, ]923 flj. ZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJ2MAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZM'__ ZMAJZMAjajAJZMAJZMAJZMAjaiAJaJAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJ^ ZMAJf ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ 31AJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ atA.T TV- gla^ zmaja 1 Glasilo delovne organizacije ISKRA Industrija baterij ZMAJ Številka 1 JANUAR 1985, leto XX [a [a [3 [a [a [a |g [a |a [a [§ [č] [a ra [D g [a (a [a [a [a [a [3 [a [3 [a [a [a [a [a [a [a [a [a [a @ (a Planska predvidevanja delovne organizacije ZMAJ za leto 1985 V zadnjih dneh lanskega leta so samoupravni organi sprejeli programe temeljnih organizacij za leto 1985, ki vsebujejo cilje in obveznosti BO Zmaj za uresničevanje zadnjega letnega plana za srednjeročno obdobje 1981-1985- Iz ocene poslovanja za leto 1984 je razvidno, da s poslovnimi rezultati preteklega leta ne more- li. 'i , i ii ~ 1! i i Ui-i» i d1 z naslovne strani Sredi januarja ga je končno le nasulo. Težko pričakovani sneg še zlasti za ljubitelje zimskih športov je prizadel tudi nekatere sodelavce, da so morali svoje avtomobile pustiti doma in so tako povečali gnečo na avtobusih za prevoz na delo in z dela. Zaradi zimske idile, v katero so posegli čistilci cest in prehodov s svojo mehanizacijo tudi pred našo tovarno, je pogled na našega Zmaja tokrat malce drugačen. mo biti zadovoljni. Kljub dobrim fizičnim kazalcem proizvodnje in domače prodaje so razkorak med rastjo nabavnih in prodajnih cen, nezadovoljiv izvoz TOZD Baterije in visoke obresti povzročile slab poslovni učinek, ki se izkazuje v nizki rasti dohodka in končnem rezultatu okoli pozitivne ničle. V leto 1985 vstopamo z nekaterimi bistveno spremenjenimi pogoji poslovanja kot so: proste cene izdelkov, zadovoljiva oskrba z električno energijo in zmanjšana kupna moč domačega trga. Višje domače cene pomenijo ugodnejše možnosti pridobivanja dohodka, a na drugi strani tudi znatno oteženo domačo prodajo. V letu 1985 zato ne planiramo povečanja količin domače prodaje. V takih pogojih bomo razpoložljive proizvodne kapacitete lahko zapolnili le z večjo vključitvijo v izvoz in razširitvijo programa z novimi izdelki. Izvoz je tako edina garancija za pridobitev potrebnih deviz za nabavo reprodukcijskega materiala in zasedbo prostih kapacitet. Izvozna proizvodnja je že v preteklem letu zadovoljivo potekala v TOZD Specialne baterije, ki že izvozi 54 % svojih proizvodnih kapacitet. V letu 1985 predvidevamo nadalj-ne povečanje z vključitvijo novih zračno depolarizacijskih baterij. Slabše so dosedanje izvozne možnosti programa TOZD Baterije ki ga je potrebno kvalitetno in oblikovno posodobiti. V ta namen bomo izvršili hermetiza-cijo in kovinsko oplaščenje okroglih baterij ter tako te izdelke usposobili za zahodna tržišča. Poteka tudi intenzivna obdelava tržišča za program svetilk s katero želimo znatno povečati izvoz. Poleg proizvodnje obstoječih izdelkov načrtujemo v letu 1985 vključitev novih izdelkov iz programa svetilk, gumbastih baterij, litijeve baterije in povečam j e količin alkalnih baterij. Nadaljevali bomo z deli na osvajanju elektrolitskega papirja, ki bo zmanjšal potrebe po uvozu ter osvajanju papirnih in kovinskih polizdelkov. Investicije so usmerjene pred-r vsem v zaključevanje že pričetih del, ki omogočajo izboljšanje produktivnosti dela, izboljšujejo delovne pogoje v me-šalnici in uvedbo nove proizvodnje. Rekonstrukcija proizvodnih prostorov TOZD Specialne baterije in razširitev prostorov TOZD Baterija sta vezani na pridobitev finančnih sredstev in se bomo o tem; odlocEČLi kasneje. /^y pnncini JF Til In l,.