemlje, utripa naša sočna in življenjska narodna duša, plemeniti naše ljudstvo v lepih idealih ter ga krepi v narodni zavesti.
*
France V a u t i iz Železne Kaple naglaša, da .Slovenski vestnik* prav posebno upoštevajo tudi delavci in mali kmetje, ker se vedno dosledno poteguje za pravice delovnega človeka, delavca, malega kmeta in bajtarja. Nekateri pravijo, da je včasih list jezikovno težje razumljiv, kor pa je seve pripisati temu, da naše šole ne posredujejo slovenski učeči se mlo-dini znanja skupnega zbornega jezika.
•
Podobne izjave in pripombe iz vseh plasti našega ljudstva bi lahko navajali še dolgo vrsto. Priznanja in čestitke bralcev so zgovoren dokaz, da se je naš list kljub vsem težavam, hujskanju in natolcevanju močno usidral med slovenskim ljudstvom na Koroškem. .Slovenski vestnik' je po mnenju bralcev in naročnikov zares v pravem pomenu besede glasnik povezave slovensko govorečih ljudi od Žile do Podjune.
Lovro Potočnik
Vcrgesiern, gestevn, b cule
Gedanken eines deutschsprachigen Kamtners, der seit Jahren unter slowenischen Landsleuten lebt, zur Minderheitenfrage und zum »Slovenski vestnik“-Jubilaum
Eine Zeitung ist ein Tagebuch. Wenn sie der Minderheit dient, ivie der »Slovenski vestnik«, ist sie in ihren 15 Jahresbanden eine sduber-lich notierte Chronik der Landespolitik mit ihren ivechselvollen Phasen. Der »Slovenski vestnik• war und ist das Sprachrohr der fortschrittli-chen Kdrntner Sloivenen und somit auch ein Kampfinstrument in der Abivehr der Angriffe ihrer offenen und versteekten Feinde. Darum gibt jede seiner Nummer zeitgeschichtliche Auskunft iiber das Minderheiten-problem in Karnten, dessen Losung nicht allein von der sloivenischen Bevolkerung erwartet wird, sondern von allen Biirgem, die dem Lande eine friedliche Entivicklung iviinschen.
asa
Die Slou/enenfrage in Karnten war seit ihren Anfdngen ein so-ziales Problem. Das reiche Beiveismaterial aus der Habsburgermonarchie und die Ereignisse nach 1918 belegen diese Tatsachen. Die historische Klassenlage formte den Charakter und die Mentalitdt der Slowenen, die immer unter gesellschaftlichem Druck lebten. Sie sind Stoiker und duldsam. Ihre seelischen Merkmale, die ihnen wohl die Leibeigenschaft, die in Unterkdrnten am langsten dauerte, geschlagen hat, haften ihnen noch heute an. Der Deutsche war in der Regel ihr Herr, der sie gering schdtzte. Auch der Urnengang vom 10. Oktober 1920 war sozial und ivirtschaftlich motiviert. Sonst hdtten nicht iiber 10.000 Sloivenen fiir Osterreich gestimmt, das sich damals eine soziale Neuordnung gab.
a a a
Mit dem Erstarken der sozialen und politischen Reaktion in den Zivanzigerjahren, als man den »sozialen Schutt* himvegfegen molite, installierte sich auch jener ivilde Nationalismus, der ohne Antisemi-tismus, deutschnationale Uberheblichkeit und einem phrasenhaften »Grenz-landtum* nicht auskommt.
Trotz Versohnungsbeteuerungen nach der Volksabstimmung begann alsbald der chauvinistische An f lug auf den sloivenischen Volksteil. Alk-deutsche Urlaute storten den Frieden in den gemischtsprachigen Dorfem. S pater, in der Ara des Standestaates, trat das Minderheitenproblem etivas in den Hintergrund, iveil die tragende Schicht der »Vaterlandischen Front* politische Existenzsorgen hatte. Der braune Faschismus warf bereits seine diisteren Schatten auf unser Osterreich, das in Berlin be-reits als »Ostmark* der grossdeutschen Landkarte einverleibt war. Dia-sem Schatten folgte bald die totale Finstemis. Die Germanen befanden sich wieder auf ihrer Volkenvanderung. Was dann kam, ivissen alle, die das apokalyptische Geivitter iiberstanden haben oder aus den Ver-bannungsorten der Umgesiedelten und aus den Todeslagem heil in ihre Kdrntner Heimat zuriickkehren konnten.
a a a
Nach der geivaltsamen Umsiedlung begann sich der VZiderstand gegen die nazistische Fremdherrschaft im gemischtsprachigen Gebiet zu verdichten, der auch von anderen Antifaschisten unterstiitzt ivurde. Das grosste Blutopfer brachten in jener Zeit die sloivenischen Freiheitskdmpfer, darunter viele Frauen und Madchen. Die Sloivenen ertrugen damals die hdrteste Knechtschaft, die ihnen je in deutscher Sprache, mit deutschen Geivehrkolben und aufgenordeter Bestialitat zu Teil ivurde, die, als der Krieg zu Ende und das Dritte Reich unterging, noch tausendfach nach-zvirkte.
a a a
Der Staatsvertrag, dem auch unser siiddstlicher Nachbar freiivillig beigetreten ist, sichert mit seinen Artikeln nicht nur die Staatsgrenze mit Garantien der Grossen Vier, sondern auch den Schutz der sloiveni-schen Minderheit, fiir den nur zogernd die Durchfuhrungsbestimmungen erlassen iverden. Viele Appelle des »Slovenski vestnik*, seine Hiniveise auf Beteuerungen und Erkldrungen der politischen Parteien in den denk-iviirdigen Sitzungen des Kdrntner Landtages vom 28. 1. 1947 und 9. 10. 1960, ivonach den Minderheiten Gerechtigkeit ividerfahren mezde, verhallten ungehort.
a a a
Das Hindernis fiir eine generelle Losung des Minderheitenproblems und damit des friedlichen Beieinanderlebens der beiden Volksstdmme in Karnten ist ivohl einer handvoll Drahtziehem, deren nazistische Para-lysis schon oftmals diagnostifiziert ivurde, zuzuschreiben; ihre Diskrimi-nierung und Hetze, von der leider allzuviele Zeitgenossen erfasst ivorden sind, stort den Befriedungsprozess im Lande. »Wie lange noch ivird man mit parteipolitischem Opportunismus dieser Eichmannschaft die Mauer machen, die tdglich die Demokratie und den Frieden im Lande unter-grdbt?* ist eine oft gestellte Frage aller Kdrntner, die friedfertig und guten Willens sind. Jede verniinftige Losung der Probleme der Minderheit unter solehen Aspekten muss eine Farce bleiben, solange diese hoch-geziichteten ivie masslosen Apologeten, denen ein ivirksamer Minder-heitenschutz nie ins Konzept passen ivird, oben und unten Gehor finden. Man hat diesen eivig Gestrigen, die ihren Bedarf am kalten Krieg noch nicht gedeekt haben, trotz Integrationsbestrebungen und Bekenntnissen zur Europaidee und zu Kulturabkommen schon zu viel Zugestandnisse gemacht. Ein solehes Zugestandnis z. B. ivar die Eltembefragung, deren negatives Ergebnis schon von vomherein feststand. Wer die ethnische Situation und die Menschen im gemischtsprachigen Gebiet aus der Nahe kennengelemt hat, die unter »sanften Druck* oder ins Kreuzfeuer der lokalen Exponenten des sogenannten Heimatdienstes oder dhnlicher Zir-kel genommen iverden, ivundert sich kaum iiber den Ausgang soleher Befragungsaktionen.
a a a
In diesem Zusammenhang muss auch den Sloivenen eindeutig gesagc iverden, dass das Selbstbeivusstsein ein integrierendes Element des VZiderstandes im Assimilierungsprozess ist, der von den politisch angeschlagenen Briickenkopfstrategen und Einsichtslosen am Stammtisch der Germanisierung und Revanche mit aller Vehemenz gefordert ivird.
