PROLETAREC
ŠTEV.—NO. 993.
Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze CHICAGO, ILL., 23. SEPTEMBRA (SEPTEMBER 23), 1926.
LETO—VOL. XXI.
Upravništvo (Office) 3639 WEST 26th ST., CHICAGO, ILL.—Telephone Kockwell 2864.
SPREMEMBE DESETIH LET.
Ali so se v teku prošlih deset let na svetu izvršile kakšne spremembe, ali se niso? Za milijone in milijone ljudi ni sprememb, ker jih ne vidijo, ne čutijo, ne razumejo. Kadar gre kakšna mimo, jo nekaj časa gledajo, in če ostane, se je privadijo in se jim prične zdeti kakor da še nikoli ni bilo drugače. Spremembe so vidne le za opazovalca ki noče pozabljati in jih pazno motri. Gleda, primerja, študira in računa.
Ozrimo se deset let nazaj. Je kratka doba in si jo vsakdo lahko prikliče v spomin.
Pred desetimi leti je vladal fevdalno Rusijo car. Letos praznuje Rusija deveto obletnico padca carizma in fevdalizma. Izmozgana, stoletja krvaveča Rusija, je v znamenju velike gospodarske rekonstrukcije. Za šolstvo stori več kot kedaj poprej in človeka uči, da je človek, ne podložnik. Veliko ima še izboljšati, izbrisati brutalnosti diktature, prenehati preganjati ljudi, ki so drugačnega mišljenja od onih na vladi, a so storili za padec carizma toliko ali več kakor tisti ki vladajo v imenu revolucije. Ali ker je Rusija v znamenju naglega razvoja, bo prinesel čas tudi te zaželjene spremembe.
Pred desetimi leti je bil Nemec zaničevan v vseh deželah, ki so bile v vojni proti Nemčiji. V Zedinjenih državah so nekdaj ponosni nemški naseljenci vslde vsakovrstnih žaljenj klec-nili, poteze ponosa so zginile z njihovih obrazov, nemško niso govorili drugje kakor med seboj, da jih niso čuli "Amerikanci" in drugi, ki so sovražili "Hune". Po vojni so bili nemški znanstveniki, žurnalisti, zdravniki in zastopniki drugih poklicov več leth izključeni iz mednarodnih zborov kot člani zavrženega naroda.
Med ameriške Nemce se zopet vrača stari ponos. Nemci v Evropi se zopet smehljajo in zopet so pričeli verovati v veličino Nemčije, nemškega ljudstva in nemške kulture. Nemce se več ne izključuje iz mednarodnih zborov. Kdor izmed francoskih državnikov bi 1. 1922 propagiral, da se Nemčijo povabi na pristop v društvo narodov, bi bil politično uničen, in časopisje bi ga slikalo kot veleizdajalca. Pred letom so bili francoski državniki tisti, ki so pričeli gladiti pota za pristop Nemčije v ligo. Danes je Nemčija v ligi enakovredna država. Še pred nekaj leti je bila zavržena in opljuvana skoro od vsega sve-
ta. Kaj bo ona od danes čez deset let? Ali se združi z avstrijsko republiko? Ali dobi nemški del Češke, nemški del Italije in nemški del Poljske? Nemci so prepričani da se vse to zgodi, in Nemci so energičen, velik, vztrajen narod!
Pred desetimi leti j e avstro-ogrska monarhija še obstojala. Bila je še velika država, in njeni diplomatje s habsburško dinastijo na čelu so še upali da dvoglavemu orlu ne bodo odsekani glavi. Avstro-Ogrske ni več, in nekdaj mogočna habsburška dinastija je skoro pozabljena, razun v zgodovini. Tudi Hohenzollernci, ki se razun bivšega kajzerja še sprehajajo po Nemčiji, niso več tiste magnetične osebe kot pred nekaj leti. Nemčija postaja v resnici republika, in Avstrija še bolj.
V teku desetletja je šla Italija skozi velike viharje in krize. Danes ima diktaturo pod firmo fašizma. Odpravila je civilne svobodščine in naložila svojim prebivalcem samo dolžnosti — dolžnosti do Italije. Fašizem veliko eksperimentira. Kaj bo Italija od danes čez deset let?
Pred desetimi leti je bila Turčija zbita na tla, bolnik ob Bosporu je komaj še dihal. Zavezniki so zagospodarili nad Carigradom. Niso pa zagospodarili nad Turki. Rekli so, da je. Turčija kot država izginila s pozorišča. Kar je ostalo bo le še senca nekdaj mogočne države. Pa se je pojavil Kemal paša, se uprl sultanu v Carigradu, zagospodaril nad azijsko Turčijo in formiral v Angori novo vlado. Ta nova Turčija je prekrižala nakane evropskih imperialistov, natepla Grke in svet se ji je čudil — odkod toliko moči! Nekdanja Turčija pravovernih, s sultanom na čelu, je izginila, na njenem mestu pa vstaja nova Turčija, ločena od cerkve; odpravila je sultana in uvaja mnoge moderne uredbe, a razvoj je počasen. Kaj bo Turčija od danes čez deset let?
Mehiko je bila država, v kateri je inozemski kapital nemoteno gospodaril. Pograbil je njena bogastva ne da bi jih ji plačal. Izkoriščal je ljudstvo v Mehiki za profit kapitalistov v tujih deželah. Danes je na čelu Mehike ljudska vlada, ki se bori takorekoč proti vsemu kapitalističnemu svetu na zelo spreten način, in proti najpopolnejše organizirani cerkvi na svetu —
rimskemu papizmu! Kdo bo gospodar Mehike od danes deset let?
Anglija je letos imela generalno stavko — in ta mesec so na kongresu angleško strokovno organiziranega delavstva o nji veliko razpravljali. Iz stavke so se precej naučili in precej trpeli. Ali odpovedali se ji niso. Kadar treba, pravijo, se bodo zopet zatekli k nji.
Tudi revolucij smo imeli vse polno v preteklem desetletju poleg one v Rusiji in poleg strmoglavi] enj a kajzerima v Nemčiji. Grčija jih je imela kakih osem ali devet, Italija eno, eni pravijo da dve, ker vključujejo tudi okupiranje metalnih tovaren v Italiji za revolucijo, imela jih je Bolgarija, Madžarska, Rumunija, Portugalska kakih pet, da se ne opusti navade, kitajsko ljudstvo se kolje med seboj v civilni vojni, kolonijalna ljudstva se upirajo in zahtevajo "več in več", in tako se na svetu vedno kaj dogaja, kar producira izpremembe.
Pred desetimi leti so Američane v Franciji in drugih zavezniških deželah pozdravljali kakor da so odrešeniki. Noben vladar ni imel tako navdušenih sprejemov, kakor jih je doživel Wil-son v Evropi. Danes Amerikanci niso več priljubljeni v Franciji in celo v Angliji ne, samo Morganovi milijoni so še spoštovani. Amerikan-ce v evropskih listih napadajo, in pri tem seveda ne mislijo nas, ampak Zedinjene države kot deželo, Zedinjene države pa so praktično posest tistih 11,000 milijonarjev, ki so jih našteli pri lanskem plačevanju davka.
In potem, pred desetimi leti, kdo v Rusiji je sanjal, da bodo revolucionarji proti carizmu zavzeli carjeve palače in izvrševali v njih vladne funkcije? Kdo je računal, da bo socialistično gibanje vzlic vsem krizam in medvojnim hibam napredovalo kakor je? Socialistično gibanje je sila, in v Evropi je več in več buržujev, bogatih in manj bogatih, ki vedo, da je uredbi kakršna je usoda zapečatena, da bo prišla drugačna u-redba, ne hipoma, in da bo nova uredba zidana na socialističnih principih.
Svet se giblje, počasi sicer, a se vendarle giblje. Samo ljudje ki so pozabljivi in ne znajo gledati ne naprej ne nazaj, so vedno na enem inestu. Ostali seveda hite, eni sem drugi tja, in usmerjajo pota razvoju.
•J&
SACCO-VANZETTI PRED NOVO OBRAVNAVO?
Obrambni odbor Sacco in Vanzettija je dne 17. sept. po svojih odvetnikih predložil sodišču v Ded-hamu, Mass., novo evidenco o nedolžnosti omenjenih, ki sta v zaporu že več let radi roparskega umora, kateri jima ni bil nikoli dokazan. Dotični rop in umor je nedavno priznal Celestino Madeiros, ki" je obsojeh na smrt radi nekega drugega podobnega zločina. Sodišče je eksekucijo Madeiresa odložilo da preišče, ako so izpovedi in drugi novi dokazi o nedolžnosti Sacco-Vanzettija vredni, da se jima novo obravnavo dovoli.
Premog, in tisti ki ga kopljejo.
Veščaki, ki študirajo vprašanje paralizira-ne premogovne industrije, pravijo, da je polovico premogovnikov in polovico rudarjev več, kot pa je potrebno da se zadosti zahtevam po premogu. To se pravi, zato ker je v obratu preveč premogovnikov, in s tem zaposljenih preveč premogarjev, ni za vse dela, in posledica je stagnacija industrije.
Prizadeta je v glavnem industrija mehkega premoga. Radi kaosa ki vlada v nji, so tepeni edino premogarji, kajti gospodarji rovov ne trpe pomankanja radi tega in jim ni treba bankrotirati. Kajti, ako rov ne obratuje, ostane premog, torej vrednost, v zemlji, in izkopali jo bodo, kadar pridejo zadostne zahteve.
Zaeno z naraščanjem krize v tej industriji je nazadovala unija premogarjev. E. McAuliffe, predsednik velike Union Pacific Coal kompanije trdi na podlagi statistike, da so leta 1924 unijski rudarji producirali 78% mehkega premoga od skupne tonaže, danes pa ga produci-rajo samo še 30%, ostalih 70% pa se ga producira v neunijskih rovih. Kontrast je ogromen, in v tem je zapopadena vsa nevarnost, ki preti tej nekdaj mogočni delavski organizaciji.
Najbolj so se zaletele kompanije proti uniji premogarjev v zapadni Pennsylvaniji. V pitts-burškem okraju kompanije že dolgo izrivajo unijo in uvajajo odprto delavnico. Vsled te taktike je mnogo rudarjev na stavki, oziroma so izprti. In prizadetih je veliko število naših rojakov.
U. M. W. je bila v tem okrožju svoječasno močna, vplivna organizacija. Danes je še, ali njen bojevni duh ni več to kar je bil. Tisoče Slovencev in Hrvatov dela oziroma nima dela v premogovnikih zapadne in centralne Pennsyl-vanije. Skoro vsi verujejo v unijo in so ji v stavkah v veliki večini lojalni. Toda z opeša-njem bojevnosti je opešala v mnogih izmed njih vera v sposobnost unije zmagovati v nadaljnih bojih.
Premogovno polje v Kansasu, kar se tiče industrije same in unije, je razorano. V W. Vir-giniji so operatorji na vrhuncu. V vzhodnem Ohiju so sledili onim v Pennsylvaniji in proglasili odprto delavnico za svoje načelo. U. M. W. v Coloradu, Washingtonu, Utah in mnogih drugih krajih je le še ime brez moči voditi uspešen boj proti kompanijam. V Kanadi je izgubila svojo trdnost pred par leti, ko se je Lewis ume-šaval v zadeve kanadskih rudarjev, pridruženih U. M. W. in dosegel ne to kar je hotel on, ampak kar so želde kompanije.
Medtem, ko olje, elektrika, vodna sila in izpopolnjena mašinerija izpodriva premog, je treba vpoštevati tudi fakt, da se načini produk-
cije izboljšujejo tudi v premogovnikih. To pomeni več premoga z manj rudarji. Posledica je nestalno delo za premogarje, ali pa ga velikokrat sploh ni.