- -I--- Prihodnost ZMAJA je v alkalnih in litijevih baterijah Za leto 1985 načrtujemo, da bomo ustvarili 2,6 milijarde din celotnega prihodka, 652 milijonov din dohodka, 415 milijonov din čistega dohodka in 149 milijonov din akumulacije. V tej vrednosti predstavlja izvoz v višini cca 2 milijona dolarjev 2o % prodajnega plana. Kljub temu, da je to znatno nad potrebami lastnega uvoza, ki znaša 1,5 milijona dolarjev, nam bo zaradi nizkega deleža lastne razpolagalne pravice do konvertibilnih deviz, primanjkovalo cca 6oo tisoč dolarjev, ki jih bo potrebno kupiti po znatno višji ceni od uradnega tečaja. Stroški odkupa deviz in visoke obresti sta postavki, ki sta že v preteklem letu močno vplivali na poslovni rezultat. Zato moramo v letu 1985 dati še večji poudarek obračanju zalog in finančnih sredstev, realizacijo planiranega izvoza in iskanju takih oblik izvozno uvoznih poslov, ki bodo prinesli boljši devizni učinek. Realizacija sprejetega plana za leto 1985 omogoča delavcem Zmaja preokretnico poslovne učinkovitosti in izboljšanje osebnega standarda, s ciljem približati osebne dohodke slovenskemu povprečju. - Od gostov so se pogovora v ZMAJU udeležili: Pomočnik predsednika KPO SOZD Iskra Gojmir Blenkuš, predsednik KOS SOZD Iskra Avguštin Ciuha, predsednik DS SOZD Iskra Janez Kern, predsednik koordinacijskega sveta ZSM SOZD Iskra Jože Mokorel in sekretar DPO SOZD Iskra Miloš Pavlica. Pod tem naslovom je novinar Lado Drobež na dveh straneh v prvi številki letošnjega glasila ISKRA objavil zapis o delovnem obisku predstavnikov SOZD Iskra v naši delovni organizaciji v petek 14. decembra 1984. Najprej so si gostje ogledali proizvodnjo baterij, zatem pa smo jih informirali o našem gospodarskem položaju, delovanju družbeno političnih organizacij in samoupravnih organov, izpostavili položaj TOZD Baterije v delovni organizaciji in SOZD ter govorili o specifični problematiki te temeljne organizacije . V triurnem razgovoru je bilo slišati precej perečih problemov, od katerih je na prvem mestu izpad izvoza TOZD Baterije, dalje izredno visoke cene reprodukcijskih materialov ter ugotovitev, da v zadnjih desetih letih ni bilo skoraj ničesar storjenega za neke višje oblike sodelovanja. V zvezi s tem je direktor delovne organizacije Rudi Vavpotič izrecno poudaril, da je za ZMAJ v tem trenutku najpomembnejša preos-nova proizvodnega programa. Omenil je še, da potekajo pogovori o možnostih sodelovanja Zmaja s tremi svetovno znanimi proizvajalci baterij. Sicer pa bo leto 1985 moralo biti leto odločitev in to temeljnih usmeritev za Zmaj, da bi že prihodnje leto odločno stopili na pot proizvodnje sodobnih litijevih in alkalnih baterij. Velja še omeniti nezadovoljstvo s sedanjim trženjem baterij. Eden izmed vzrokov je tudi premajhna usposobljenost prodajnih delavcev, sicer pa bo treba nameniti več pozornosti višjim oblikam trženja - kooperacijam, delitvi dela doma in v svetu. Čeprav bi se v teh pogovorih dalo še marsikaj dopolniti, pa so bili gostje s