N. B.

Jubilejna nagradna križanka s slikovno uganko
Če že ob vsaki posebni priložnosti objavimo nagradno križanko, potem je jasno, da se moramo naših ugankarjev spomniti tudi ob jubilejni Številki našega lista. Torej, dragi prijatelji, pripravili smo vam križanko, ki je po obsegu tudi „jubilejno* velika, vendar se je ne ustrašite, ker ni tako težka, kot morda na prvi pogled izgleda. Nekoliko truda pa se bo vsekakor izplačalo vložiti v reševanje, saj vas čaka precejšnje število res lepih nagrad. Našteli smo jih sicer že v eni zadnjih številk, vendar jih hočemo še enkrat ponoviti:
1.	nagrada: 14-dnevno bivanje ob morju;
2.	nagrada: 300 šilingov;
3.	nagrada: 150 šilingov;
4.	nagrada: enoletna naročnina .Slovenskega vestnika';
5.	nagrada: polletna naročnina .Slovenskega vestnika';
6.	do 10. nagrada: lepe slovenske knjige.
Vidite, nismo preveč obljubljali. Take nagrade so res vredne, da se zanje malo potrudite. Sicer pa vam puščamo za reševanje dovolj časa in bomo pri žrebanju upoštevali vse rešitve — seveda, če bodo pravilne —, ki nam jih boste poslali do konca tega meseca.
Še eno presenečenje imamo za vas. Današnjo križanko krasi slika, ki predstavna. .. Dovolj, skoraj bi povedali preveč, kajti vi morate uganiti, katera zgradba
$	(odnosno njen	del) v katerem kraju je upodobljena na tej sliki. In vsaka pravdna
♦	rešitev te slikovne uganke bo nagrajena s posebnim priznanjem — lepo slovensko
♦	knjigo. Kar pa	je posebno važno: pri nagrajevanju križanka In slikovna uganka ni-
♦	sta vezani ena	z drugo, torej lahko pošljete obe in imate izglede za obe nagradi,
» ali pa tudi samo eno, križanko ali slikovno uganko.
%	Pač pa bodo — kakor smo že povedali — tokrat prišli pri žrebanju za na-
♦	grade v poštev samo reševalci, ki so naročniki .Slovenskega vestnika' oziroma
♦	njihovi družinski člani.
♦	Upoštevajte torej naslednja navodila:
♦	1. Na 17. strani današnje številke spodaj objavljeni kupon izrežite in izpolnjenega
♦	vpošljite skupno z rešitvijo križanke, ker rešitev brez kupona ne moremo upo-{ števati.
2.	Za rešitev slikovne uganke je na kuponu predviden poseben prostor, ki ga
♦	prav tako izpolnite.
3.	Rešitve pošljite najkasneje do 31. julija 1961 na naslov: Uredništvo .Slo-| venskega vestnika', Celovec-Klagenfurt, Casometcrgasse 10/1.
In zdaj na delo! Mi pa vam želimo mnogo zabave pri reševanju ter veliko sreče
♦	pri žrebanju za nagrade!
Z	Uredništvo
Vodoravno: 1. razdejati, spraviti v popoln nered; 8. vlakovodja, kondukter; 16. luže; 18. miselnost, prepričanje, tudi ime hrvatskega pisatelja; 19. mu je znano; 21. veznik; 22. avstrijska dežela, ki slovi po lepih jezerih; 26. zdravilo; 27. ploskovna mera; 28. zaimek; 30. koroško mejno pogorje; 32. tuje moško ime; 33. nevestina oprava; 34. slavni francoski kipar; 35. žensko ime; 36. hodiš; 37. organ vida; 40. okrajšava za »alkohol«; 41. prislov; 42. okrajšava za »slovenski«; 43. staro egipčansko božanstvo; 45. dva različna samoglasnika; 46. kurirji; 47. žensko ime; 49. ime prve sovjetske vesoljske ladje, ki je obkrožila Luno; 50. samozavest; 51. žensko ime; 52. vzvišena lirska pesem; 53. igralna karta; 55. okrajšava za »atmosfero«; 56. glej 43. vodoravno; 57. časovni prislov; 58. nežen, eleganten; 60. nerabljen; 61. skrajni del celine; 62. daljši pripovedni spis, tudi moško ime; 67. priprava za polnjenje steklenic; 71. pasme; 72. zaimek; 74. mesto, v katerem je bil zločinsko porušen spomenik padlim borcem proti fašizmu; 77. sanje; 78. medmet, vzklik; 79. obdobje; 81. mesto, kjer izhaja naš list, ki nas že petnajst let obvešča o tekočih dogajanjih in nas tudi povezuje; 82. orientalsko moško ime; 84. dva enaka soglasnika; 85. pozitivni električni pol; 87. gora, sedež grških bogov; 89. nasprotnik fašizma; 90. skrivnostnost, iskanje skrivnostnega.
Navpično:	1. vseljudska organizacija, ki je Slovence povezovala
v boju proti nacističnemu nasilju, njeno delovanje je segalo tudi na Koroško (dve besedi); 2. razum; 3. strast; 4. na ta način; 5. glej 37. vodoravno; 6. prislov, ki izraža dodajanje; 7. karbunkli, turi; 9. napravi razdražena čebela ali osa; 10. števnik; 11. nastane na razburkanem morju; 12. nasprotno od širok; 13. priprava za gradnjo ladij; 14. okrajšava za svoječasni mladinski mesečnik; 15. kateremu delu avstrijskega prebivalstva je nacizem prizadejal največ gorja (dve besedi); 17. glej 60. vodoravno; 20. prav tako; 22. priprava za kopanje; 23. zgoden; 24. ovratna ruta; 25. pogojni veznik; 27. žensko ime; 29. težka zemlja; 30. prislov; 31. števnik; 32. kaže nam čas; 38. delati slike; 39. zastave; 42. sadež; 44. glej 85. vodoravno; 46. pojč; 48. žensko ime; 54. nerodno; 57. poljski delavec; 59. nikoli (nemško); 60. zaimek; 63. OV; 64. okrajšava za »mecen«; 65. moško ime; 66. reka v Egiptu; 67. pogon na divje živali; 68. drobci; 69. jecavec (okrajšava); 70. AC; 73. prebival je v gradu in izkoriščal kmete; 75. komad, tudi ptič; 76. poziv; 79. nekateri; 80. žensko ime; 82. veznik; 83. znano čistilno sredstvo; 85. arabski žrebec; 86. AŠ; 87. okrajšava za »otok«; 88. Planinska zveza (okr.).
Valentin Polanšek:
ZAŠČITE
Kazimir Krošnjar je že več krat zmajeval z glavo in ogorčeno našobil ustnje, kadar se je znašel v zankah predpisov in postav. Da je za vsako reč nekje paragraf, to ga je razkačilo. Zakaj to izgleda, kot da so vsi ljudje tolovaji in nepridipravi. Kakor da nihče od zemljanov ni tako daleč, da bi sam po svoji pameti in vesti vedel, kaj je prav in kaj ni. S tem, da je vse človeško življenje prepre-ženo od teh paragrafov, se je počutil Krošnjar užaljen v zavesti: Človek sem! Sram pa me je, ker sem sočlovek tistih, za katere so postave resda neobhodno potrebne.