V tej veliki krizi je United Mine Workers, organizacija premogarjev, šla skozi notranje boje, prav tako kakor so hoteli operatorji. Namesto očiščena in ojačana, gre skozi nje oslabljena. Namesto, da bi njeni vodilni odborniki kot je bil Farrington stal v prvih vrstah borbe, je prodal svoje sposobnosti Peabody Coal kom-paniji za $25,000 letno. Namesto da bi se Le-wis boril kot zaveden delavec unije zavednega članstva, igra vlogo politika republikanske stranke in ubija moralo v uniji.
U. M. W. ima pred seboj vprašanje, "biti ali ne biti." Imela ga je pred leti Western Federa-tion of Miners. Ni mu bila kos in je izgubila odločilno bitko. Danes eksistira le še ostanek nekdaj močne unije, katera živi med rudarji v kovinskih rudnikih samo še kot medel spomin.
U. M. W. ima pred seboj borbo. Do aprila 1927 ni več tako daleč. Kompanije so pripravljene, in kar je v takih bojih važno, finančno bolj v stanju vztrajati, kakor* unija.
Organizacija premogarjev mora predvsem dobiti ves svoj stari bojevni duh. Morala njenega članstva se mo^a dvigniti. Med premogarji mora zavaloveti misel, da MORAJO zmagati! Unija mora vzbuditi VERO v organizacijo med NEORGANIZIRANIMI rudarji. Med organiziranimi mora -ustvariti čut SOLIDARNOSTI, da v bitkah ne bodo ZAPUSTILI SVOJH neorganiziranih tovarišev, kot se je zgodilo v zadnji stavki na polju mehkega premoga.
Poraz ki* bi ga doživela U. M. W. bo poraz, kateri bi tepel vse ameriško delavstvo, kakor bi bil poraz angleških premogarjev poraz, ki bi škodljivo vplival na premogarje vseh držav v Evropi in tudi v Ameriki. Ako ameriško delavstvo izgubi U. M. W., bodo ostale le še unije visoko izvežbanih strok. U. M. W., edina velika industrialna unija, bi sledila vzgledu nekdanje W. F. of M.
To se ne zgodi, ako bo vodstvo bitke, ki se najbrž z vso silo začne aprila prihodnje leto, v pravih rokah. Letos so volitve v uniji. Brophy je kandidat proti Lewisu za predsednika unije. U. M. W. potrebuje v uradu spremembo na bolje. In potrebuje je tudi spodaj. Ameriški premogarji so na glasu kot najzavednejši med zavednimi, najboljši unijaši med unijaši. Borba ki se jim obeta ni prva. Imeli so jih mnogo. Velikokrat so že bili poraženi, a so tudi zmagovali. Zmagali bodo tudi v prihodnji bitki, ako zave-.le med njimi stari duh napredka in solidarnosti. Slovenski in drugi jugoslovanski premogarji lahko mnogo store v tem pravcu. Borba premogarjev proti krvosesom je njihova in naša borba za skupne interese ameriškega delavstva.
Deset življenj za eno.
Prošli teden so mehiški roparji napadli in ubili ameriškega trgovca Jacob Rosenthala, ko je bil na potu iz Cuernenavace v mehiško glavno mesto. Ropi v Mehiki niso nič izrednega, kajti Mehiko je po nazorih urednikov ameriškega kapitalističnega časopisja napol barbarska dežela. Chicago npr. je civilizirano mesto, a umori v Chicagu so najbri pogostejši kakor v Mehiki.
Pobijati Amerikance v Mehiki je igranje a dinamitom. Tudi če jih ne pobijajo, se Ameri-kancem ki ne marajo da bi bila Mehika samostojna sanja, da mehiški barbari režejo Ameri-kancem glave. Take halucinacije so pretresale tudi ameriške katoličane in celo v pittsburški Kranjsko slovenski dom je za časa konvencije Kranjsko slovenske katoliške jednote zašla ta bolezen.
Mehiška vlada se predobro zaveda, kako težko čakajo sovražniki mehiškega ljudstva na umore, kakršen je bil omenjeni. Amerika je mogočna in rada intervenira. Ima armado, mornarnico, bogastva in "ponos". Takoj ko je dospelo poročilo o umoru dotičnega ameriškega trgovca v mehiško glavno mesto, je vlada ukazala oblastim najti napadalce. Kadar jih v Mehiki love, ne potrebujejo samo orožnike, ampak armado. Tudi v tem slučaju so poslali na lov več sto vojakov. Našli so krivce in jih vseh deset usmrtili. Morda niti niso bili pravi, toda cenejše je ubiti deset nekrivih kot pa nobenega in čakati neprilik, ki bi jih povzročila s svojim "zahtevanjem zadoščenja" ameriška vlada.
Je pa v takih slučajih vselej razlika, kdo je ubit. Marsikak mehiški delavec v Zedinjenih državah je zaklan v pretepih od Amerikancev ali članov kake druge narodnosti. Ampak tisti delavci niso važni. Ubiti ameriškega trgovca v Mehiki, ali pa mehiškega delavca v Zedinjenih državah, je razlika; takih razlik med človekom in človekom je vse polno, kar dokazuje, da ta-kozvane "enakosti" še dolgo ne bo, v dobesednem pomenu pa je nikoli ne bo. Ljudje ne morejo biti enaki na zunaj, ako znotraj, v svoji glavi, po svojih sposobnosti, energiji in drugih svojstvih niso enaki. V socialistični družbi bodo imeli enake pravice in enake priložnosti do uživanja dobrin življenja, in enake dolžnosti, ali razlike med ljudmi bodo ostale.
FITZPATRICK PONOVNO IZVOLJEN ZA PREDSEDNIKA C. F. OF L.
John Fitzpatrick, ki je že 21 let predsednik čikaš-ke -delavske federacije, je bil na prošlem zboru federacije ponovno izvoljen v ta urad. Alderman O. F. Nel-son je izvoljen za podpredsednika in E. N. Nockels za tajnika čikaške federacije. Ves odbor je večinoma stari.

Ameriško unijsko gibanje pogreša močno socialistično stranko.
John Fitzpatrick priznava, da je socialistična stranka unijskemu pokretu potrebna.
Ameriško unijsko gibanje kot tako ni bilo naklonjeno socialistični stranki in ji ni danes. Pokojni Sam Gompers, predsednik A. F. L., je bil nasprotnik naše stranke in z njim vsa ofi-cielna Ameriška Delavska Federacija.
Vzlic temu nasprotovanju je bilo stotine odbornikov lokalnih unij v socialistični stranki. Unije delavstva oblačilne industrije so odprto podpirale socialistično stranko. Bivša Western Federation of Miners je bila odprto na strani socialistične stranke. Ko je bila U. M. W. na svojem moralnem višku, je socialistični duh v nji prodrl že skoro do vodstva.
Socialistična stranka je bila moč, ki je gnala neorganizirane delavce v unije in ki je unijam dala življenje in dušo. Delavci so bili ponosni, da so člani unije, in zavedali so se, da jim povišavanje plače ni edini cilj.
Vse to se je med vojno spremenilo. Val šovinizma je socialistični duh izrinil iz unij. Zaključno delo pa je izvršil po vojni "komunistični" val. In tako je danes ameriško unijsko gibanje brez duše. Edini cilj mu je povišanje plače, bodisi za kvoder, dajm ali nikel na uro. Namesto moralne sile se unije bolj in bolj zatekajo k fizični sili. Ne, niso postale komunistične in ne verjamejo v "diktaturo proletariata". Njihovo sredstvo v bojih so danes "slugerji" in "gunmani". Ne argumenti razuma, ampak argumenti pesti odločujejo na marsikakšni unij-ski seji.
A. F. of L. je po vojni zelo nazadovala. Ogromna večina ameriškega delavstva ni v uniji. Nihče ga ne goni vanje. Jih sploh ni, kajti unije kakršne so so samo za gotove poklice. Cilj teh je, protektirati delo in plače svojih članov. Taktika katere se drže je napačna in se bo nad njimi maščevala v bodoče še bolj kakor dozdaj.
John Fitzpatrick, predsednik čikaške delavske federacije, je eden izmed unijskih vodil-teljev, ki je priznal, da ameriško unijsko gibanje potrebuje MOČNO socialistično stranko. Od kar je oslabljena, je oslabljeno tudi unijsko gibanje, ki moralno propada iz prej omenjenih razlogov. Velika socialistična stranka je olje na ogenj unijam.
Fitzpatrick ni socialist in nobenkrat ni bil. Veroval pa je v moč neodvisne politične akcije delavstva in 1. 1919 ustanovil v Chicagu delavsko stranko (Labor Party), katera se je leto pozneje spremenila v "farmarsko-delavsko". Socialistov ni imel rad, pa je mislil da bo zgra-
dil stranko v kateri se bo socialistična utopila in izginila. Sodeloval je 1. 1922-23 s Fosterjem in Ruthenbergom, in to sodelovanje je prineslo konec farmarski-delavski stranki v Illinoisu in "federativni" farmarski-delavski stranki, katero so 1. 1923 ustanovili komunisti. Rekli so, da ji pripada blizu milijon delavcev, a v resnici ji ni pripadal nihče drugi kakor Workers' Party, katera je bila prisiljena plačati tudi njene stroške.
V	vseh deželah, v katerih je socialistično gibanje nazadovalo, oziroma v katerih je socialistična stranka vsled persekucij, razdorov in podobnih vzrokov oslabela, so oslabele tudi unije. Dokaz je Amerika, dokaz je Jugoslavija, Bolgarija, Italija itd. Nasprotno pa so unije v tistih deželah, v katerih so socialistične stranke po-jačane, močnejše in večje kakor so bile, vzlic industrialnim krizam.
Če pravi Fitzpatrick, da ameriške unije potrebujejo močno socialistično stranko, je s tem priznal — RESNICO. S strankami ki so jih ustanovili "progresivni" delavci in komunisti, ni sreče. Nastale so, završale, se dvignile in padle. Socialistična stranka je nazadovala, a ni izginila. Je tukaj in čaka, kedaj bo vsaj misleče ameriško delavstvo spoznalo, da brez socialistične organizacije in socialističnega programe za delavstvo ni napredka.
Ali so ameriške študentke moralno pokvarjene?
Neki Wilfred O. Cross, dijak bogoslovja, ki misli postati "pričer", piše članke v "Witness" (list episkopalne cerkve) o moralni pokvarjeno-" sti dijakinj na ameriških visokih šolah. Uboge Evice opisuje kakor da so one pokvarile in zapeljale študente še bolj kakor so bili. Pijančuje | se baje v klubih visokošolcev in visokošolk j ako veliko. Oboji pijejo žganje in druge močne pijače.
V	enemu članku opisuje orgije dijakov in dijakinj (ime univerze ne pove) na vlaku, v katerem so se peljali v kraj kjer je sedež ene druge univerze, da prisostvujejo nogometnim igram med dijaki obeh univerz. Bili so v spalnih pulmanskih vozovih, pili žganje, in predno so se "podali k počitku" so uprizorili po hodniku sredi vagona še ples kar v nočnih oblekah, no, in potem — kdo se bi čudil, so nekateri dija-

ki pozabili kje so njihove postelje pa so se polegli k študentkam.
Take stvari se čitajo zelo zanimivo in Cross najbrž ni vedel, da je nekam podrezal kamor ni mislil- Dnevniki so iz tistega lističa ponatisnili njegov članek, in tedaj je nastal vihar. Študen-tovski klubi protestirajo, študentke se zgražajo, profesorji obsojajo in dnevniki moralizirajo.
Zakaj je toliko viharja?