celovito informacijo zadovoljni. Žal le, da bi marsikaj povedanega morali slišati že mnogo preje. liilUillUil iiham 3R05UPLJS P- e- i B8§® §§§ 1 §888§§8§§§§ §§§»§$ gg ■ §t n išllllil iii 11 ip Letni članski sestanki osnovnih organizacij Zveze sindikata V mesecu decembru so v Zmaju potekali letni članski sestanki osnovnih organizacij Zveze sindikatov in sicer: TOZD Baterije 8.12.1984 TOZD Specialne baterije 14.12.1984 Delovna skupnost 17.12.1984, nakar je bila konferenca osnovnih organizacij sindikata delovne organizacije dne 18.decembra 1984. če bi hoteli oceniti kakovost vseh treh zadnjih članskih sestankov sindikata, bi izpostavili samo dve možnosti. Ali so bili sestanki po svoji vsebini pripravljeni tako celovito in popolno, da sploh ni bilo treba naknadno ničesar dodati, ali pa v gradivu niso bila načeta nekatera sporna vprašanja, ki bi razgibala prisotne za poglobljeno razpravo. Za takšno razmišljanje nas med drugim opravičuje še podatek, da je tra- jal sestanek v TOZD Baterije slabo uro pred iztekom delovnega dne, najkrajši pa v skupnih službah v jutranjem času, le 2o (dvajset) minut. Še tako vneti zagovorniki kratkih sestankov bi tokrat ostali brez besed. Kajti poročilu o delu za preteklo leto, finančnemu poročilu ter programu dela in smernicam za prihodnjih 12 mesecev bi morali nameniti večjo pozornost in s tem nekaj časa več. Tako pa je vsaka ocena ostala brez vrednosti, niti ni bilo delo pohvaljeno, še manj grajano, skratka, bilo je vse skupaj brez pripomb. Le v TOZD Baterije je bilo nekaj razprave, ki pa vsebinsko ni bila vezama na prečitano poročilo predsednika Turk Jožeta, ki je ob koncu izrazil željo po večjem angažiranju vseh članov, da bi izvršni odbor opravil naloge bolj učinkovito. Delovno predsedstvo na letnem članskem sestanku osnovne organizacije sindikata v TOZD Baterije 8. decembra 1984 V programu dela in smernicah za naslednje obdobje smo zapisali že kar standardne interese, ki so sicer po svoji vsebini ključnega pomena. Tako je boljša kakovost izdelkov celo na prvem mestu, sledijo pa še: smotrno združevanje dela in sredstev, zmanjševanje stroškov, izboljšanje organizacije preskrbe z reprodukcijskimi materiali ob izdelavi projekta minimalnih in maksimalnih zalog in podobno. Pomembno mesto pripada zmanjševanju uvoza s tem, da se išče domače materiale. Med pomembne naloge spada pridobitev izvoznih naročil, predvsem pa iskanju možnosti za višji nivo mednarodnega sodelovanja s tujimi partnerji. Poleg še nekaterih drugih prizadevanj, zapisanih v smernicah velja poudariti zahtevo, da se čimpreje uresničijo že postavljeni oziroma že začeti programi alkalnih in gumbastih baterij ter kovinskega oplaščenja baterij. Na splošno so bila poročila skromna, vendar so zajela vsa področja, na katerih so člani sindikata delovali. Tudi programi dela so vsebovali celovito problematiko, le da so v TOZD Specialne baterije dodali še nekatere posebne elemente. Omenjajo večjo pozornost družbeni samozaščiti in požarni varnosti, oživitvi dela mladinske organizacije in spremljanju socialnega položaja delavcev. Tudi v prihodnjem obdobju se bomo ukvarjali s športno dejavnostjo, pa še kakšen izlet ali piknik bomo organizirali, nič pa nismo slišali o naši informiranosti, ne v poročilih in ne v programu dela. 0 nekem rednem, pravočasnem, resničnem in po- Slovenski