Kar je Kazimira najbolj pogrelo, da je stisnil ustnje v šilasti rilec, je bilo to, da se je znašel v omrežju paragrafov vselej kar na vsem lepem. Ko je bil Kazimir poštenjak in značajen ud občestva!
Kazimir Krošnjar je imel oster pogled za vse dogodke v tesnem življenju svojega okolja — in zmeraj je spet opažal, da ta ali oni paragraf, ki naj bi v poslednjem smislu to ali ono ščitil, pokaže kako pomanjkljivost, katera pa ima slabe posledice le za malega smrtnika, hkrati pa nudi gotove koristi za tistega, ki itak ve za vsak ovinek, po katerem se spretno izogne mreži postav.
Tisti don je bil Kazimir Krošnjar čisto iz sebe.
Bil je namreč v Debrih. Kopal je tam korenine encijana, kar je delal že vselej vsako drugo ali tretje leto. Encijanove korenine je namreč poleg drugih zdravilnih rastlin namakal v domače žganje — in toko pijačo je zaužival v zdravilne svrhe vsako jutro na tešče po en požirek. Tako se je navadil od starih ljudi, ki so morda res zato dosegli visoka leta. Kazimir je čisto iz sebe, ker ga je zalotil mlad človek od gorske straže ter ga ote-sal, mu vzel korenine in mu smelo zatrobil na uho,
da ga bo naznanil. Da so Debre spadale zdaj pod zaščito narave, Krošnjar seveda ni vedel. Ampak rečeno je: Nevednost o kakem novem paragrafu te ne ščiti pred kaznijo!
Mladi človek bi seveda v prvi vrsti moral pojasniti staremu o tej zaščiti, ga opozoriti, da so tudi druge rastline zavarovane — in zakaj je vse to. Ampak videti je bilo, da se izrecno naslaja, da je zasačil tega priletnega nevedneža.
Oblast je odredila za Kazimira kar občutljivo globo.
Nevedni človek pa tega ni hotel uvideti in se je uprl.
Pozvali so ga na višje mesto. Tudi tja ni šel zlepa. Šele dosledna roka postave ga je pripeljalo tja.
Kazimir je imel dosti soli v glavi, pa je kar pri prvem vprašanju povedal tole: „Ce so že vse trave in rože zaščitene, zakaj pa potlej ni moja govorica, da bi se pomenil tako, kakor mi je pač zrasel jezik?"
Obravnava je bila namreč v jeziku, katerega Kazimir ni obvladal.
Potlej pa so mu dobili tolmača.
Razlagali so mu, čemu se mora narava ščititi, posebno gozd, ne samo iz razlogov, da je to naravno krasota, ampak tudi iz zgolj življenjske nujnosti, ker gozdni mah je najboljši rezervoar vode, ki je zemlji potrebna, ako hočemo, da bo obrodila sadeže.
Krošnjar Kazimir je to uvideval.
Vseeno pa je še vedno čakal pojasnila na njegove besede glede svoje govorice.
Govorilo se je tudi o lovu, o ribolovu in o vseh starinskih posebnostih, ki so shranjene po muzejih, o izkopaninah in o drugih spomenikih človeške kulture.
.Vendar pa je ravno človek, ki hoče vse to tako lepo ohraniti in obvarovati, kaj ne? — Za-
kaj potlej ni vsega tega storil tudi ravno kot človek za človeka, za sočloveka? To mi ne gre v glavo!"
Našteli so mu vse pridobitve na socialnem, gospodarskem in splošno družbenem področju.
.Človek pa je le zaščiten z zapori, z norišnicami in s pokopališči!" je ogorčeno ugovarjal Kazimir svojeglavo.
Da je vse to tako, je pač dokaz, da je človek nojbolj zamotana ustvaritev na svetu, ker ima pač svobodno voljo, lahko sam odloča o zlem in dobrem! so mu povedali.
Krošnjar Kazimir je mislil pri sebi: Lepe in resnične besede! — A kako, da ne pridejo do tega, da bi zaščitili tudi to, kar je zame moja materinščina in za vsakega človeka svoj materinski jezik.
.Tudi manjšine so zaščitene — povsod!" so mu rekli.
Kazimir je prvič zvedel, da je tudi on manj- . šina. Torej nekako nekaj, kar ni celota — in torej uživa večji ali manjši odstotek zaščite. Kakor do je pravica odvisna od števila tistih, ki predstavljajo kako skupino. To bi pa bila lepa pravica! Tedaj imajo Kitajci, ker so po številu največji narod sveta, celotno pravico — in vsi drugi pa le delce; torej bi bili vsi drugi manjšine. Ne, ne! je spoznal celo Kazimir, pravica se ne more določevati po takih merilih.
Ko je to tudi povedal, so ga gledali kot večina, ki po večinskih merilih hoče odmerjati večje ali manjše kosce pravice.
.Star je, svojeglav in fanatičen!' so mu še rekli, ko je presedel tiste ure, ker ni hotel plačati globe zaradi encijanovih korenin.
Pa če bi šlo vse po pravici in iz tisle zagnanosti za zaščite, bi me morali tudi kot fanatika, kot posameznika ščititi.
Ako so že zaščite, tedaj naj bodo zaščite tudi zame.

Dijaški dom SPZ v Celovcu
skrbi za vzgojo in izobrazbo dijaške mladine
V tem poslopju, ki je last Slovenskega Šolskega društva v Celovcu, se nahaja Dijaški dom Slovenske prosvetne zveze.
Kot naša vrhovna kulturna organizacija se Slovenska prosvetna zveza poleg svoje splošne izobraževalne dejavnosti na področju zborovskega petja, odrskih prireditev, koncertov, gostovanj raznih kulturnih skupin iz Slovenije, Trsta in Gradiščanskega, posredovanja literarnih večerov, zalaganja prosvetnih društev z najboljšo slovensko literaturo, prirejanja družabnih prireditev in podobno posveča tudi vzgoji In izobraževanju dijaške mladine.
V svojem Dijaškem domu v Celovcu želi Slovenska prosvetna zveza vzgojiti in oblikovati v okviru zaenkrat še skromnih možnosti čim več slovenskih dijakov v značajne, poštene, samostojne In za sodobno življenje razgledane mlade Izobražence, ki bodo ostali zvesti izročilom svojih staršev ter svojemu slovenskemu ljudstvu in ki bodo v svojem poznejšem poklicnem udejstvovanju in družbenem življenju nesebično pomagali uresničevati napredno misel enakopravnega in prijateljskega sožitja in so-delovanja med dobrohotnimi ljudmi obeh jezikov in narodnosti na Koroškem.
/	a	Ob neu oder gebraucht
1 L	DPI!	ein Opel ist immer zuverlassig
V iPjr		
		KLAGENFURT	VILLACH
% Steppdecken
% Polster aus eigener ^ Matratzen Manipulation
BERGLANDKAUFHAUS
Krischke & Co.