Zato, ker proletarskih deklet ni na univerzah. Tiste ki so, so redke in nimajo dostopa do višjih študentovskih krogov. Delavec da svojo hčer kvečjemu v "high school" in potem gre tako dekle iskati službo, ali pa se omoži. Bogataške družine pošiljajo svoje hčere na univerze, in če so ameriške študentke moralno pokvarjene, če so se študentovska selišča spremenila v nekakšen moderen, "dostojen" bordel, tedaj to pač zadene ameriško gospodo, in zato je toliko — razburjenja. Ako bi Cross rekel, da so dekleta ki dejo v tovarnah Western Electric v Chicagu ali pa v tkalniških državah na vzhodu, nemoralna, se bi dnevniki prav nič ne zgražali in ameriška gospoda bi molčala, češ, saj vemo! Ampak sedaj — sedaj povej, ti trapasti Cross, dokaze! In Cross se je nekaj dni čudil in rekel da je dokazov preveč da bi mogel vse posamezno omenjati, in de ne želi spravljati prominent-nih ljudi v zagate in sramoto, potem pa so ga še bolj pritisnili k steni in je "končno" priznal, da je te stvari ki jih opisuje "slišal".
Kaj je na stvari? To, da je Cross pisal resnico. Dijaki in dijakinje, ki imajo vsega v izobilju, ki spadajo v "ekskluzivne" klube, rajajo ker nimajo početi kaj drugega. Skrbi nimajo, in "skozi" šole že kako "prerinejo". Njihove privatne "party" so večinoma spremljane z orgijami. Mladost, »lenar, brezskrbnost, pijača, nezanimanje za lepoto umetnosti in življenja so stvari, ki pritirajo tako mladino v "moralno pokvarjenost". Cross je javnost opozoril le na dejstva, ki jih je "javnost" že prej poznala a jih ni hotela "slišati".
^^ ^^
Kdo je ugonobil "Delavsko Slovenijo"?
Na hrvatske delavce v Workers Party je vplivala kakor mrzel curek vest, dri je "Delavska Slovenija" prenehala in da je namesto nje začel izhajati nov listič v mnogo manjši obliki. Tri tisoč dolarjev so dali za "Slovenijo", zanjo pa niso dobili niti centa, ampak so jo spustili v prepad. Za tisoč dolarjev bi dobili sedaj svobodomiselno glasilo v Chicagu, ki je že dolgo naprodaj, in urednika, ki zna ravno tako dobro zabavljati kakor Chas. Novak.
Tudi "Radnik" se je zjokal v uredniškem članku vsled žalostnega prenehanja edinega slovenskega "rad-ničkog" lista, in našteva, da so bile velike teškoče, ki jih ni mogla premagati. Njeni nasprotniki so se borili Proti nji "z najpodlejšimi sredstvi" (dobro laže), in končno so šli še na buržvazno sodišče. Ampak tudi
Radnikove čitatelje se lahko z uspehom blufa le do gotove meje, zato v članku priznava, da je izginila, ker ni imela naročnikov, ker ji slovenski delavci niso priskočili na pomoč in ker so se hrvatski naveličali dajati. Nasprotnikom se je torej "posrečilo" uničiti "D. S." in Radnik konstatira, da še posebno zato, ". . . ker je bilo prejšnje uredništvo 'D. S.' brez komunističnega kriteriuma in je nasedalo nasprotnikom. Tako je 'D.S.' gazila v finančno krizo, in to je bil zanjo udarec ki ga ni mogla preboleti . . ."
"Radnik" je torej obdolžil prejšnjega urednika "Delavske Slovenije" Franka Novaka, da je kriv propada in finančne krize pri "D.S." V prihodnji številki bomo priobčili njegovo mišljenje o tej stvari.
V kolikor je nam znano, je začela "D.S." lesti v dolg po zaslugi nesposobnih upravnikov, katere so ji pošiljali po navodilih in ukazih iz Chicaga. Tiskana je bila tako poceni kot ne bi bila v nobeni drugi tiskarni. Oglasov je imela kakor malokateri slovenski list. "Vestnik" izhaja z manjšimi dohodki kot jih je imela pred njih "D.S." in v Milwaukee pravijo, da ne dela izgube. Čemu jo je delala "D.S."?
Chas. Novak je lahko "sposoben" za zabavljanje in za "reševanje svetovnih problemov", ni pa sposoben za tako "majhne" naloge kakor je rešitev "edinega slovenskega delavskega lista". Njegova prevelika sposobnost je torej vzrok, da so hrvatski delavci zastonj potrošili nad dvanajst tisoč dolarjev za list, ki ni dosegel namena.
{<7® VT® vt®
Propadanje industrije in obrti v Sloveniji.
(Delavska Politika.)
Vedno hujša gospodarska kriza ogroža do kraja ogromno večino obratov v Sloveniji; s tem v zvezi narašča iz dneva v dan brezposelnost. Kriza raste in raste in če ne bo od nikjer pomoči, bodo v kratkem pričale o nekdanjem obstoju naše industrije le armade obupanih in brezposelnih delavcev. Oderuške bančne obresti so se v zadnjem času sicer znižale, tem hujše pa tlačijo še vedno k tlom industrijo in trgovino neznosne davčne zahteve, ki groze upropastiti popolnoma večji del slovenskega gospodarstva. Slovenski kapital je že sedaj uničen, za industrijo skoro docela izgubljen, tuj kapital pa se skrbno izogiblje Slovenije, odkar se vodi znana politika demontiranja industrije ob državni meji.
Stanje v ^Sloveniji je tako, da moremo brez pretiravanja reči, da se slovenski delovni narod, odkar živi na tej zemlji, še ni nikoli nahajal v tako brezupno tragičnem položaju, kakor danes. Vse kaže, da je Slovenija pri tej vladni politiki obsojena na popolno gospodarsko smrt. Slovenci bomo v kratkem narod ciganov in kontrabantarjev, kar bo hotelo ostati doma, se bo moralo preživljati z nepoštenim delom, drugo bo pa moralo romati v tujino ali pa poginiti.
Strašno je današnje stanje, pa kaj zato! Posledice nosi v glavnem le capinsko delavstvo, za razcapano delavstvo se pa naši dalekovidni takozvani "poklicani činitelji" dosti ne zmenijo. To vendar ne gre, da bi se trebuharski velepatriotski imenitniki in oblastniki brigali za usodo tistih, ki žive le od težkega in umazanega dela! Mar visokemu vsemogočnemu gospodu za hlapca! Zato: Najprej davke sem — vse drugo me pa nič ne briga!
"IZPOSOJENE" TOLIGE ALI "SPOKORJENI" GREŠNIK.
Ivan Vuk.
(Konec.)
"V žagrad ne grem", je ugibal. "Župnik spove-duje tam in prostor je zelo majhen. Res je, spovednik je spovednik, a kaplan je gotovo bolj vesten, ker je mlajši. Kar v "malo cerkev" jo mahnem."
Vstopil je v veliko ladjo in od tam šel v stransko, takoimenovano "Mala cerkev", ker je tisti del bil pozneje prizidan. Uvrstil se je pred spovednico in pre-štel, koliko jih je pred njim.
"Osmi sem", je tiho zamrmral. "Zgodaj sem vstal, no, vidim, da so takšni, ki so še bolj zgodnji."
Izvlekel je molek in naredil velik križ. V zvoniku je bila ura.
Kankolec je štel.
"Pet."
Nato se je sklonil k sosedu.
"Ali že spovedujejo?"
Sosed je prikimal.
"Dva sta že."
Kankolec je zadovoljen pomislil:
"Ce ne bom gotov do prve maše, do druge bom gotovo."
Zamaknil se je v molitev rožnega venca. Vedno več ljudi je prihajalo in se razvrščalo k spovednicam. Pozneje so prišle tudi ženske in poklekale v veliki ladji. Bile so pevke, ki pojo pri maši.
Kmalu nato je nek tanek glas jel glasno moliti rož-nivenec in cerkev mu je odgovarjala z mrmrajočimi glasovi.
Kankolca, ki je molil svojega, je to jelo motiti. Opustil je svojega in se pridružil vsem.
Vrsta pred njim se je manjšala.
"Hitro gre", je pomislil in mrmral: "Sveta Marija Mati Božja, prosi za nas, grešnike ..."
"Še dva sta pred mano", je prestopil z noge na nogo in v prsih je začutil nekako tesnočo. Obrisal si je nos in zakašljal.
"Sveta Marija Mati Božja", je mrmrala cerkev in Kankolec z njo.
"Tolige, hudimana, kako bo s tem", se je spomnil zopet. "Povedati bo treba o njih vseeno, čeravno so samo izposojene."
Ni slišal, da je cerkev mrmrala "Sveta Marija . . . " V njegovih mislih so bile tolige.
"Vendar ne razumem, zakaj bi govoril o fem!? . . . Vrnem jih, pa je, kakor sem bil že davno namenil . . . Ce se pa izpovem, je znamenje, da jih nisem mislil vrniti. To bi bila laž . . Nič, to ne spada sem in ne bom pravil. Kaj bom zategoval spoved in mučil spovednika. Mrzlo je in dovolj jih je še za mano."
V stolpu je zaropotalo. Bil je ropot ure, ki se je pripravljala, da udari po zvonu z železnim kladivom in naznani, da je že tričetrt na šest. Ta ropot je spla-šil mrmrajočo tišino v cerkvi.
Kankolec ni slišal tega ropota. Stal je v tistem trenutku že pred zamreženim oknom spovednice in zadrževal neusmiljeno udarjanje srca ob rebra, boječ se, da jih ne zasliši spovednik.
"Tolige", je švigalo po glavi Kankolca, ko je s tresočimi prsti iskal črni spovedni listek.
V zvoniku je zazvonilo k maši.
"Morda bo pa le trebalo povedati."
Dverca v okenci so se odprla. Kankolec je naredil križ in pomolil skozi mrežo spovedni listek. Se mu je reklo: "Tolige", nato pa se mu je pretrgala nit misli.
Spovednik je nastavil uho. Kankolec je migal z ustmi, a ni vedel, kaj naj govori.
"Kedaj je bila zadnja spoved", je vprašal in pogledal na klečečega grešnika.
"O veliki noči, duhovni oče."
"V Adventu ni bilo časa?"
Kankolec ni odgovoril, nego tiho zakašljal.
"Povejte grehe."
Zdajci je Kankolec govoril, sopel, požiral sline, pokašljeval in zopet govoril. Pred očmi pa so mu vedno stale tolige in mu silile na jezik. On pa je mižal, govoril grehe po dvakrat, samo, da bi pozabil na tolige.
Nato je umolknil utrujen. Tolige so še vedno stale pred njim. Končno je rekel v mislih:
"Jutri vas vrnem. Kaj hočete? Sposodil sem si vas, a ne ukradel."
"Ste končali?" je vprašal spovednik.
"Ničesar več se ne morem spomniti", je odvrnil Kankolec. Tolige pa so se mu zlobno nasmejale.
Vzel je robec in si obrisal nos.
Spovednik pa je vprašal:
"Kaj pa . . . vzeli niste ničesar?!"
Kankolec se je zdrznil. Zdelo se mu je, da so se nekje prav blizu njega prevrnile tolige.
"Vzel . . . Vzel sem . . . , da..., da . . . khm ... Na posodo namreč . .. "
"Kaj pa?"
"Khm . . . tolige, namreč."
"Pa ste jih vrnili?"
"Mislil sem jih že večkrat, khm ..."
"Mhm . . . Kedaj pa ste jih vzeli na posodo?"
"Kedaj . . . khm . . . Lansko leto se mi zdi, je bilo. Po letu enkrat."
"Kaj pa gospodar? . . . Vas ne tirja?"
Kankolec je popravil kolena, ker ga je tiščalo.
"Gospodar? . . . Da . . . Duhovni oče . . . khm . . . Namječ on ne ve za to, da sem je vzel . . . namreč izposodil . . . khm, khm ..."
"A tako . . . Da, veste, to je vendar tudi greh. Tega ne smete zamolčati. To je tatvina. Greh zoper sedmo božjo zapoved. Zato morate tolige vrniti. Ali obljubljate?"