kulturni praznik Največji slovenski pesnik doktor France Prešeren je umrl 8. februarja leta 1849 in ta dan Slovenci proslavljamo kulturni praznik. Prešeren je bil največji predstavnik slovenske besedne umetnosti. Odločil se je za samostojen slovenski jezik in kulturo. Njegova pesniška zapuščina je bogata in mnogovrstna. Pisal je lirske in epske pesmi, satire, tudi v dramskem pesništvu je skušal s tragedijo v teh letih začrtati našemu slovstvu nova pota. Poskušal ,je slovensko literaturo podvreči strogim evropskim merilom. Osnovna tema Prešernove poezije je človekova svoboda in svoboda zatiranega naroda. Rodil se je 3 • decembra 1800 v Vrbi na Gorenjskem, študiral v Ljubljani in na Dunaju in se seznanjal s filozofijo in pravom. Življenje mu z udarci in razočaranji ni prizanašalo. Razodeval se je v pesmih, med drugim v Sonetnem vencu, Krstu pri Savici in Zdravljici, ki je bila zanj najpomembnejša politična pesem. Bil je tudi vrsto let neuspešen boj za samostojno mesto odvetnika, ki ga je uspel dobiti šele tri leta pred smrtjo. Izčrpan in bolan je umrl v Kranju star šele 49 let. Prešernova pesem Slovencem ne <-pomeni le najvišjega pesniškega vrha, temveč tudi politični in nacionalni program. Slovenski narod je majhen in nima veliko ustvarjalcev, kot so Prešeren, Cankar in drugi. Prav zato bi jih morali temeljito poznati, ceniti in spoštovati in ne samo ob kulturnem dnevu Slovencev. polnem ter po obliki in vsebini razumljivem ter dostopnem obveščanju delavcev, pa nobene besede, čeprav so zapisane v statutu Zveze sindikatov. Ob koncu še naslednja misel. Vsako poročilo prinaša zapis opravljenega dela za minulo leto, manjkajo pa ocene opravljenih in neopravljenih nalog, sprejetih že na prejšnjem članskem sestanku. Da pa bo aktivnost izvršnega odbora v prihodnje ovrednotena z najvišjo oceno, zavisi praktično od vseh nas. Predsedniki 10 00S: TOZD Baterije TURK Jože TOZD Specialne baterije ALIBEGOVIČ Fadil DSSS MATJAŽ Tanja Nadomestne Na nadomestnih volitvah v TOZD Specialne baterije dne 2o.decembra 1984 so delavci za delegata v delavski svet temeljne organizacije izvolili JOVANOVIČ Milivoja. Delavci v delovni skupnosti pa so na nadomestnih volitvah prav tako 2o. decembra 1984 izvolili naslednje: - za delegata v delavski svet DSSS ZALETEL Katarino - za predsednika disciplinske komisije DSSS STRAŽIŠAR Vesno - za člana delegacije za zbor združenega dela AZINOVIČ Stojana - za člana združene delegacije SIS za zaposlovanje, invalidsko in pokojninsko zavarovanje, otroško varstvo, soc.skrbstvvo in zaposlovanje KARANOVIČ Bredo volitve in HOČEVAR Zvonko - za člana združene delegacije SIS za vzgojo in izobraževanje, kulturo,telesno kulturo, stanovanjsko gospodarstvo in raziskovanje KOVAČIČ Matjaža. Delegati in člani so bili izvoljeni za preostali čas mandatne dobe samoupravnih organov. Nadomestne volitve so bile izvedene zaradi odhodov delavcev iz organizacije, ki so opravljali te samoupravne funkcije. mk. Dopisujte v svoje glasilo Za ustreznejšo delitev po delu so osnove že dograjene V mesecu februarju bomo pričeli z javno obravnavo nekaterih splošnih aktov. Beseda bo tekla še zlasti o notranji organizaciji in razvidu nalog, o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo ter podobni tematiki. Z namenom, da se čimbolj pripravimo za obravnavo, za aktivno