KLAGENFURT 8.-Mai-StraEe 3, Neuer Platz 12
Modni salon
Haderlap
Celovec - Klagenfurt
Tarviserstr. 100, tel. 21-23
priporočam kvalitetno blago vseh vrst. MOSko perilo, kravate in razne druge
TEKSTILIJE
AVTOBUSNO PODJETJE
Štefan
Sienčnik
DOBRLA VAS
telefon (0-42-36) 219
Izleti v tu- in inozemstvo
2 avtobusa po 31 sedežev VW-kombi 8 sedežev
___ IZREŽITE _______:______________________
JUBILEJNA NAGRADNA KRIŽANKA S SLIKOVNO UGANKO
Ime reševalca:
Naslov: ,
Slika predstavlja:
IZP.EZITE
Tisk-važna panoga družbene dejavnosti
Tiskarstvo je za vsak narod, za njegovo kulturo, gospodarsko In politično prizadevanje neprecenljive vrednosti, saj spremlja tisk človeka od njegove najnežnejše otroške dobe v obliki slikanic, kasneje v šolski dobi kot bistveni pripomoček posredovanja izobrazbe, in končno omogoča do-raščajočemu, uka in plemenitenja željnemu človeku črpanje Iz bogatih zakladnic znanosti in umetnosti. V vsakdanjem življenju je tisk okno, skozi katero vidiš ves svet, prinaša obvestila, poročila, ki se nanašajo na vse panoge človeškega udejstvovanja; lahko pa nudi tudi vsake vrste razvedrilo. Ni sredstva, in tudi ne kaže, da bi se kljub tako naglemu tehničnemu napredku ali drugi tehnični revoluciji, kakor imenujejo današnji nagli vzpon avtomatizacije in mehanizacije, iznašlo nekaj, kar bi tiskarstvo izpodrinilo ali nadomestilo. Radio in televizija širita razmeroma brezkonkurenčno hitro besedo in sliko, glasbo in dogodke v svet, kar je za človeštvo brez dvoma velika pridobitev, toda tega, kar nudi tiskarstvo, to je trajnosti, pa ne moreta nuditi ne radio ne televizija.
Kaj pomeni narodu oziroma vsakemu gibanju tisk, se je izkazalo v najhujšem času našega naroda, v času zverinskega nasilja pobesnelega fašizma nad našim narodno zavednim človekom. Čas, ko se je naš narod, povezan z vsemi svobodoljubnimi narodi, upri krutemu okupatorju, ki je hotel tudi nas koroške Slovence iztrebiti iz našega ozemlja, pomeni tudi najslavnejši del zgodovine slovenskega tiskarstva. Na celotnem slovenskem ozemlju je v času narodnoosvobodilne borbe pod najtežjimi tehničnimi pogoji delovalo 30 ilegalnih in partizanskih tiskarn, ki so tiskale razne časopise v nakladah po 10.000 izvodov, tisoče izvodov brošur, letakov in plakatov (to vse tiskano z ročnega stavka!). Te tehnike so zalagale ogromno število Ilegalcev z raznimi ponarejenimi legitimacijami, propusfnicami, živilskimi kartami Itd. Sešte-tek vseh teh Ilegalnih tiskovin gre v večmilijonske številke. Osvobodilni tisk je bil velikega pomena v narodnoosvobodilni borbi In bo ostal priča čudovitih dejanj slovenskega grafičarja. Zadajal je okupatorju udarce, vredne udarcev brigad, s tem, da je s tiskano besedo dvigal borbeni duh, budil narodno zavest in seznanjal ljudstvo z vsem velikim, kar se je dogajalo po domovini in širom po svetu.
Tudi naše antifašistično In narodnoosvobodilno gibanje na Koroškem je osnovalo nekaj ilegalnih tehnik, ki so razmnožile lepo število letakov In pozivov ter časa-
Dentistka Helene Galle, Celovec, Bahnhofstr. 38, je od 17. julija do 5. avgusta 1961 na dopustu. Med tem časom bodo ordinacijski prostori zaprti.
pisov v obeh jezikih, in sicer v ciklosfilnl tehniki. Kljub temu pa je smatrati to kot začetek našega samostojnega naprednega tiska.
Po drugi svetovni vojni se je rodil naš list — Slovenski vestnik — ki je postal nai zagovornik, branitelj naših pravic, čuvar pridobitev naše borbe in usmerjevalec naše politične dejavnosti. Prav zaradi tega so se mu s strani naših nasprotnikov, nasprotnikov naše enakopravnosti, delale ovire, kjer so se le mogle. Zanj dalj časa v Celovcu sploh ni bilo tiskarne, moral |e Izhajati na Dunaju. Tudi vsak nestrokovnjak sl lahko predstavlja, kakšne težave (še posebno prva leta po vojni) so se morale premostili, da je bilo omogočeno redno izhajanje in da je list — odmaknjen od do-
ma — lahko sproti prinašal aktualnosti iz prizadevanj In življenja našega ljudstva.
1953. leta se je končno izpolnila, po premostitvi nič koliko ovir, želja po lastni tiskarni. V Podljubelju se je preuredil nekdanji slovenski Delavski dom v skromno toda lastno slovensko tiskamo, ki od svojega nastanka do danes tiska Slovenski vestnik, Koledar SPZ ter vse ostale tiskovine za naše gospodarske in kulturne organizacije. Pridobila pa si je tudi že precejšen krog privatnih podjetij, naročnikov obeh narodnosti. Odmaknjenost tiskarno Drave od redakcije Slovenskega vestnika in ostalih naših centralnih organizacij, ki so vse v Celovcu, sicer malo ofežkoča racionalno delo in potrebno sodelovanje, a doslej se je še vedno tudi to uredilo v zadovoljstvo obeh strani — saj smo končno svoji med svojimi.
Kristl Scbellander
Sadna drevesca in jagodičevje (ribez, kosmulja)
NUDI DREVESNICA
Marko Polcer
na Vazah
p. Št. Vid v Podjuni - St. Veit im Jauntal
Vse pod eno streho kupite ugodno v
^jgpn^
Konzumnem centru
BELJAK - V1LLACH
Italienerstralše 19
H AFN E R E I
Max Krovvath’ me.
KLAG E N FU RT Pfarrplatz 2
gi~- Kachelofen
Elektro-Nachtspeicher offene Kamine
j™ FlieBen- und
Klinkeverkleidungen
ss-- Ofenumbauten und Reparaturen
Ziegelwerk Nessendorf
ARISTO-MAUERSTEINE
Klagenfurt, Waidmannsdorfer Str. 2
Besucbt den historischen
Landhauskeller
f Gute Kiiche und gepflegte Getrdnke
Tdglich ab 20 Uhr Stimmungs-musik
Kolesa, motorna kolesa, radio in televizorji, glasbila in sploh vse elektro-potrebščine Nadomestni deli za vse	TRGOVINA S KMETIJSKIMI IN
kupljene predmete	GOSPODINJSKIMI STROJI
Dostava naročil na dom Sprejemam tudi naročila iz inozemstva	Johan Lomschek
Tihoja št. 2 POŠTA DOBRLA VAS (EBERNDORF)	TEL. 0-42-37 246	
Trgovina s sadjem
zelenjavo
in južnim sadjem
Karl Prinčič
Celovec - Klagenfurt, Stemallee
STA DTG A R A Q E FfSnZ LlOgi Autoreparaturen - Wasch- u. Schmierstation
KLAGENFURT Volkermarkter Ring 14 - Tel. 51-08
CARIMPEX
CELOVEC - KLAGENFURT
Gabelsbergerstr. 24 tel. 24-98
RADIO - ELEKTRO
KREUTZ
CELOVEC - KLAGENFURT St.-Ruprechter-StraBe
Gostilna in trgovina pri „Tišlarju“
Mihi Gabriel
št. Janž v R., pošta Svetna vas
Nakit - ure - delavnica za popravila URARSKI MOJSTER
Gottfried Anrather
Celovec, Paulitschgasse 9
GAPP
Dobro moško obleko pri specialna trgovina za moške
Celovec, K » p fr ellnIraBe 3
TESARSTVO
f. gasser
B I L Č O V S
TELEFON (0-42-28) 24-18
National
Splošna zavarovalna delniška družba
Zavarovalni zavod Zveze slovenskih zadrug in Slovenske kmečke zveze
vse vrste zavarovalnin
CELOVEC
KLAGENFURT
Lidmanskygasse 9 tel. 23-07
GOSTI LNA
R. Greiner
G LOBASNICA
TEL. 0-42-36 23-102
izvaja: uvozne, izvozne, tranzitne in reeksportne posle
uvaža: sadje, zelenjavo in druge prehrambene artikle, krmila
izvaža: poljedelske in druge stroje, orodje, tehnični material ter artikle široke potrošnje
ELEKTRO
Michael Hollauf
PLIBERK - BLEIBURG
izdeluje strokovnjaško vse električne naprave, dobavlja vsakovrstne električne potrebščine za kmetijstvo in gospodinjstvo. Gradnja preskrbovalnih naprav za tok in zaščitnih naprav proti streli
Franc Schnabl
les, furnirji in trgovina lesnih plošč
Celovec - Klagenfurt
BahnhofstraBe 38 b, tel. 48-86
Stroje za kmetijstvo, šivalne in pralne stroje, radio- in televizijske aparate, hladilnike in naprave za globoko hlajenje (Tlefkuhltruhenj, instalacijski material, vse za kopalnice, spalnice in kuhinje, talne obloge (Bodenbelbgej vseh vrst, gradbeni material (železo, cement, apno, lepenko, štukaturo itd.)