"Obljubljam."
"Pa ne odlašati."
"Obljubljam. Že jutri jih vrnem."
"Tako je prav. Drugače bi bila vaša spoved neveljavna."
"Vrnem duhovni oče."
Spovednik je odmaknil glavo od okenca.
"Zdaj pa molite — Ti in vsi moji ostali znani in neznani grehi . . . —"
Kankolec je šepetal:
" — Ti in vsi moji ostali znani in neznani grehi ... — ".
Dalje ni znal. Saj še takrat ni znal, ko je bil mlad. Vendar je mrmral nekaj in če bi ga spovednik poslušal, bi slišal, kako je govoril:
"Vrnem je, resnične je vrnem, tolige, da mi ne-bodo ležale na duši. Hvala Bogu, da se je tako izteklo in da nisem naredil smrtnega greha. Gotovo me je skušnjavec motil, da sem mislil zamolčati ta greh, čeravno v resnici nisem nikdar mislil si tolige osvojiti."
Tudi spovednik je odmolil svojo latinsko molitev in se obrnil na pol k Kankolecu. Dvignil je roko in blagoslovil izrekaje: "Ego te absolvo".
Skozi mrežo mu je porinil rudeči listek, dokaz, da je opravil velikonočno spoved in stopil iz spovednice.
Kankolec je vstal od okenca, spravil listek in rekel zadovoljen v svojih mislih:
"Še pred prvo mašo sem gotov, hvala Bogu." Preril se je v veliko ladjo in v mislih zatrjeval: "Ša danes vrnem tolige."
Minuli pa niso samo velikonočni prazniki, nego tudi binkoštni, a Kankolec tistih izposojenih tolig še ni vrnil. Prve dni je pozabil, pozneje pa se ni spomnil.
Ko pa je odmlatil svoj mertik*) pri Camperjaku in je mislil zapeljati v mlin vrečo žita, se je domislil tolig.
"Hudir ti, še jih nisem imel časa vrniti. Obljubil sem, glej pa ni bilo časa. Tudi pozabljiv sem postal, hudimana."
Počesal se je za ušesi.
"Ali treba jih vrniti, res da treba."
Privlekel jih je iz hleva in jih očistil od pajče-vine.
"V mlin še odpeljem vrečo žita, potem jih pa vrnem."
Zagledal se je v kolo in se zamislil.
"Hudič bi bil, če bi me kdo tak videl, ki bi je spoznal. Takoj bi rekel, da sem je ukral."
Naložil je vrečo.
"Da bi le ne srečal kogar ni treba, pa bo dobro. Potem pa je vrnem."
Ali sedaj je kazen že šla za grešnikom, ki se je spreobračal, pa se ni mogel spreobrniti.
Ko je namreč pripeljal Kankolec na toligah vrečo žita pred mlin, je stopil iz mlina — kaj mislite, kdo? — Mlinar? Bogme, tudi on je stopil. A z njim še nekdo drugi. Kankolec je v svojo veliko presenečenje in zadrego v tistem "drugem" spoznal — Krompja-čo, pravega in resničnega Caharija Krompjačo, resničnega lastnika Kankolečevih "izposojenih" tolig.
"Dober dan," je rekel Caharija. "Si tudi pripeljal?"
"Tudi", je odgovoril Kankolec in zdelo se mu je, da stoji na živi žrjavici.
Caharija Krompjač je pa ošinil z očmi vrečo z žitom in mimogrede tudi tolige. Nato pa je — Kankolec je naravnost videl — pogledal na tolige še enkrat s pogledom, kakor da je vrgel na nje svoje sivkaste oči.
*) Mertik je deseti del namlačenega žita. V Prle-kiji viničarji in bajtarji najemajo pri kmetih mlatitev s pogodbo, da bo deseti del namlačenega žita za plačilo. Gospodarji viničarij pa si poleg tega še navadno izgovore, ko sprejemajo viničarja v viničarijo, da mora mlatiti pri njih za mertik.
Tako vražje gorko je postalo Kankolcu v tistem trenutku, kakor bi sedel v samih vicah. Pot, ki mu je stopil na čelo, si je moral obrisati z rokavom hodne srajce.
"Dobre tolige pa imaš, pje", je rekel Krompjač in se nasmehnil. Nato se je obrnil k mlinarju, in mu rekel "zbogom" ter odšel.
Kankolec je gledal za njim. Rezal ga je tisti nasmeh Krompjače.
"Hudič ga je moral ravno sedaj pripeljati na pot", je mrmral jezno. "Pa ravno sedaj, ko sem mu mislil vrniti tolige."
Nato je sunil z nogo v tolige in vzkliknil razjarjen:
"Pa zakaj nisem tega hudiča že vrnil prej . . . "
Drugo jutro po tistem srečanju je Caharija Krompjač, kakor po navadi pogledal po gospodarskem poslopju in po toligah.
Pogledal jih je še enkrat in preštel.
"Šest".
Dvignil je obrvi, v kotu ustnic se je nasmejalo. Nato pa je naredil resen obraz in stopil v kuhinjo.
"Ti, Katreja?! ... Ali je kdo pripeljal tolige?"
"Ali si je komu posodil?"
"Ne. Pet jih je bilo včeraj zvečer, sedaj pa sem jih štel in sem jih naštel šest."
Žena se je nasmejala.
"Kaj res? . . . Nazaj so prišle?" ,
Obrisala je roke v predpasnik in šla sama v ko-larno, da je vidi.
"To so tiste naše?"
"Prav tiste".
"Skesal se je, kdor jih je vzel. Vest ga je pekla, pa jih je vrnil."
"Bogme, dolgo ga je morala peči, da se je skesal", je rekel Caharija.
"Samo, da se je skesal", se je muzala Katarina. "Ne skesal bi se, ne vrnil bi jih."
Nato pa je šla nazaj v kuhinjo, zakaj zajutrek se je pripravljal.
Ustavila se je še in rekla:
"Če ni bil Kankolec, pa ne vem, kdo naj bi bil?!"
Krompjač je zmigal s pleči in rekel veselo:
"Nismo videli, zato ne sodimo."
"Kdo pa naj. bi bil", je odvrnila Katarina kljubovalno in zginila v kuhinjo. Pri peči še je djala z od-puščajočim glasom:
"Pa naj bo, samo da jih je vrnil".
Krompjač pa je še postal pri toligah in pokimal značilno z glavo:
"Kako ti ženska brž osumi. In še pravega, dasi se tega niti ne zaveda ..."
^
CORA BIXLER UMRLA.
Dne 17. sept. je umrla v Lancasterju, Pa., sodru-ginja Cora Bixler, ki je kandidirala na socialistični listi v zvezni senat. Bolna je bila tri mesece. Kandidirala je že dvakrat za guvernerko Pennsylvanije na listi socialistične stranke v Pa., v kateri je bila vrsto let vodilna članica. L. 1924 je bila članica odbora La-Folettove predsedniške kampanje.
Preminula sodruginja je bila stara šele 38 let. Socialistična stranka je z njo veliko izgubila.
PREGLED DOGODKOV IN RAZNE VESTI.
Po Ameriki.
HARMONIJA V ILLINOISKI U. M. W. OBNOVLJENA.
V 12. (illinoiskem) distriktu U. M. W. se vrše na mesto bivšega predsednika Farringtona volitve za novega predsednika. Eden kandidatov je Harry Fiswick, začasni distriktni predsednik. Kandidaturo za predsednika je prijavil tudi državni senator William Sneed. Oba kandidata pa ste se po odstavljenju Farringtona pogovorila in Sneed je odstopil od predsedniške ter se priglasil za podpredsedniško kandidaturo. Ob enem ga je Fishwick imenoval za začanega podpredsednika. Tako se gradi namesto prejšnje novo mašino.
SOCIALISTI V WISCONSINU V VOLILNI KAMPANJI.
Herman O. Kent je socialistični kandidat za guvernerja in Leo Krzycki za zveznega senatorja v Wis-consinu. Po primarnih volitvah so socialisti dobili v svoj tabor več progresivcev, ki so se odrekli podpirati mladega LaFoletta in guvernerja Blaina v njunih ambicijah. William Coleman, tajnik soc. stranke v Wisconsinu, je na čelu kampanje.
JUSTICA JE SLEPA.
Z obravnave, pred katero je bivši generalni pravnik Daugherty radi korupcije, so izginili iz zapiskov važni dokumenti, ki so bili za Daughertyja obtežilni. Tisti, ki so jih pomagali skriti, so nekaj dobili in ogoljufali slepo justico, ki je res slepa.
ZBOROVANJE KATOLIŠKIH DOSTOJANSTVENIKOV
V Washingtonu so zborovali ameriški katoliški kardinali, nadškofje in drugi visoki cerkveni dostojanstveniki. Zborovanje je bilo "tajno". Prisotni so bili štirje kardinali, devet nadškofov in 51 škofov.
VELIKE POVODNJI V ILLIONISU.
V Illinoisu in v državah Missouri ter Kansas so bile vsled dolgotrajnih nalivov velike povodnji, ki so uničile pridelek koruze in povzročile mnogo druge škode, katera znaša okrog $10,000,000.
OSEBNI PROMET AMERIŠKIH ŽELEZNIC NARAŠČA.
Po petih letih stalnega nazadovanja potniškega prometa na ameriških železnicah izkazuje prva polovica tega leta znaten napredek, ki pa je še vedno pod onim 1. 1920. Avtomobili in busi so se zajedli v business ameriških železnic.
NUNE-TIHOTAPKE.
V St. Albansu, Vt., so ameriške carinske oblasti prijele dve nuni, ki sta prišli preko meje z dragulji, vrednimi $5,000, všitimi v njuno obleko. Obsojeni sta bili na $4,000 globe in izpuščeni.
VELIKA VREMENSKA KATASTROFA V FLORIDI.
Miami, ki je nresto ameriških bogatašev na vzhodnem obrežju spodnje Floride, je dne 19. sept. obiskal hurikan in povzročil nad sto milijonov dolarjev škode.
Vsa mesta v spodnjem delu Floride so prizadeta, in nekatera so takorekoč popolnoma razdejana. Vihar je divjal devet ur neprestano. Nad 600 ljudi je ubitih in na tisoče ranjenih. Vsa škoda znaša baje četrt milijarde dolarjev.
ZA PRIZNANJE SOVJETSKE RUSIJE.
Sherwood Eddy od Y. M. C. A., ki je organiziral posebno komisijo s katero je bil nekaj časa v Rusiji, je na povratku v Zed. države pričel z agitacijo za priznanje sovjetske- Rusije. V svojem poročilu pravi, da je sedanja ruska vlada stabilna in da je boljša kakor je bila carska vlada, četudi ni taka kakršno bi si kdo želel.
Inozemstvo. .
HORTY IN ŽIDJE.
Ogrska vlada je izdala odredbo, da je dovoljen vstop na ogrske univerze samo tistim židovskim dijakom, ki se dajo krstiti, oziroma so krščeni, ^dje po vsem svetu protestirajo proti takemu šikaniranju od strani "krščanske" vlade na Madžarskem.
PRVI NEMŠKI LIST V PARIZU PO VOJNI.
Po sprejemu Nemčije v Ligo narodov in po sporazumu ki je bil dosežen pred tednom med Nemčijo in Francijo, je v Parizu pričel izhajati nemški list "Pariser Deutsche Zeitung", ki pravi, da bo delal za prijateljstvo med Nemčijo in Francijo. To je od 1. 1914 prvi nemški list, ki izhaja v Parizu.
MUSSOLINI POSKUŠA DIKTIRATI FRANCIJI.
Italijanska vlada je vprašala francosko, čemu ne izatro italijanskega protifašističnega lista "Corriere Degli Italiani", ki izhaja v Parizu. Obenem želi, da Francija deportira vodilne propagandiste proti fašizmu, ki so se umaknili Mussolinijevim razbojnikom in dobili zavetje v Franciji.