vključevanje v razpravo, objavljamo prispevek Smrdel Aleša iz plansko organizacijskega področja, ki poskuša na poljuden način razložiti že dograjene osnove za ustreznejšo delitev po delu. Uvod Delitev osebnih dohodkov je v sleherni družbi eno od pomembnejših področij, zato ji je posvečena posebna pozornost. Od pravilne delitve dohodka in osebnih dohodkov je odvisen celokupen razvoj neke družbe, na drugi strani pa neustrezna delitev osebnega dohodka poraja pomembna neugodna socialna stanja. Delitev osebnih dohodkov kaže tudi na položaj delavca, ki ga ima ta v družbi in njegov vpliv na rezultate dela. Osebni dohodek delavca v združenem delu je družbenoekonomska vez, ki povezuj e in združuj e delo delavca z združenim delom. V klasičnih razmerah kapitalistične družbe, kjer delavec prodaja svojo delovno silo, je udeležen pri delitvi le toliko, kolikršen je bil del njegovega živega dela vloženega v proizvod. Podobno je tudi v družbah administrativnega socializma, kjer je delavcu določena časovna in količinska osnova osebnega dohodka in ki ne vpliva na nadalj-ni rezultat tržne vrednosti izdelka . Popolnoma drugačen pa je pristop v pogojih samoupravnega socializma, kjer delavec določa o rezultatih svojega dela in o celoviti razporeditvi dohodka i in kasnejši razporeditvi na osebne dohodke. Delitev osebnih dohodkov je torej tista faza družbene razporeditve sredstev, s katero se določa neposreden živijenski standard delavca na eni strani, ter zagotavljanje potreb in na- | daljno materialno rast proizvajalnih sil na drugi strani. Problemi nagrajevanja so med delavci v združenem delu pogosta tema razgovorov. Splošen razlog je verjetno v kompleksnosti, občutljivosti in mnogoznačnosti pri praktičnem uresničevanju sicer jasnega in "čistega" načela delitve po delu. Iskanje pravičnih meril kot osnova za delitev sredstev za osebne dohodke je izredno zahteven in zapleten proces. Zato k iskanju teh meril nikakor ne smemo pristopiti površno. Osnovni cilj pri oblikovanju teh meril mora biti edino v tem, da izoblikujemo res takšna merila, na osnovi katerih bo vsak posameznik udeležen v sredstvih za osebne dohodke res le toliko, kolikor je bil njegov realni delež pri ustvarjanju skupnega prihodka v temeljni organizaciji. Instrumente delitve osebnih dohodkov je treba jemati kot orodje. Da bi našli pravo orodje, pa moramo izhajati iz ciljev. Posebnost naše družbe je v tem, da delavci sami odločajo o osnovah in merilih delitve. Vsak naj bi bil optimalno motiviran za doseganje ciljev. Vsak naj bi delal kolikor zna in more. V okviru temeljnih organizacij deluje osebni dohodek kot motivacijski faktor in socialni dejavnik, ki usmerja aktivnost ljudi k skupnim ciljem. Osebni dohodek ni edini motivacijski faktor, je pa eden najpomembnejših. Delavci v vsaki temeljni organizaciji smo dolžni po zakonu predvsem, da v svoji temeljni organizaciji vnaprej določimo osnove in merila, po katerih se bomo ravnali pri delitvi sredstev za osebne dohodke. če ni takih osnov in meril, je to kršitev samoupravnih pravic, če delavci ne določijo osnov in meril, lahko prejemajo samo zajamčene osebne dohodke. Izhodišča delitve po delu so v ustavi in zakonih. Zakon o združenem delu ureja delitev sredstev za osebne dohodke v členih od 125. do 138. V samoupravnih splošnih aktih vsake temeljne organizacije je