Vse to in sto drugih stvari dobavlja in dostavijo najugodneje n a j v e č j e trgovsko podjetje Podjune
PODJUNSKA TRGOVSKA DRUŽBA
bratje Rutar & Co.
DOBRLA VAS telefon 220
Vse ostale potrebščine za vsak dan, kot živila, posodo, obleke itd., pa dobite v posameznih trgovinah oz. podružnicah bratov in sester Rutar v 2i-tari vasi, št. Vidu, ob Kloplnjskem jezeru, v Dobri) vasi, Žamanjah, Mokrijah, Lovankah, Globasnici, Dvoru pri Šmihelu in Libučah
SCHNELLER, LEICHTER UND BILLIGER MIT DEM
austro junior
HOFHERR-SCHRANTZ
I LANDVVIRTSCHAFTLICHE MASCHINENFABRIK JvERTRETUNG UND SERVICE (Eli
JAUNTALER H A N DELSGESELLSCHAFT
Geschwister Rlltdr & Co.
E B E R N DOR F	tel. 220
VERTRAOSWERKST*TTE - TANKSTELLE
Sienčnik eber\d.°::
LebensmittelgroBhandel
Friedrich Jungbauer
Offene Handelsgesellschaft
Klagenfurt, lO.-Oktober-StraBe 28
K
Erwin Miinch
trgovina z drvmi in premogom
Celovec - Klagenfurt
Villacher StraBe 187
TRGOVINA
Karl Ferra
PLIBERK - BLEIBURG
BahnhofstraCe 15	Postgasse 13
Špecerija, železnina, manufaktura, kmetijski pridelki, gradbeni material
SPET ODPRTA TRGOVINA
Mas T ra u n
Pliberk - Bleiburg
Vse kmetijske stroje in orodje - šivalne stroje - radioaparate - motorna kolesa, mopede in kolesa kakor vse tehnične potrebščine po zmernih cenah in ugodnih plačilnih pogojih
Podjetje za elektrotehniko
Ing, T. Schlapper
ŠT. JAKOB v Rožu
telefon 216
Izvajamo instalacije vseh vrst vključno molznih naprav ter dobavljamo električne stroje za gospodinjstvo in kmetijstvo, kakor hladilne naprave, štedilnike, pralne stroje, radio- in televizijske aparate itd.
Servis in popravila
JANKO OGRIS
trgovina in gostilna v Bilčovsu
Razne potrebščine za družino, dom in kmetijstvo.
Solidna postrežba! Zmerne cene!
Vsem domačim in izletnikom se priporoča
gostilna in trgovina pri „Miklavžu“
GOSTILNA
„Pušnik“
Ratenče pri Ločah
v neposredni bližini idiličnega Baškega jezera,
izhodišče za izlete k Staremu gradu
GOSTILNA IN KAVARNA
BREZNIK
Pliberk
Hotel ,Tumersee(
Izletna točka na Zablatniškem jezeru (Turnersee)
Piščanci na žaru - srbske specialitete - prirodna vina
krojaštvo Blaž Opetnik
PLIBERK - BLEIBURG
Priznana delavnica moških in ženskih oblek - zaloga in izbira vseh vrst blaga po nizkih cenah
ČEVLJARSTVO
Gregor Opetnik
PLIBERK - BLEIBURG
Delavnica in trgovina čevljev vsake vrste. Najugodnejše cene
Naša hiša - vaša hiša: zato obiskujte		le še
TRGOVINO (	lašpar Ogris-Martič	
Bilčovs 6, telefon 21-151		
Vsevrstna zaloga blaga		
		
M 1 ŽAR STVO		V Pliberku obiščemo gostilno
		Bruckenwirt
Otmar Simčič		v Šmihelu pa zahajamo k Šercerju
DOBJE 3 pošta Loče ob Baškem jezeru		Gostilničarka MILKA MLINAR skrbi za prijazno postrežbo in odlično kvaliteto
Fussboden-
belage
„deliflex“ Asbes»-Vinyl-Fliesen, sehr strapazfdhig
Thelon, nach Mass an Ort und S te (Je fugenlos verschwelss!
Linoleum:	in reicher Auswahl, Stragula,
Donauleum
Teppiche - Laufer - Vorleger
IM fachgeschAft
ORASCH’ Erben klagenfurt
8.-Mai-Str. 5 u. Prosenhof neben Kino Prechtl Tel. 56-38
TESARSKI MOJSTER Valentin Krof PLIBERK - BLEIBURG izvaja vsa v tesarsko stroko spali- dajoča dela v zadovoljstvo vseh naročnikov		KROJAŠTVO Janez Weiss Št. Janž v Rožu	Celovec, Kinkstrafie 60a telefon 224	telefon 40-8-97		
				
, Buchdruckerei Klischeeanstalt Roman Ritter Klagenfurt	Burggasse 8				ODVETNIŠKA PISARNA Dr. Ferdinand Miler CELOVEC Bahnhofstrafie 38 telefon 45-87 zastopa v obeh deželnih jezikih
Vse za pleskanje
LAKE - BARVE - ČOPIČE - KAKOR VSE ZA GOSPODINJSTVO
DOBRO IN NAJCENEJE PRI
Barve-Kikel
Celovec	št. Vid ob Glini
Bahnhofstr. 1	Klagenfurter Str. 35
Kupujte v domači trgovini
Franz Kraut
PLIBERK - BLEIBURG
Prodaja življenjskih potrebščin, tekstilnega blaga, izgotovljenih oblek, kuhinjske opreme, igrač in vseh potrebščin za vsak dan In vsakogar.
Solidna postrežba - zmerne cene!
IZ VSEBINE.