PRETEPI MED FAŠISTI IN NACIONALISTI V TRSTU.
Trst, mesto demonstracij, ne miruje niti sedaj ko je odrešen. Prošli teden je prišlo v izgredih med fašisti in nacionalisti do pretepov, v katerih sta bili dve osebi ubiti in mnogo ranjenih. Tajnik fašistične stranke je bil poslan v Trst, da posreduje med obema "pa-triotičnima" strankama.
JUGOSLAVIJA GRAJA ŽENSKE.
Za slabo finančno stanje Jugoslavije je vlada zvr-gla krivdo na ženske, češ, da kupujejo obleko, lepotila in kosmetike, importirana iz Francije. Uvoz je vlada ustavila in ženske bodo morale kupovati domače izdelke. Domovina je rešena.
NOV SLOVENSKI KOMUNISTIČNI LIST.
V Sloveniji je pričel izhajati namesto prejšnjega Delavsko-Kmetskega Lista nov list pod imenom "Enotnost". Urad ima v Ljubljani.
GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA.
DOPISI.
AKTIVNftSTI SODRUGOV V GILLESPIE.
GILLESPIE, ILL. — Praznovanje delavskega dne (Labor day) se je za naš pokret dobro obneslo. Razdelili smo vso agitatorično literaturo, sodrug Carmela pa je razdelil nad 250 izvodov socialističnega lista "American Appeal". Glavni govornik na slavnosti je bil Geo. Koop iz Chicaga, socialistični kandidat za zveznega senatorja 1. 1924. Koop je izboren govornik, kar mu je moral priznati tudi tukajšnji list, ki ni naklonjen naši stranki. Govornik je razgalil obe kapitalistični stranki tako temeljito, da so ga navzoči večkrat prekinili z avplavdiranjem in odobravalnimi vzkliki.
Veliko manj sreče je imel piknik našega kluba v nedeljo (dan pred delavskim praznikom). Vzrok je bilo izredno slabo vreme, ki je trajalo ves dan. Napravili smo okrog $80 izgube, in ker smo imeli v blagajni le kakih $25, bomo ostalo pokrili aktivni sodrugi, osem po številu, pet moških in tri ženske. Kadar tako pride, je pač treba poseči v žep in plačati. A radi tega se tudi v bodoče ne bomo bali dežja. Ostali bomo aktivni v vsakem vremenu. — Peter Kallan.
AGITACIJA, CIKAŠKE "CIGARE" I. T. D.
LATROBE, PA. — V tej okolici se je pred dnevi nahajal na agitaciji za "Proletarca" s. Anton Žagar, upravnik "Proletarca". V Latrobe in okolici je bil dne 9. in 10. sept. Takih agitatorjev kakor je on še mnogo potrebujemo. Kamor pride, doseže uspeh. Tod okrog je obiskal 14 družin in dobil deset novih naročnikov na Proletarca in enega na American Appeal; tudi nekaj knjig je prodal. Torej so bile le tri izjeme. Vseh družin ni mogel posetiti, ker živimo v tem kraju raztreseni po vseh kotih. Ako bi imel "lizi", ki bi ga spremljala okrog, ki .mu bilo potovanje jako olajšano.
S. Žagar je po letih še mlad, ampak njegove besede imajo velik vpliv. Pozna delavsko gibanje in pomen naše stranke ter zna vse poljudno raztolmačiti. Vsakdo, ki hoče, ga lahko razume. Pričakovati bi bilo še večjih uspehov, ako bi mu rojaki delavci pomagali na agitaciji. Žal, da je še toliko takih ki se ne brigajo za napredek in še manj za svojo izobrazbo. Zato kritizirajo na najbolj nesmiselne načine in govore o "cigarah", ki jih kade "za naš denar" v Chicagu.
O ti uboga ljudska priprostost!
Recimo, da res kade "cigare". Mar je v tem tako velikanska dobrota? V kolikor sem informirana, kadita v uradu naše organizacije dva cigarete, eden pa sploh ne kadi ne za narodove ne za svoje žulje.
Res je čudno, zakaj se eni toliko zanimajp za či-kaške cigare. Za plačo ki ji dobe naši funkcionarji pri Proletarcu, ne morejo dosti "zakaditi", tudi če bi ves dan kadili "cigare".
Majhni ljudje, ki jim manjka "mozga", nikoli ne kritizirajo politikov kapitalističnih strank, izmed katerih mnogi zakade v enem dnevu toliko kolikor kak delavec dobi dnevne plače. To je vse dobro. Kapitalisti se smejo imeti dobro, smejo uživati vse, smejo srkati delavske žulje, in delavci glasujejo zanje ob vsaki
priliki. Če pa jim socialistični agitator skuša dopovedati, da je čas da prenehajo biti molzna krava, se takoj razjeze, češ, glej ga, cigare bi rad kadil za naš denar!! Je že tako, da smo podvrženi slabostim. Saj celo tisti ki so študirani niso brez njih, kako naj bi bili do.skrajnosti nevedni ljudje! Zato pa podpiramo kar nam je škodljivega in zabavljamo proti tistemu kar nam bi koristilo.
Na zavednejše delavce apeliram: Kadar pride med vas NAŠ agitator, sedaj s. Anton Žagar, sodelujte z njim, ker sodelovanje zasluži. Sodelovanje je agitatorju za socialistično stvar edino zadovoljstvo, ker nima materialnih koristi. Ob enem s takim sodelovanjem pomagate širiti Proletarca, ki je potreben učitelj vsakemu slovenskemu delavcu. — Mary Fradel.
SEJA KLUBA ŠT. 1 BO V PETEK 24. SEPT.
CHICAGO, ILL. — Seja kluba št. 1 bo v petek dne 24. septembra ob 8. zvečer v spodnji dvorani SNPJ. Na dnevnem redu poleg drugih točk razprava o Mole-kovem predavanju o delavski šoli v področju našega kluba, nadalje razprava, kako čimbolj ojačati pevski zbor "Sava" in mu pridobiti novih moči.
Kdor želi postati član našega kluba, naj pride na to sejo in vpraša tajnika za pristopno karto. Vsi, ki še niste oddali glasovnic, jih gotovo prinesite na to sejo, da bo tozadevni odbor preštel rezultat glasovanja v našem klubu. — Tajnik.
"NOČ V SLOVENIJI".
CHICAGO, ILL. — Marsikdo bi šel rad na obisk v staro domovino, vsaj takole za par tednov. Ali večini je to nemogoče, bodisi da ne dopuščajo sredstva ali pa opravki. Vsakdo v čikaški okolici pa bo imel priliko prebiti večer v Sloveniji dne 2. oktobra. Počutili se boste kakor da ste v domovini.
Društvo Pionirji št. 559 SNPJ. se je zavzelo za aranžiranje priredbe, kateri bo dalo značaj zabave v Sloveniji. "Noč v Sloveniji" bo torej izlet v "stari kraj". Presenečeni boste, ko pridete omenjenega večera v dvorano. Veselilo vas bo, ker se boste zopet enkrat počutili v najožjem domačem, prijateljskem krogu. O skrivnostih programa vam ne bom pravil. Prepričajte se sami. Zagotovim vas le, da bo postrežba taka da ne bo imel nihče vzroka za pritožbe.
Torej: v soboto dne 2. oktobra zvečer v dvorani SNPJ. — D. J. L.
SOCIALISTIČNA STRANKA V TEXASU NAPREDUJE.
Socialistična stranka v Texasu, ki je največja država v Uniji, je bila ena prvih, ki je trpela vsled medvojnih persekueij in poznejših razdorov. Skozi zadnjih šest do osem let so v Texasu obstojale le posamezne krajevne skupine brez organizacijske zveze. Letos se je situacija zaobrnila. Socialistična stranka je v Texasu zopet postala stranka. Po dolgih pripravah in agitaciji je imela predzadnji teden v Dallasu konvencijo, na kateri je nominirala popolno listo kandidatov v državne urade in s tem pride po dolgem času zopet na glasovnico. Konvencija je izvolila eksekutivo državni organizaciji in sprejela načrt za obsežno volilno in organizatorično kampanjo.
Da se zabeleži v spomin poznim rodovom.
Društva S. N. P. J., ki so pomagala "D. Sloveniji" odkrivati "korupcijo".
Nekaj tednov pred svojo smrtjo se je "Delavska Slovenija" obrnila na društva SNPJ. z apelom, naj ji priskočijo na pomoč pri njenem delu razkrivati korupcijo socialpatriotske mašine. Pisma so bila "genlji-va", našteti so bili zločinski poskusi uničiti borbeni slovenski delavski list z zavezništvom buržvaznega sodišča, pridejane nabiralne pole in kuverta za odgovor, potem pa so pri "iRadniku" čakali rezultata: "Ako ne dobimo vsaj poldrug tisoč, moramo prenehati, je dejal Chas. Novak. Zinič se je jezil, ker so "D. S." preselili v Chicago, češ, v Milwaukee smo imeli vsaj nekaj naročnikov, v Chicagu pa jih imamo pet.
Charles je rekel: Počakaj, morda bodo editoriali v Radniku in apel na društva SNPJ. pomogli do tisoča ali dveh in do par sto naročnikov.
Nato so prihajale podpore. En hrvatski komunistični klub je dal $50, nekateri po 10, 15 in $20. Nekaj posameznikov je dalo po $5. In zatem društva SNPJ. kot sledi:
Društvo št. 258, Belaire, O., $2 (hrvatsko društvo); št. 472, Harmarville, Pa., $5 (to društvo je zelo zaljubljeno v bolniški sklad SNPJ., kot je bilo razvidno iz statistike v Prosveti); št. 356, Benld, 111., $6.20 (mešano društvo, pod vplivom hrvatskih članov, oziroma rad-nikovcev, istotako društvo v Harmarvile); št. 4, Neffs, O., $5 (delegatje ki so bili na konvenciji v Waukeganu se. morda spominjajo delegata "št. 6", ki je vedno govoril in se vedno pritoževal da nima besede. Piše se Se-pič, velik radnikovec in borec fraz); št. 534, Dowell, 111., $3 (tudi to društvo je pod vodstvom radnikovcev in izvršuje povelja iz generalnega štaba Chas. Novaka); št. 403, Tacoma, Wash. $5, hrvatsko društvo, ki je, kot je bilo poročano v Prosveti, v teku prve polovice tega leta vzelo iz bolniškega sklada SNPJ. okrog dva tisoč dolarjev več kot je vplačalo. To društvo šteje nad 150 članov, ki se "zdravijo" na stroške poštenega članstva SNPJ., da bodo bolj "čvrsti" kadar bo treba iti na "barikade") ; št. 395, Zeigler, 111., je dalo $2. Tudi to društvo je pod vplivom radnikovcev in se navdušuje za "iztrebljenje" korupcije iz SNPJ.
Vsa podpora, ki "jo je dobila "D. S." od društev SNPJ., ji ni plačala niti znamk za pisma, katere je razposlala društvom SNPJ., da jih odreši.
Žalostno za slovenske "komuniste" je, da so tako sramotno kapitulirali in zašili žepe, ko jih je "D. S." resno pozvala, naj ji pomagajo. Kaj čikaški slovenski progresivci nimajo prav nič denarja za dobro stvar? Pueblski Pečnik je dal dolar, toliko kot na podlagi ženitovanjskega dogovora pred dvema leti za cerkev, in Sumina se je ločil od dveh dolarjev, kot poroča Old Timer. "Progresivci", ki so se zvezali s Chas. Novakom na konvenciji SNPJ. v Waukeganu, niso dali niti ficka. Tisti "progresivci" so namreč take vrste ljudje, da samo iščejo kje bi kaj vzeli, profitirali in "zaslužili", ne pa dali za "progresivno" stvar. Preje bi jih pridobil, da bi dali za nove zvonove kje v kakšni staro-krajski fari, ali pa za maše.