potrebno to izhodišče prilagoditi lastnim razmeram. Pridobivanje, ugotavljanje in razporejanje dohodka kot tudi razporejanj e čistega dohodka urejamo delavci s samoupravnimi splošnimi akti. I Pogoje za delitev, predvsem čis-| ti dohodek in sredstva za osebne dohodke ureja plan. Periodični obračuni in zaključni računi omogočajo vpogled v rezultate dela. Opis del oziroma nalog, pogojev, pod katerimi se delo opravlja, ter pogojev, ki jih mora delavec I izpolnjevati za uspešno opredeljevanje posameznih del, določa pravilnik o razvidu del in nalog, ki je podlaga za določitev zahtevnosti del. Bazporeditev delavcev na ustrezna dela oziroma k nalogam ureja pravilnik o delovnih razmerjih. Osnove in merila za ugotavljanje udeležbe delavcev pri delitvi sredstev za osebne dohodke ureja zlasti pravilnik o osnovah in merilih delitve osebnih dohodkov. Ostale potrebne pogoj e,kot so na primer pristojnost samoupravnih organov glede delitve osebnih dohodkov pa določa zlasti statut. In kako si prizadevamo oblikovati delitev po delu pri nas? Predvsem postavljamo v ospredje pri urejanju te problematike samoupravne dogovore, ki smo jih sprejeli na referendumski način v letu 1981 v celotni ISKRI, da urejamo to materijo enotno. Dogovorili in sprejeli smo naslednje samoupravne sporazume: - o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka v sestavljeni organizaciji, - o enotnem oblikovanju razvidov nalog v sestavljeni organizaciji, - o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, - o spodbujanju in vrednotenju ustvarjalnega dela. Zgoraj navedeni akti dajejo solidno osnovo za poenotenje osnov in meril posameznih elementov v okviru sestavljene organizacije, vendar še vedno premalo, da bi navedene določbe prinesle pravičnejšo delitev po delu. Ti samoupravni sporazumi niso nikakršen recept za rešitev s tega področja, dajejo osnovo in nekatera merila, ki smo jih dolžni v svojih samoupravnih splošnih aktih spoštovati, hkrati pa da-jejo možnost, da v okviru te poiščemo lastne rešitve, prilagodimo konkretni situaciji, upoštevamo lastne težnje in možnosti ter dejanske razmere v organizaciji. Ker smo v delovni organizaciji ugotavljali, da tako kompleksne problematike ne bo moč urejati brez pomoči zunanje inštitucije so se že v letu 1982 vršili razgovori z Birojem za industrij- ski inženiring za sodelovanje pri urejanju tega področja. Zakaj odločitev za zgoraj navedeno inštitucijo in ne katero drugo, nas je vodilo spoznanje, da ima le ta področje delitve po delu obdelano najkompleksneje in v skladu z zakonodajo. Pogodba, ki je bila podpisana na osnovi sklepov naših, samoupravnih organov predvideva svetovalni način urejanja tega področja. Za pomoč strokovni službi je bila imenovana v začetku leta 1983 strokovna 9 članska komisija, ki je morala v septembru 1983 opraviti 14- dnevni tečaj in preiskus znanja iz poznavanja metode za vrednotenja zahtevnosti dela. In zakaj preizkus znanja članov komisij? Biro za industrijski inženiring z ozirom na zahtevnost metode dopušča, da po njihovi metodi vrednotijo le kvalificirani analitiki dela z opravljenim izpitom, katerega so naši člani komisije uspešno opravili. Poleg zgoraj omenjenega izobraževanja so se v letu 1983 izdelovali tudi opisi za vse naloge v naši delovni organizaciji na predpisanih obrazcih. Obseg dela pri izdelavi