ZA SVOBODO ZLATO NAS KRIŽEV POT V OGNJU PREIZKUSEN! NESMRTNO DEJANJE MLADIM PRIJATELJEM CE ŽILA NOJ DRAVA KMET V ZGODOVINI
LETNIK L
DUNAJ. 14. VI. 1946
ŠTEV. 1
Verujemo o zmago prauice
Stokljt Moji Ml narod atvevnu Karavank • neenakem boj« M ii«j< pravice. Zadni.lt a«o lat. p. o-te! JI v«*« pot uou
»*«g.». kar
pripravljali
» M, U sat' ~b de mol
■tik A v* u noctaOm« ae ni mir paarrčilo i
nko polje M> ta Ijnd M|> aiovr Valenca,
P* )•
vetji« im, Frola viko
»enaki nar drsam. Tre
lene miki a doaeti a*o narodnih • ose« pral lasnic nk» d«) ne K i Move naho rovslo v |
•■n doseg
nirpofMastlji
ipede tu e
uTot v
kocki anod
»I« na
Tesno sodelovanje med ZSSR in JUGOSLAVIJO
dnevnem bivar.iu slovanska vladna
Minister dr. Gruber o svojem potovanju v London in Pariz
v Moskvi se deiresc
l pr.pe. atonalnega
Gonposvci. obu vir nje.
reli v prvi la ohol novi miel. « le« »g »popnd. raci nj ko> >ti mali ilo. •t proti Ja. li vsej one. o to II »e. rt Ja »k uidi
•ueosiovanska predsednikom mm aveta maršal Josipom Brozom-'! itom na čelu zopet ■la v domovino. O moskovskih
•'orih t
na čelu zop« lomovino. O moskov« ic bil obuvlicn skupen ki pravi, dk s
te^Ui^ncm in drugem Gradivo Bili so «i< ftoi daiak« iatcl iškima
Po svoiem povratku iz Londona in G r «•
izčrpno poročal o usochih »voie-
Partza ic zunantt minister (
ioni sklepi o naitcanciiem cospo-odel a dr.
Pred odhodi
ra v».
latclnko pogodbo od II aprii »polno »oglas te glede
Ino sodclo’ be z raznim kor tudi
darskcca s ga. prcskrl ter ut lom). kako vanske armade šega kulturnega in vama. Sovjetska vli oskrbovati tugoslj orožiem in m da bo Jugoala
šal Tito podal povedal »Povsod smo Jakrenctše nakl povsod »teli •publi SresS
sta sovjcT bet veliki jumeva dežele
Ir ža vama
m iz Moskve Kr mar-izujvo in med drucim >d smo bili dcležn. najlon tcnosti in pozorno-smy lahko občutili iskreno ‘jubezen do Liudskc
ua notovanu mkom »OcH tr.cd d'
potreb« zaj tudi POseKf;;
Apopolrr sporazum med SjZ in Vel. Brit.
dr C rhih «
razgovoru z doois-.tereichischc Zcituna« K rugim povedal, da na *•*<»€ po-•ovame ni vzel s scboi cotovih predlogov avgtrnske vlade v zvezi t oosa meznimi problemi temveč da so imeli meeovi azeovon namen, da pride do splošnih stikov
Zunanii minister ic tudi omenil, da vnaval z tugoslovgnskim Dali zunamega minmstra dr. c m razmet te med obema državama in dodal' »Unam. da bo ta razgovor pomagal razčistiti več nesporazumov in da sc mi ic posrečilo t tasniti. da Avstriia ne želi iskati inske usmerjenosti t
ic posr r želi isi
stranske usmerjenosti v svoii Obratno si prizadeva, da bi
ati cno-poiitiki.
icric me,
prizadeva, da bi pos< d Avstrijo in Jucosla'
talo


»ost, p a Unica k, lei
Hinavec pi
eagal G le
Lada. g« polotaju i kratitne A
držkov prt
Sti.*;
debk, bom
35. "
mokr etični •avatt • la
k. p> p pa
ta^»tf° Z aitno Cern
IjMkkih ■>
atva nad < epa bo m tako Mtva
■ tvaiZaa d
Un pr .gl'
DolžsaoM. C
•tulbi nui prav>ca za lenim p • likaaake 2
r.Tot
ilo pelina!:
ckgrapb« označil :A»«Cr
Jugoslavijo •eočc ugodno. Neposredni »oral tu m kot pot j konkretizirati ubstoicča nespo-
mocočc ugodno. Neposre ri bi morali doprinesti k razni kot pocoi za to bi biio po-
jM
vorili p rol j Uka nalagl Brna. niško lago z! v Veli držka Tp moi politike.
Kusi
čla zapadi podpirala skušala zveze.
Profesor Laski upravičeno, da te lovanla atomske
o nacistih sprejet
ministrski seri ▼ sredo »e kan-inž. Figi najprej podal kratek OseJamem iLšččmu uredništva od nacističnih tkih
mtov. Po njegovih podai 65i
Lackih •A34 uradrnjcov izbo. 83.207
iškega uradi
Po i
litvi Avstrnc t spreieli v javno službo. 8 le bilo odpuščenih. Med vsemi Ti osebami ic bilo 23-588 ilegalnih
tudsko sodišče na Dunalu ie do-i preiskovalo 8.349 slučaiev. osum-voinih zločinov, poleg teca oa laja v preiskovalnem zaporu še 220. Od preiskovanih slučaiev jih »e :. od teh iih ie bilo deset obsotenih na smrt ra 63
ih.
išlo
bilo
oproščenil
Zunanji
Osnotek zakona o nacistih ie bil na inistraki seii sprelet in bo sedaj odložen parlamentu v končno odo-
t Londoi
Avetnj»ki tonanjs minister dr. Grub
atiji miniilrr dr. Gubn yt Be » i n a m drugih br, tanek, h lah anglctkrge (uopui • Čtl »iedeče točka kM «v»trtj\kcga vpreganja i bi »klcnilc r Avnnjo navadno pa mirovne pogodbe ker da k Irt jo zrtc» m-mik« napadalna politike oli napovedala volne
Ttrol^ke« Donavi naj bi bila prosta
Nemili
I A vati
Reč"« plovba po I ib v »e obrežna drža-
Avatrije naj bi trati. dohod k Trat« vien da uporabila n Kgovo pristan li«.
Odpadli naj b> vai zahtevki naaproti »ki induaMtji v tvcti z rte mi* o po« ik<xk Avatrija naj bi bila »prr>cta m«
iu m Rim
Kakor poročala ie prišle". ▼ Napoti-imu do monarhističnih ugre dov in do Spopadov med republikanci
id Zdru-
i tvoje, de.
:mvcč ludi idanja -de.
imok bi)te. s Sirijski la. -čoe lolali. stevali rev •Ijo gfrokib vo nadzor, i demokra.
>»tjo. Samo ludi trajen
jo iahle\ »• ev. ki ao v »m o vneli« med ka.
n ja nacistično miaclnoal a kot ta,nem, vred Kajti HBO tako bo mogo<« preprečil, bodoč« kalaai rol« Sala isk-ena tel ja po m.ru oam narehaje da budao pa« hi j na vac obf.ka na. zadnjatkega taglrms k. »t K aaenkral »e me potuhnil da bi • oon obleki in a aovo krinko na obrazu pahnil aval . novo gorje hala IJud. »k« pravljica pripoveduj« o zmaju r aadmuni glavami. C naa(aStzmu bi lahko govorili kol o po«• vli z deveterimi žreli kalen j« zadnja vojna odbila varno eno glavo, va« drug« pa bo neba gel« uničiti « vitraioca. bom za vvetov.
delo atroj dobri Prav
oja ia pametno erejevel porai kJ dk daj« oaravč m Mtvarja etro> Uko go.