Oglašajte priredbe klubov in društe« v "Proletarcu".
NAŠI ODRI.
"Kralj na Betajnovi" v Clevelandu.
"Kralj na Betajnovi", tridejanska Cankarjeva drama, s katero otvori dram. dr. "Ivan Cankar" v nedeljo 26. septembra zvečer letošnjo igralno sezono ter proslavi petdesetletnico Ivana Cankarja, je drama, v kateri je pokazana napeta borba med materijalizmom in idealizmom.
Materijalizem predstavlja v tej, brez dvoma najboljši Cankarjevi drami, tovarnar Kantor, kateremu nasproti stoji študent Maks Krneč. Kantor ni v izbiranju sredstev za dosego svojih ciljev, namreč bogastva in časti, prav nič izbirčen. Umori svojega bratranca, ter se polasti njegovega premoženja, njegovo hčer Nino pa hoče poslati v klošter. O njegovem zločinu me-ščanje sicer skrivaj šepetajo, nihče razun Maksa Krnca pa nima poguma, da bi ga razgalil.
Situacija postane tem bolj zapletena, ker je Maks zaljubljen v Kantorjevo hčer Francko. To vzbudi v njem hud notranji boj: ali slediti ljubezni ter se podvreči Kantorjevi volji ali slediti diktatu dolžnosti in svoje vesti ter nadaljevati boj za pravico.
Jako značilen značaj te drame je župnik, ki predstavlja komercijonalizirano, oziroma "praktično" krščanstvo. Dialog med Kantorjem in župnikom je karakterističen za vlogo, katero igra uradna cerkev v današnjem družabnem redu. Treba pa je povdariti, da Cankar v črtanju vseh karakterjev, nikdar ne zaide v ekstrem in da ti karakterji niso nikake karikature, temveč ljudje iz mesa in krvi. Slika, katero Cankar podaja v tej drami je docela objektivna. On ne mora-lizuje, temveč samo pokaže sliko, kot bi hotel reči: Poglejte in sodite sami!
Društvo se je potrudilo, da to Cankarjevo delo vprizori v soglasju z njegovo veličino in upa, da bo občinstvo to znalo ceniti ter to pokazalo z mnogobroj-nim obiskom. Veliko je ljudi med nami, ki smatrajo Cankarja za nerazumljivega, kar pa je jako zmotno. O tem se bo prepričal vsak, ki bo prišel na to predstavo ter prinesel svojo glavo seboj. Vdeležba na tej predstavi naj bo torej merilo za našo toliko opevano kulturo in naprednost. Ako imamo smisel za resnično kulturo in naprednost, pokažimo to v dejanju!
Vatro Grill, režiser.
"Anfisa" v Waukeganu.
"Anfisa" je drama v štirih dejanjih, katere avtor je eden največjih ruskih pisateljev, poznan vsakemu ki kaj čita, Leonid Andrejev.
Dramo "Anfiso" opišemo enkrat pozneje. Povemo naj le, da bi je ne uprizorili, če ne bi bila svetovno delo svetovnega pisatelja. Je slika življenja, lahko razumljiva.
Igra se takole začenja:
Ninica (nepremično, polagoma in globoko). Babica! Povej mi ... (in zopet) Babica! Povej mi!
Babica (davno ostarela, neznanih let, sedi pogreznjena v naslanjaču in plete.—Mrmraje in ljubeznivo).
Povej, povej, vedno naj bi ti pripovedovala. Ni kaj povedati, vse je že povedano. Povej! !. . .
Ninica. Babica, povej mi ... Ti si dolgo živela na svetu, vse znaš, vse lahko poveš, če hočeš. Povej, babica, kako pride novo leto? Jaz tega ne razumem. Meni se vedno dozdeva, da v tistem hipu, ko odbije ura polnoči, takoj, v tistem trenotku se morajo odpreti ogromna vrata, skozi katera zagledamo . . .kaj? Babica, kaj?
Babica (molči).
Ninica. Nočeš govoriti. Škoda! Ali jaz sem prepričana, da ti vidiš in bi lahko povedala, če bi le hotela. Toda, ker nobenega ne ljubiš, molčiš. Stric Fedja pravi, da imaš sto let, babica, ali je to res, povej? A za teboj, da leži tako dolga, dolga pot, da znaš gledati nekoliko tudi v bodočnost; ali je to res, povej?
Babica (smehljaje). Znam. Znam.
Ninica. Tudi pravi, da sploh nisi gluha, da prav dobro slišiš in se samo pretvarjaš; on pravi, da si prekanjena, hinavska in zlobna baba, ki zna za marsikateri zločin, in se zato boji govoriti ter noče slišati. Povej, ali je to resnično? Slišiš, ali ne slišiš?
Babica. Tebe slišim.
Ninica. A strica Fedjo?
Babica. Njega ne. Stric Fedja, stric Fedja.
Ninica (v smehu). Tudi prekanjena da si!
Babica prikima in plete dalje.
Ninica. Babica, povej, za čem je umrl tvoj mož? Videla sem v albumu njegovo sliko, strašno je podoben stricu Fedji, tudi tako lep je. To je zares čudno: ti si tako stara, a on tako mlad, ali se mrtvi ne starajo? Kako priprosto, a kako čudno! Povej, za čem je umrl? babica?
Babica. Ne slišim.
(Molčanje. Ninica opazuje od strani starko ter neverno maje z glavo.)
Babica. Ali godejo tam?
Ninica. Godejo.
Babica. Plešejo?
Ninica. Plešejo. — Hkratu mi je tam postalo tako neznosno! Peter Trojnov je pijan, vedno lazi za menoj, govoreč mi o ljubezni. Bedasto otroče, ki si domišljuje, da je zaljubljen, in da je nekaj strašnega, ako se napije.
— ... Povej, babica, kaj je ljubezen? Nočeš, torej ti jaz povem: to je grozno, mukopolno čuvstvo. Ko se človek zaljubi, postane hkratu ravno tako neumno star,, kot si ti, in se začenja spominjati tega, kar se je zgodilo pred desettisoč leti. Ti misliš, da sem stara sedemnajst let? Kaj še! Tebi jih je sedemnajst, a jaz sem stara desettisoč let. Žal mi je, da ti ne morem vsega povedati, sicer bi ti vstajali lasje . . . Ah, kaj naj napravim, kaj naj napravim.
Babica. Kaj naj napraviš, kaj naj napraviš ... Ni kaj napraviti, vse je že napravljeno."
Okrog petnajst oseb nastopa v igri. Vloge so v dobrih rokah. Klub št. 45 bo s to uprizoritvijo ponovno pokazal, da se zaveda kaj je dramska umetnost.
Naše občinstvo opozarjamo, da ne zamudi prilike videti "Anfiso" na odru. Uprizorjena je bila na neštetih odrih po svetu v vseh jezikih.
"Anfisa", kolikor nam je znano, bo sedaj na slovenskem ameriškem odru drugič uprizorjena. Dramski odsek kluba št. 45 se je lotil težke naloge, ki pa jo bo izvršil kakor je prejšnje. — P.
Kdo je dal življensko silo S. N. P. J.1
Slovenska Narodna Podporna Jednota je bratska podporna organizacija, kateri so njeni pionirji dali poleg podpornih mnogo drugih nalog, med njimi eno, katere smoter je duhovna probuja slovenskega delavstva v Ameriki in negovanje razredne zavednosti. Morda je ni jugoslovanske podporne organizacije, ki bi nastala v težjih okolščinah proti sebi kakor jih je imela SNPJ. In ni je, ki bi napredovala kakor je ona. Kaj jo je gnalo naprej? V čem je bila zapopadena tista sila, ki ji je dala mqč upirati se še proti tako besnim navalom nazadnjaštva? Kakšni so bili njeni pionirji?
Kakšni so naši ljudje po naselbinah, o katerih pravi neki župnik, da so podivjani, če ne dajejo za cerkev in maše?
V nedeljo 24. oktobra bo v dvorani ČSPS. na 18. cesti uprizorjena drama "Hrbtenica", katero je spisal Ivan Molek. To je prva igra te vrste, ki jo boste imeli priliko videti na našem odru. Upamo, da se bo priložnosti vsakdo tudi poslužil. Nabavite si vstopnice v predprodaji. Stanejo 75c. Dobite jih pri članih in članicah kluba in v uradu "Proletarca". — P. O.
«<5®
"Hlapec Jernej" na cleve-landskem odru.
Pest časa je trda! Vztrajna kritika in čas ne prizanašata nikomur. Odkrita in brezobzirna gledališka kritika je končno vendarle odpravila iz slovenske metropole tisto takozvano gledališko umetnost! Drugega izhoda ni bilo, ako smo hoteli da bi mlada slovenska Talija začela procvitati med nami. Oživela je v nas jasna in zavestna zahteva po prvovrstnih igrah. Tej zahtevi se je že začelo ustrezati. Letošnjo dramsko sezono se bo otvorilo z dvema igrama v počast petdesetletnice rojstva našega največjega pisatelja in dramatika, Ivana Cankarja. Prva bo "Kralj na Betajnovi", druga pa prirejena dramatizacija njegovega nesmrtnega dela, "HLAPEC JERNEJ IN NJEGOVA PRAVICA". Slednjo vprizori, prvič na slovenskem odru v Ameriki, socialistični klub štev. 27 v Clevelandu, in sicer 3. oktobra samo zvečer.
Ako bi čitatelj slišal klepetulje na duševnem trgu naše metropole, bi sodil, da s to igro ne bo nič. One niso v stanju doumeti in občutiti duševno sorodnost z vsebino tega velikega Cankarjevega dela, in to navzlic faktu, da navaden povprečen človek lahko doume in čuti ono kar je pokojni Cankar mislil. Dramatični odbor kluba se ni oziral na njihovo klepetanje, pač pa si vzel nalogo, da igro vprizori, in vprizoril jo bo! Garancija za dobro vprizoritev je fin ansamble. Pri malo-kateri igri sem še opazil tako sharmonizirano skupino igralcev kot ravno pri tej. Vsi se dobro zavedajo, da i-majo opravka s Cankarjevim delom — storili bodo vse kar je v njih moči, da se igro srečno pripelje do u-speha.
Tak je klubov odgovor skeptikom. Odgovor je enak odgovoru dvomom nad uspehom igre "Na dnu". Vprizarjalo se bo socialne igre na našem odru ne samo pod pokroviteljstvom kluba, ampak tudi, kot se že opaža, pod pokroviteljstvom drugih dramatičnih društev. In čemu ne? Ako je režija dobra, in če je igra pravilno izbrana, čemu naj ne bi uspela? Klub je bil na tem
polju pionir in isto hoče tudi ostati. Kakorhitro spravimo "Hlapca Jerneja" uspešno na oder, bomo takoj začeli z delom za vprizoritev Hauptmannovih "Tkalcev".
Cenjenim čitateljem je gotovo dobro znana vsebina Cankarjeve alegorične povesti navedenega naslova. V še popolnejše umevanje bomo v prihodnji številki "Proletarca" priobčili kratek izvleček o beganju hlapca Jerneja na svojem križevnem potu od postaje do postaje, da dobi svojo pravico. Ko boste enkrat seznanjeni vsi, tedaj ne pozabite skleniti, da posetite Cleveland dne 3. oktobra zvečer ter pridete na naše praznovanje petdesetletnice rojstva Ivana Cankarja. Bolje ga ne moremo počastiti, kot da damo na oder dramatizacijo njegovega največjega in od njegove strani najbolj ljubljenega dela — "Hlapec Jernej in njegova pravica".
Pridite vsi, od blizu in od daleč! Sodrugom in somišljenikom iz bližnjih naselbin najtopleje priporočamo, da posetijo to igro, kajti uverjen sem, da boljše ne bo vprizorjene to zimo na odru Slovenskega narodnega doma v Clevelandu.
Clevelandski sotrudnik.
'J^
Agitatorji na delu.
Narodnih so poslali:
Anton Žagar, na agitaciji v Penni................74
Joseph Radelj, West Allis, Wis......................................9
Frank Oblak, Detroit, Mich..........................................4
Joseph Volk, Cleveland, 0..............................................4
Frank Lukančič, na agitaciji v Ohio ........................3
Frances Zakovšek, N. Chicago, 111..................................3
Anton Debevc, Sheboygan, Wis..................................2
Anton Maslo, Greensboro, Pa......................................2
John Kosin, Girard, 0.......................... 1
Chas. Pogorelec, Chicago, 111................... 1
Anton Vičič, Waukegan, 111..................... 1
Frank Nagode, Sheboygan, Wis................. 1
K. Erznožnik, Red Lodge, Mont................... 1
Thom Celik, na agitaciji v Minn................. 1
Frank Podboy, Park Hill, Pa..................... 1
John Rednak, Braddock, Pa..................... 1
Andy Bertl, Darragh, Pa........................ 1
John Kunstelj, Arcadia, Kans.................... 1
John Krebelj, Cleveland, 0..................... 1
c^®
JOSIP MARTINEK BO PREDAVAL V CHICAGU.
Josip Martinek, urednik češkega socialističnega glasila "Americke Delnicke Listy", bo v petek 24. septembra predaval pod avspicijo češke socialistične federacije v dvorani SNPJ. v Chicagu (gornja dvorana) o boju katoliške cerkve proti Mehiki. Poleg Martineka bo govoril tudi dr. Jos. Pele v imenu čeških svobodo-mislecev. Oba govora bosta v češkem jeziku.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Vsled pomankanja prostora smo morali nekaj dopisov in člankov odložiti. Pridejo na vrsto prihodnji teden. V naslednji številki bo priob-čen tudi zapisnik VI. zbora JSZ., na katerega opozarjamo naše sodruge in vse tiste, ki se zanimajo za delavsko gibanje.
IZ UPRAVNIŠTVA.
Sodrug Joseph Radelj, West Allis, Wis., je še vedno uverjen, da sedanja oblika "Proletarca" ni prikladna in še manj prikupna za socialistični list, kakršnega potrebujejo naši delavci. Zapisnik VI. rednega zbora, ki bo izšel v prihodnji številki, bo pokazal sliko razprave o tem, in našim sodrugom priporočamo, da zapisnik prečitajo. S. Radelj se je vrnil in nekaj časa molčal, potem pa napisal dopis, v katerem izraža svoje misli. A poleg dopisa je poslal devet naročnin, kar dokazuje, da se naročniki dobe ako kdo agitira da jih dobi. S. Radelj misli da se bi jih dobilo še več in lažje kot sedaj, če ne bi nagajala "sedanja forma". To je povedal tudi zboru. Večina je sprejela predlog, da Proletarec izhaja tudi v bodoče v obliki revije kakor sedaj.
* * *
Izkaz prispevkov v fond za povečanje Proletarca, ki je priobčen v tej številki, pove, da sta od zadnjega izkaza še dva kvotna okrožja prišla nad kvoto. Enega tvori Sheboygan, Wis., in drugega Barberton, O. V obeh je prispeval klub JSZ. glavni del. Berbertonski je prispeval $50.
■k * *
Najdalj čez kvoto je okrožje Chicago ($89.60 nad kvoto), na drugem mestu pa je zapadna Pennsylvania, ki ima $88.21 nad kvoto. Waukegan ima $43 nad kvoto, kar je za velikost naselbine lepa vsota.
* * *
Ali ste že naročili knjigo "Hlapec Jernej in njegova pravica" v angleškem prevodu? Prevajalec ji je dal naslov "Yerney's Justice". "Proletarčeva" knjigarna kooperira z založniki te Cankarjeve knjige (Vanguard Press v New Yorku), ker želimo, da pride med ljudstvo. Nabavite jo za svoje knjižnice, za knjižnice klubov in društev, in za javne knjižnice. Stane 50c izvod in lOc za poštnino. Ako pa naročite več kot dva iztisa knjige "Yerney's Justice", plačamo pošiljalne stroške mi.
* * *
V tej številki je objavljen seznam agitatorjev NA DELU. Rekli smo že zadnjič, da so mnogi nekako omagali in niso na delu toliko kolikor bi lahko bili. Sodrug upravnik je na agitaciji z namenom, da se Proletarca razširi in s tem število naročnikov poveča; tako bi se povečali tudi dohodki. Če pa bodo na drugi strani zastopniki delali toliko manj, bo rezultat isti kakor da
nimamo nikogar na potovanju.
* * ★
Od 15. septembra do konca oktobra bo okrog tri sto naročnikom potekla naročnina. Ako jo vsi obnove, bo lista naročnikov znatno napredovala, ker prihaja v naš seznam precej novih naročnikov. Mnogi ki prejemajo Proletarca bodo naročnino obnovili sami. A veliko je takih, ki jo obnove le ako jih obišče zastopnik. Od zastopnikov je največ odvisno, da-li se seznam
naročnikov veča ali manjša.
* * *
Sedaj, ko je nastopila jesen in se bliža zima, je nastopila tudi sezona raznih zabav in drugih priredb. Oglašajte jih tudi v Proletarcu. S tem podpirate list moralno in gmotno, in ob enem pomagate priredbi
svoje organizacije do boljšega uspeha. Oglašanje v
Proletarcu se društvam izplača.
* * *
Na tretji strani platnic je objavljen imenik zastopnikov. Ali je vaša naselbina zastopana v njemu?
Seznam prispevkov v fond za povečanje "Proletarca".
Chicago, lil.: Po $1: Sava Bojanovich, George Maslach, Peter Kokotovich, Mitar Sekulich, Mike Kastrun, skupaj $5.00. Prejšnji izkaz $234.60, skupaj $239.60. Čez kvoto $89.60.
La Salle, lil.: Frank Martinjak, 50c.
Waukegan, lil.: Klub št. 45, JSZ. $17.40. Prejšnji izkaz $75.60. Skupaj $93.00. Čez kvoto $43.00.
Sheboggan, Wis.: Klub št. 235, JSZ. $20; Po $10: Bank of Sheboygan; po $1: Anton Zorman, George Pire, Fr. Saje 50c; Fr. Štih, 25c, skupaj $32.75. Prejšnji izkaz $29.95, skupaj $62.70. Čez kvoto $12.70.
Canonsburg, Pa.: Nabrano na pikniku kluba št. 118, JSZ. $23.60. (Nabiralci B. Yerant, J. Chesnik in J. Terčelj).
Moon Run, Pa.: Klub št. 175, JSZ. $5. Skupaj $28.60. Prejšnji izkaz $184.61, skupaj $213.21. Čez kvoto $88.21.
Cleveland, O.: John Metelko $2. Prejšnji izkaz $148.16, skupaj $150.16. Čez kvoto $25.16.
Kvota za Barberton, O. in okolico $50.
Barberton, O.: Klub št. 232, JSZ., $50. Preje $2. Čez kvoto $2.00. Skupaj v tem izkazu $136.25. Zadnji izkaz $1,213.75, skupaj $1,350.00.
Opomba: V zadnjem izkazu je bilo pomotoma poročano da manjka Sheboyganu, Wis. do kvote $30.05, pravilno bi se moralo glasiti $20.05.
SODRUGOM V CLEVELANDU.
Seje soc. kluba at. 27. se vrče dvakrat v mesecu: vsako druge nedeljo dopoldne in vsake tretjo nedeljo popoldne. Seja tretjo nedeljo t mesecu je namenjena v glavnem za predavanja in diskuzije. — Sodrugi, prihajajte redno k sejam in pridobite klubu novih članov!
VŠČIPCI.
UGANKE.
Kdo so najbolj požrtvovalni rojaki v Chicagu? Kdo se trudi, da ne zamre tisto malo prosvetnega dela, kar ga je med nami? Kdo neguje dramatiko? In kdo se bori "za službe"? — RK.	.
NE SODITE DRUGIH PO SEBI.
Ako nimajo čikaški progresivci ob večerih drugega opravila kakor opravljati in ščuvati svoje sebične nakane do skrajnosti, naj nikar še drugih po sebi ne sodijo. Suknja, zanje umerjena, se samo njim poda, dasi je grda. — P.P.
V MINNESOTI PIHAMO.
Jesen je pri nas! Naše železno okrožje se pripravlja za zimo, ki je tukaj ostra in dolga Pihamo v roke že zdaj in se jezimo radi naše nesloge, ki jo ni Jugoslovanska progresivna zveza odpravila niti za las. Njena zadnja konvencija v eiyški naselbini se ni vršila v znamenju oljkinih vejic. — Viko Vikovič.
SOCIALISTI SO KRIVI.
Nekdo, ki je bil na visokem mestu slovenske podporne organizacije, in mu ni bil kos, je odstopil; obdarjen je tudi z drugimi nadlogami, kakršnih je vse polno na svetu. Čudno, da se radi teh svojih nadlog jezi — nad socialisti in poskuša v naselbini sabotirati njihovo delo. — Član ki se čudi.
"NAJVEČJI NOTRANJI MIR."
Na nekem malem sestanku na Butlerju se je par delegatov KSKJ. pogovarjalo s člani HBZ. Pogovor je prišel tudi na "notranji mir". V Hrvatski Bratski Za-jednici imamo puno — kako se kaže po kranjski — mino špetira, je rekel brat Hrvat, ki je mnogo med Slovenci in zna kranjsko. Delegat KSKJ., ki mi je izgledal kakor svetopisemski očak, je zadovoljno kimal
Društvo
"PIONEERS"

Št. 559
S. N. P. J.

Vstopnina: v predprodaji 50c pri vratih 75c
Začetek ob 8. zvečer.
VEČER V SLOVENIJI
v soboto večer dne 2. okt.
v dvorani S. N. P. J.
2657 S. Lawndale Ave.
Fina godba, ples, izvrstna postrežba za vse.
in dejal "po hrvatsko": Well, v našoj organciji nema špetira. Pri nas vlada največji notranji mir". Štiri dni pozneje, ko so se delegatje razhajali, so se šele strez-nili in spoznali, da so bili na konvenciji ne da bi vedeli. Eden izmed onih na omenjenem sestanku, ki je na dan odhoda sopihal po mostu proti glavni postaji železnice Pennsylvania Lines, je dejal svojemu tovarišu: "Prmjduš, prevelke nagrade smo dal in prevelke plače. Hudič ti, kako je to šlo! — Pittsburška cekarca.
KSKJ. BO REŠILA MEHIKO.
"Proletarec" je zelo podrezal v nos Zupanu in Grdinu, ki počiva v Leadvillu. Zupan bi odgovarjal, a ne ve kako bi branil "stališče" KSKJ. "Proletarcu nič ne dopoveš," pravi Mike Cegare, in se tako zadovoljno smehlja, kakor da je Božič na pragu in mu nudi cel koš daril. Pa je tudi bil sv. Miklavž v Pittsburghu in dajal darila v petstodolarskih bankovcih, in v visokih plačah za nesposobnost. — Pik.
"OD DANES NAPREJ".
Prečital sem program clevelandskega sotrudnika. Veliko obljubuje. "Od danes naprej se bo Proletarec podal med Slovence z Diogenesovo svetilnico in bo zvonil k razkrinkanju." To grmi, kaj! Kaj je "Proletarec počel od včeraj nazaj? Ali je morda 21 let spal? Nerada opravljam, ali kaj se hoče, jezik mi ne da miru. Rečem, predno se ugriznem v jezik, da preveč samohvale ni dobro. — Pittsburška cekarca.