aaradj lega moramo ragovarjati »ako a reditev ki odklanja vojen ja* o >i človeka nevredno, ki pozna nači • a apojloa potrebe akupi bo moguče kdaj to d<
Ncakoačno
»valu. ker dela lujih • labotnejgih proglav.l za
gorja Je b Iti p«rvzročenega oa ve bičat l j uilj« boleh iiveti od ruk in biczobzirm narodi •• račan ih. ISacioozIni ai
ideal-jv < zuvutn jen ju gibkih narodov amo del 200 milijonake atovanaH« akapt (draJuje * sebi neizčrpne ali« Z zleloi«
na je javno mj t. *ae alo. ■ akali avojik
Da p« bo moguče kdaj to doaadi, bo potreb. • a r nui novi .ack detovnib ljudi, kmelov a tu-i levimi rokami, delavce«, hi a« pehajo po lo. •aroah ia delovoa inteligence, ki z umakim
delom doprioaia av«»j delež za akupi horoiki Slovenci w ac r ovjteč/ih • alan« vojne borili na aliaal zavem •o bik averjam. da bo v akapoimi n z pori naj. h-treje (lomljena aaciattčno aaailje. Prav tako »o ladt dar.«, overjeni, da bi mkre vanje
i monarhisti. Pri teh nemirih ie biki celo nckai mrtvih in več ramenih Do izgredov ic prišlo po poročilih listov zarddi tega. ker se krah L mber-to noče odpovedati svonm vladarskim p ca vicam To svoic ravnanje zacovar-ia s tem. da vrhovno državno sodiščo še ni dokončno potrdilo izida glasovanj'ker baic še mamicam volilni izidi iz 118 volilnih okraiev Poleg tega trdilo monarhisti, da ic med neveliav. nimi glasovi veliko takih, kt so glasovali za monarhi 10. Pont
opolnoma no. da bi bili repi ■ 200. ■
ama
ubh-

poročila pa pravna kanci na imam za 2UU.00U glasov « čini. pa čeprav hi se šteli vsi neveliav-prid i
. Prav t i »odelo r zacelil«
i. pa čeprav hi se šteli v: ni glasovi v prid monarhistov in če-nrav bi v umen tenih 118 okrauh. ud koder še ni uradnih izidov, monarhisti dobili naivcčic število gla:
Da pa i vtg«. bOOK
m lak.aao odločeni KlfCktl
MM.l
r- lat n
BČUJ« v z; hoč
« bi po»o.
— -- —>i t «t'h, k< Iti iz javnega življa.
« j« tuj« IzkoriMai iaroda po aarodi
le eo r," ko.-včno bi! človeku di
zčfpr*e Ml« ž
livar jati blua
»TV,
/. delom evoj h arjat! blug uvtanje. kaj« m je človeka po človeku in naroda po narodu. Saj j« narava človagtva podarila neizčrpne zalog« energij«. Zakaj Ja človek iznaSel atroj. č« n« ralo. da N uatvar. vačai človeako blagoatanje. kajti ajagvv« večja od človečkih moči. Ati zato, oa tu votb!
• iratna vojna
ai aodeiovaU pri obnovi aveta.
Veliko krivic ac j« nakopičilo v elarem avztu - ia ta aval jih ja odločno braniti r nemi ah Urni. Naga zaupanj« pa oa mor« veljati bre. alkam etarfh krivic, ker oam odrekajo pr a. vico do llvljen)*, Zato velja naga varu inlvor. jaleam novega aveta. ki bo »poitjv.I načela pravičooati do gibkih ia apoiteval pravica do-alej pr«ganjaa<k m zatiranih kaj« varuje-mo v zmago pravica.
--------—. „ „ —_	- .sov. Lon
zavezniki v miru najkitraj« zaceblo donska »limesa pravi V >CI ZVcZK
kr jih j* ciovegtva prizadejala la »Edini častni izhod za kralia Umbcr-**	k<* cn*toRf*v- ta ie v tem. da čimprci preda mini-
’ V “ž*	sirskemu predsedniku dc Gospcniu
s krone, katerih ni več upravi-aiati. Podal iševanie sedame n more nikomur kortsttti. ai
:mu pravice ki čen izva petosti ne pak kvečiemu i elemcri'om. da
koristi
nogoča neodgovo: elemcri'om. da razdirajo mir. ki ga dežela tako nuino potrebuje. Monarhija se ne more obdržati, ker :c večina gkt-
e ne n ovala
Meinen slovvenischen Landsleuten gewidmet!
Aus einer Verteidigungsrede vor Gericht, Wien 1961
leh sage .Nationalbestialismus" und .Notionalbeslialist", weil die gebrauchliche Form, .Nationolsozialismus* und ..Nationalsozialisi’, eine Falschung ist; es sind Tarnworte, die freilich dem enlselzlichen und schimpflichen Faktum, eben dem Notionolbestialismus, sehr zustatten gekommen sind; und sie dienen ihm noch.
Nun isi es aber die Pflicht jedes Menschen, eine erkannte Falschung, Tauschung oder Verdrehung richtigzusiellen, und das lue ich, indem ich slatt .Nationalsozialist" .Nationalbestialist' sage. Niemand kann mich dazu verhalten, einem bosarfigen Sprachmissbrauch zu fronen.
Dazu Folgendes: Die Nationalsozialisfen waren — das muss zunachst einmal fesl-gestellt werden — gar keine Parfei, sondern ein Klungel von Verbrechern, Ver-ruckten und Hanswursten, der sich vermitfels eines Staatsslreichs der Regierungsge-wolt bemachtigle, daruber hinaus freilich auch viel torichfes Volk in seinen Bann zog.
Was die Nationalsozialisfen faten — egal, ob sie als bevvaffnefe Horden oder als Stcrat aufgetreten sind — war durch und durch schlecht, verrucht, unsaglich ge-mein. Aber der Name verriet nichts davon. Weder national noch sozialisfisch be-deufet efwas Verwerfliches.
In Wirklichkeit vvaren die .Nationalsozialisfen" weder national, — sondern von einem ebenso albernen wie verruchfen Blutaberglauben und Rassenherrschaftswahn besessen —, noch vvaren sie sozialisfisch, — sondern Ausbeuter, Menschenschander und Morder im Grossbetrieb. Sie hatfen sich also eigenflich Rassenbestialisten nen-nen sollen. Warum aber haben sie das nicht gefan? —: well sie die herk&mmliche Wortbedeutung fiir sich ausniitzen wollten, und sie haben, fur weite Kreise, auch mit Recht angenommen, dass die Welf dumm genug sein vverde, auf diese Tornung hereinzufallen. — Nun kann aber niemand dazu verhalten vverden, noch langer aut diesem Falschwortleim herumzukriechen, oder gar daran festzukleben. — Warum sollen vvir uns noch vveiter an diese verlogene Benennung halten und vveiter am Nar-renseil des Wortes .Nationalsozialismus" gehen?
Schon allein aus Grunden der Sprachehrlichkeit schlage ich daher allen Ernstes vor, sich meinem richtigen Spracfigebrauch anzuschliessen. Das ware eine zvveite und wahrlich erst wirkliche Betreiung.
Man vergesse eines nicht: die Sprache selbst hat sehr vvirksame Mittel, ihren Missbrauch zu rachen. Wahrend ihr das blosse Lugen keinen grossen Schaden zu-tugt, wird sie durch die Verfalschung der Begrifte, wie sie der hier in Frage stehende Wortschwindel betreibt, In Ihrer Brauchbarkeit und GOte auts Tiefste beeintrachtigf; sie wird unsicher, verdorben und unbrauchbar. Das ist eine Art ihrer Rache. Ausserdem kann der Wortschwindel zur Folge haben, dass die Schlechtigkeit des Bezeichneten schiiesslich auf den Sinn der ursprunglich Gutes bezeichnenden Worte ubergreift und vvir plotzlich neue Ersatzvvorte tur die unvervvendbar gevvordenen ertinden mussen! — ohne doch dazu imstande zu sein.
Nach meiner Oberzeugung berubf die Halbheit und Unentschlossenheit, mit der bisher das Problem der Ausrottung des Rassenbestiolismus angepoekt wurde, zum Teil auf dem unbevvussten Einfluss der Benennung. Der Sinn der Worte heftet sich dem mit ihnen Bezeichneten aut eine geheimnisvolle Weise an, und wenn der Sinn der Worte gut ist, das Bezeichnete aber schlecht, so hilft er einer Schutzschicht ver-gleichbar, zunachst, und zvvar eine geraume Zeit hindurch, machtig dazu, dieses Schlechte vor dem ihm gebuhrenden Los zu bevvahren.
Michael Guttenbrunner
Unsere Politik — loyal und konstruktiv
Die Anrufung der V ere) n ten N a tfon en durch Gsterreich und insbesonders die un-erfreullche Entwlcklung hi SOdtlroi haben die Minderheitenfragen wieder In den Vor-dergrund der dffenttlchen Melnung, ja des Weltlnteresses geruckt. Mag sein, dass man im Hinblick au! die Ereignisse in SGdHrol von anderen Mlnderheiten wenlger schreibt und spricht, die Beachtung jeder Regung auch bel anderen Mlnderheiten aber Ist deswegen nicht geringer, wie sich dies auch unldngst bei der siowenischen Minderheif in Itallen gezeigt hat.
Diese Tatsachen erfordern deshalb bei jeder Minderheif besondere Aufmerksam-kelt und ein besonderes Veranturortungs-bewusstsetn, weil in der heutigen spannungs-geladenen Zeit jeder Funke, wo immer ent-zundet, lelcht einen Wettbrand veairsacht. Freilich hdngt es nicht von der Minderheif allein ab, ob sie ihre nafiiriiche Funktioa der Brticke zvrischen den NachbarvSIkem ausiiben kann oder nicht, sondern in erster Linle auch vom Staate selbst, ob er die Minderheif als Fremdelement betrachtet und behandelt oder als eigenberechtigte Grup-pe mit allen Rechten und Pfllchten ohne jedwede Diskriminierung anerkennt und ihrem Eigenleben entsprechend schGtzt und fordert.
Wir Kamtner Slowenen vertreten jeden-falts den Standpunkt, dass nur die Minder-heit selbst ihre Politik und die Art der Ver-(olgung ihrer Ziele bestimmen sowie die Wahrung ihrer Interessen im Einklang mit den GrundsGtzen der Vereinten Nationen verfolgen muss. Es ist eines der bedeutungs-vollsten Erkenntnisse unseres Kampfes ge-gen den Nazismus und Faschismus, dass eine Volksgruppe niemals m-ehr als funfte Kolonne missbraucht werden darf und es in der heutigen Zeit der allgemeinen Inte-gration nicht mehr angeht, in der Minder-heit etwas Fremdes und Storendes zu sehen und ihr deshalb die Redite vorzuenthalten, weil eine solehe Politik nur allzu leicht zu Revisionstendenzen und zu Versuchen von gewaltsamen Grenzanderungen fiihren kann, was letzlen Endes den Weg einer Gewalt-losung bedeuten wurde. Eine solehe Ent-wlcklung aber vvidersprache vollsiandig dem grosrten Wunsche der gesamfen Mensch-heit nach Erhaltung des Friedens und be-deutet in der heutigen Zeit zweifellos einen irrigen Wea, wenn die Minderheif Mittler zvrischen den Nachbarvolkem und Nachbar-staaten sein soli.
Wir sehen daher die erfolgreiche Losung der Minderheitenprobleme in erster Linie Im gemeinsamen Bemuhen um deren Re-gelung zvrischen dem Mehrheitsvolk bzw. der Regierung und der betroffenen Minder-heit selbst, in der Entvricklung der demo-kratischen Krafte in der gemeinsamen Hei-mat, in gegenseitiger Verstandlgung, Im Slchkennenlernen und in der gegenseitigen Achtung der Volker, im Austausch der Kul-turvrerte, in einer moglichst gerechten und gleichberechtigten Verteilung der Guter, im wirtschaftlichen Zusammenvrirken und nicht zuletzt in den gutnachbarlichen Beziehun-gen zvrischen den Nachbarvolkem und Nachbarstaaten.
Wir wollen als Minderheif selbst Subjekt
unserer Rechte und der Verfechtung dleser sein, nicht aber ein Schacherobjekt verschle-dener anderer, ausser uns Uegender Interessen. In diesem Sinne begrGssen wir auch die vom Herm Aussenmlnister Dr. Krelsky mit den Vertretem der Minderheif aufge-nommenea stdndigen Kontakte in der testen Uberzeugung, dass sie als stdndlge Einrich-tung friiher oder sptiter die gevrunschten Erfolge zeitlgen vverden.
Dabei sind vrir uns bevrusst, dass eine zu-friedensteliende Regelung von Fragen, deren Ldsung im Laufe von 40 Jahren nicht zu Stande gebracht vrurde, nicht von heute auf morgen moglich ist. Es kann uns aber niemand verGbein, vrenn vrir nach den schtechten Erfahrungen der letzten iahr-zehnte ungeduidig vverden und von der Re-gierung eine raschere Vervrirklichung der Im Staatsvertrage und in der Verfassung verankerten Rechte zum Schutze unseres Volkes fordem.
Die diesbezGglichen bisherigen BemGhun-gen der Regierung vrollen vrir dabei kelnes-wegs Gbersehen. Wir anerkennen die Er* richtung des slovvenischen Gymnasiums als eine bedeutende Errungenschaft im Kampfo um die Sichening und die Entwicklung un-ssref Volksgruppe; in der Einbeziehung auch der slovrenischen ausgesiedelten Opfer des Nazismus in die BegGnstigungen der 12. OpferfGrsorgenoveile sehen vrir eine langst notvrendige Beseitigung der Diskriminierung der slovrenischen Opfer des Faschismus; vor allsm aber scheint uns die regelmfissige FGhlungnahme mit den Vertrefern der Min-derheit ein bedeufender Schritt vorvrttrts auf dem Wege zur Vervrirklichung unseres Standpunktes, dass eine zufriedenstellende Regelung der Fragen einer Minderheif nur im Zusammenvrirken und im Einvemehmen mit der betroffenen Minderheif selbst md-glich ist.
Andererseits aber konnen wlr nicht an den Tatsachen vorbei, dass von einem Schutze oder gar von einer Gleichberechfi-gung unserer Volksgruppe noch lange keine Rede sein kann und auch die bisherigen DurchfGhrungsgesetze, vrie das soge-nannte Karntner Minderheitenschulgesetz, kaum dem Schutze und der Wahrung der Rechte unserer Volksgruppe dienen.
Wir haben durch unseren Beitrag am Wie-deraufbau und durch unsere loyale Eingiie-derung In das kulturelle, vrirtschaftllche und politische Leben der Heimat unsere Berelt-schcft zur konstruktiven Mifvrirkung an einer ertraglichen Losung der Fragen unserer Volksgruppe bewiesen und ervrarten, dass diere unsere Bereltschaft allmahlich auch von den zustdndigen Stellen durch die ErfGl-lung unserer berechtigten Forderungen an-erkannt wird.
Wohin falsche Minderheitenpolitik, Un-verstfindnis fur den Minderheitenschutz, eng-herzige und saumselige Losungen fGhren konnen, sehen vvir mit allem deutlichen Ernst am Beispiel Sudtirols. Unser aufrichtiger Wunsch ist, das Beispiel K&rntens ware durch eine aufgeschlossene, zeitgem&sse Minder-hsitenpolitik richtungvveisend und nach-ahmenswert.
Dr. F. Zwitter
InJajatali, laitnlk in roložnik: Dr. Franc P.t.k, Velikovec. - Uredniltvo in uprava: Celovec-Klagenlurl, Gaiametergo.se 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik:
in tiskarsko družba z o. j. Dravo, Celovec-Borovlje. — Dopisi noj se pollljajo no naslov: Celovec-Klagenfurt 2, PosHoch 124.
Lovro Potočnik. — Tiska: Založniško