POPARJENOST V PUEBLU.
V Pueblu so naši napredni fantje od "progresivnega bloka SNPJ." zelo poparjeni. Kdo bo sedaj napadal socialiste, ko "D.S." ni več? Nič se ne bojte, Šumina, Pečnik in tovaršija, kajti takih ki blatijo socialiste in pokopavajo socialistično gibanje, nikoli ne zmanjka. — Old Timer.
Agitirajte za razširjenje naših listov kot so "Proletarec", "New Leader" in "Americdfl Appeal"!
ALI STE ŽE POSLALI REZULTAT GLASOVANJA?
Tajniki klubov, ali ste že poslali rezultat glasovanja v odbore JSZ.? Glasovanje je bilo končano dne 18. septembra in poročilo o oddanih glasovih je treba poslati tajništvu JSZ. takoj.
Ako neorganizirani delavci zanemarjajo volilne dolžnosti, jim zamerimo, a še bolj je zameriti organiziranim, posebno socialistom, če se ne udeleže glasovanja. Vsakdo je dobil glasovnico, vsakdo je lahko glasoval in iz seznama bo razvidno, koliko članov se je glasovanja udeležilo in kdo so v novem odboru JSZ.
Tajništvo.
V proslavo petdesetletnice rojstva Ivana Cankarja bo otvorilo dram. dr. "Ivan Cankar" letošnjo sezono s krasno Cankarjevo dramo
"Kralj na Betajnovi"
v nedeljo, 26. septembra, 1926
na odru Slov. Nar. Doma,
6417 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio
Režira Vatro Grill
Zastor točno ob 7:30. Po predstavi ples.
YERNEY'S JUSTICE ^^
ga dela "Hlapec Jernej in njegova pravica". Knjiga "Yerney's Justice" se dobi v založbi "Proletarca". Stane vezana v platno 50c. Pri naročilih za en ali dva izvoda te knjige še 1 Oc za pošiljalne stroške. Ako naročite več kakor dva izvoda, jih pošljemo po 50c, ker v tem slučaju mi plačamo pošiljalne stroške. Pošiljite naroČilo takoj.
SEDAJ NA PLATNU
dvakrat dnevno, ob 2:15 pop. in 8:15 zvečer. V nedeljo ob 3. pop. VVARNER BROS. uprizarja
VI TA P H ONE
nastopa
JOHN BARRYMORE
v "DON JUANU"
najromantičnejša povest v literaturi.
McVICKERS THEATRE
Pod vodstvom Balaban& Katz. Vstopnina:
Popoldne 50c do $1; zvečer 50c do $2.
Pristopajte k SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTl. Naročite »i dnevnik
"PROSVETA".
List stane za celo leto $5.00, pol leta pa $2.50.
Ustanavljajt« nova društva. Deset članov (ic) j. treba sa nov. druitvo. Naslov za list in za tajništvo je:
2687 So. Lawndal« Ave., Chicago, III.
DR. JOHN J. ZAVERTNIK
ZDRAVNIK IN KIRURG
Urad S. Lawndale Ave., vogal W. 26th St. Stan 2316 S. Millard Ave., Chicago, III.
Tel. na domu Lawndale 6707, v uradu Crawford 2212-2213 Uradne ure: Od 2 do 4 pop., in od 7 do 9 zvečer.
ZADNJE NAZNANILO: VPIŠITE SE V ANGLEŠKO VEČERNE ŠOLO V CLEVELANDU.
Komaj je izšla kratka notica o drugoletni otvoritvi angleške šole, že so se začeli stari in novi učenci kar trumoma vpisavati za tekoče šolsko leto. Egotizem na stran, vendar kaj neki je vzrok te splošne zaupnosti do te večerne šole? Odgovor je lahak, če se prizna, da glavni vzrok ni nič drugega kot iskrena, sočustvujoča, in zmožna učiteljska sposobnost. Lansko, ali prvo šolsko leto sta poučevala v tej šoli sodrug Louis Beniger, kateri je sedaj uposljen v uredništvu "Prosvete" in podpisani. To leto bom sam podučeval oba razreda, to je, prvega in drugega.
Razrede sem razdelil tako, da se bodo učenci v prvem učili vsak pondeljek in sredo v tednu v sobi štev 2 Slovenskega narodnega doma od sedme do devete. V drugem razredu se bo podučevalo ob torkih in petkih od sedme do devete; prvi večer v gorinavedem prostoru v novem poslopju, drugi pa v starem poslopju, soba štev. 4.
Zaenkrat bo učni predmet še vedno samo angleščina. Kdor se misli vpisati v kako večerno angleško šolo, se naj vpiše v to do 27. septembra, dan otvoritve šole. Oni, kateri ne razumejo še dobro kadar slišijo druge govoriti v angleščini se naj vpišejo v prvi razred; tisti
VICTOR NAVINSHEK
331 GREEVE STREET, CONEMAUGH, PA.
Trgovina raznih društvenih potrebščin kot re-galij, prekoramnic, znakov, kap, uniform, itd.
Moja posebnost je izdelovanje lepih svilenih za stav, bodisi slovenskih, hrvatskih ali amerikanskih, po zelo zmernih cenah.
V zalogi imam veliko izbero raznih godbenih inštrumentov vseh vrst. Velika zaloga finih COLUM-BIA GRAFONOL od $30 do $250 in slovenskih ter hrvatskih rekordov. Moje geslo je:
Zmerne cene in točna postrežba.
Piiite po moj veliki cenik.
Naročila pošiljam v vse kraje Združenih držav. Za obilna naročila se toplo priporočam.
I i BARETINCIC & HAKY
POGREBNI ZAVOD
JI 324 BROAD STREET Tel. 1475 J0HNST0WN, PA.
BffifflfljflMHBfflfflflK^^
r« A D'C RESTAVRACIJA LAT » iN KAVARNA
L. CAP, lastnik 2609 S. Lawndale Ave., Chicago, III.
Phone Crawford 1382 Pristna in okusna domača jedila. H Cene zmerne.	Postrežba točna.
mMMWHWMiflUM8aia««n!
pa, kateri so zmožni malo govoriti, čitati in tudi pisati se naj vpišejo v drugi.
Vpisnina, kot je že bilo zadnjič poročano, bo za celo leto malenkostna svota petih dolarjev. -Boljše šole za celo zimo ne dobite ne za ta denar in ne za dvajse-tak. Torej je najbolje, da se nemudoma vpišete pri L. Medvešku, tajniku S. N. Doma, ali pa pri J. Krebelj-nu, tajniku socialističnega kluba št. 27., ali pa pri meni v klubovih prostorih. Vpisuje se dnevno do začetka šole.
Ako se hočete naučiti čitati, pisati in govoriti angleški jezik, se poslužite te prilike sedaj. Da vsak to lahko doseže um mu je dan, in naučil se bo, če ne bo prekasan.
Joseph A. Siskovich, učitelj.
Agitirajte za "Proletarca" in "American Appeal"! Oba sta glasila ameriške socialistične stranke in vodita proletariat po poti konstruktivnega dela v socializem.
OPOMIN
Vsi oni kateri mi kaj dolgujejo, zahtevam, da se takoj zglasijo in poravnajo svoj dolg. Posodil sem vam novce v sili in potrebi tukaj v Klein in še na Aldridge, Mont. (Park Co.) Zatorej prosim da poravnajo svoje dolgove meni najkasneje do 1. dec. 1926, ker denar nujno rabim. GEO. ZOBEC, Box 14, KLEIN, MONT.
FRANK GANTAR
1201 Wadsworth Ave.
se priporoča rojakom pri nabavi drv, prem«* ga, koksa in peska. Phone 2726 VVaukegan, III.
6% IN VARNO 6% IN VARNO
Zlati bondi na prvo vknjižbo za na imenitnem prostoru ležečo lastnino, na prodaj pri nas
MILLARD
STATE BANK
3643
3645 WEST 26th STREET
At Mtllard At*dv.
CHICAGO, ILL.
Oglejte si naše varnostne bančne shrambe, največje na zapadni strani mesta.
BANČNE URE:
V pondeljek in četrtek od 9. zjutraj do 8. zvečer; v torek, čredo in petek od 9. zjutraj do 5. popoldne; v soboto od 9. zjutraj do 3. popoldne.
Lista v podporo.	Pričetek jeseni.
XIII. izkaz.
Sheboygan, Wis.: Ant. Debevc, za pokritje stroškov maj. izdaje $2.35.
Cicero, lil.: Frank Podlipec $1.
Cleveland, 0.: Iganac Smuk, $3; Fr. Trtnik, $1; John Požar, 25c, skupaj $4.25.
Detroit, Mich.: Thom Plat, $1.50, Anton Jurca $8.63, skupaj $10.13.
Warren, O.: Jacob Kotar, $1.00.
Canonsburg, Pa.: John Žužek, 50c, Mike Gjatovic, 25c; John Chesnik st., 50c, skupaj $1.25.
Librarg, Pa.: Po 50c: Fr. Rupnik, M. Dovich in Tony Knaus, skupaj $1.50.
Coverdale, Pa.: Fr. Moravec, 50c; po 25c: Tony Marenčič in Jack iz Coverdale, skupaj $1.00.
Harivick, Pa.: Ant. Lozar, 50c.
Girard, O.: Ant. Šegina, $1.00.
Ambridge, Pa.: Po 50c: John Uhrnik in Fr. Rosen-berger, skupaj $1.00.
Aliquippa, Pb.: Ant. Groznik, 50c.
Sublet, Wyo.: Nabrano v veseli družbi $4.40 (pošilja Fr. Homar).
Herminie, Pa.: Po 50c: Fr. Sedminek in John Pirch; John Belle, 25c, skupaj $1.25.
Darragh, Pa.: Tony Komac, 50c.
Export, Pa.: Ant. Kovačič $1; Alex Skerlj, 25c, skupaj $1.25.
Klein, Mont.: Geo. Zobec, 25c. $459.51.
Skupaj $33.13; zadnji izkaz $426.38, skupaj $459.51.
LETO ZA LETOM
opozarjamo in navajamo naš narod na hranjenje.
Tisti ki so pred leti začeli vlagati svoje prihranke pri nas, so iznenadeni kako hitro narašča njihova vsota, ker redno vsak teden vlagajo svoje prihranke.
Vloga na banki vam omogoči nabavo svojega lastnega doma in dosego neodvisnosti.
Vaši prihranki so vloženi varno v največji slovanski banki v Ameriki.
KASPAR AMERICAN STATE BANK
1900 Blue Island Ave.,	Chicago, 111.
Jesen se pričenja 23. septembra. Poeti opevajo njeno lepoto, melanholijo narave, ki se pripravlja za zimske sanje, toda rimljan-ski pesnik Horace je pred več kot 1 9 0 0 leti svaril pred jesenskimi nevarnostmi. "Bojte se je jeseni," je dejal, "ki je sezona žetve žalostne Libi-tine (boginja pogrebov) ! V tem času je dobro imeti Trinerjevo grenko vino vedno pri rokah, kajti telo ki redno odvaja je svobodno strupenih primesi in kri poživljena s Tri-nerjevim zdravilom se uspešno upira nevarnim infekcijam in odganja bolezni. — "Austin, Minn., 30. avgusta. Zelo sem trpel vsled želodčnih neredov, ali Trinerjevo grenko vino mi je pomagalo in od tedaj ga imam vedno v svoji hiši. Je imenitno želodčno zdravilo. Steve Svardal." Proti revmatizmu in neuralgič-nim bolečinam, ki prihajajo v jeseni, poskusite Trinerjev Liniment! Če Trinerjevih zdravil ne dobite v svoji soseščini, pišite na Joseph Triner Company, Chicago, 111.
IMOVINA $19,000,000.00
KUPITE BONDE KER SO POPOLNOMA VARNI IN NOSIJO DOBRE OBRESTI