opisov je bil večji kot smo pričakovali in je tako bilo izdelano v končni dogovorjeni obliki 277 opisov nalog. Poleg izdelave čistopisov in priprave materialov za predhodne javne obravnave, ki so se vršile v mesecu decembru 1983, je bilo tako najobsežnejše delo za komisijo. Zaključki predhodnih javnih obravnav so prinesli odločitev, da razvid kot tak naj ne bi sprejemali brez dokončnih rezultatov tudi vrednotenja za v razvidu oblikovane naloge. V letu 1984 se je delo odvijalo na vrednotenju nalog po metodi, postavljanje posebnih pogojev dela po metodi, oblikovanju delovnih področij za posameznika, oblikovanje gibljivega stimulativnega dela, izdelave delitvenega modela z izračunavanjem mase za posameznika in ce- lotno delovno organizacijo in primerjave staro - novo. Vsi materiali so sedaj v zaključni fazi in pripravljeni za javne obravnave s strani strokovne komisije . Razvid del in nalog Kot je že predhodno navedeno je to postavljanje osnov za kasnejšo delitev po delu in sestavni del delitve po delu. Z ozirom na to, da je bil razvid že v predhodni javni obravnavi bi samo na kratko osvežil njegov namen in obliko za kakršno smo se dosedaj dogovorili pri nas. Razvid je nadaljevanje določb samoupravnega sporazuma o enotni metodologiji o oblikovanju razvidov nalog, ki je že sprejet akt in služi za: - organiziranje dela - planiranje dela delavcev - ugotavljanje zahtevnosti dela - zaposlovanje - izobraževanje - varstvo pri delu. Pri izdelavi smo predvsem izhajali iz obstoječih osnov organiziranosti naše delovne organizacije, potreb dela , delitve dela, enotne kadrovske politike in drugih družbenih aktov. Razvid za posamezno nalogo je opisan v 21 rubrikah, ki so pri kasnejših obravnavah razvida zelo pomembne. ŽIVO DELO Ugotavljanje zahtevnosti nalog Delavčev delovni prispevek k skupnemu rezultatu dela na podlagi ŽIVEGA DELA bomo ugotavljali in izhajali iz zahtevnosti nalog na eni strani in delavčeve neposredne uspešnosti pri delu na drugi strani. Zahtevnost bomo ugotavljali na osnovi in z uporabo analitične metode Biroja za industrijski inženiring po dveh merilih in sicer: - pripravljenost, kot prvo merilo, pod katerim razumemo usposobljenost za izvajanje oz. izvrševanje nalog, kot so znanje, izkustva, organizacijska raven ter duševna in telesna spretnost, - obremenjenost kot drugo merilo, pod katerim razumemo odgovornost za izvajanje nalog oz. izvrševanje nalog, napornost (naslednja stran) ( s prejšnje strani) dela, delovne pogoje in stik z drugimi. Po prej navedenih merilih oz. kriterijih v okviru posameznega merila bomo izražali zahtevnost nalog v točkah, ki pomenijo relativno vrednost zahtevnosti nalog. Po prej navedenih merilih oz. kriterijih v okviru posameznega merila bomo izražali zahtevnost nalog v točkah, ki pomenijo relativno vrednost zahtevnosti nalog. Medsebojna razmerja vpliva enega oz. drugega merila opredeljuje osnutek kot enakovredni oz. ju porazdeli v razmerju 51 % in 49 % v korist pripravljenosti. Vendar se moramo zavedati, da tako poenostavljeno prikazovanje pri vrednotenju ni enostavno. Vseh zgoraj navedenih loo % vrednosti naloge je potrebno vrednotiti z 80 ocenjevalnimi kriteriji, ki dajejo določene točke. Naloga lahko dobi minimalno tri točke in maximalno 15o točk. Pri vrednotenju naših nalog je najmanj zahtevna naloga vrednotena z 12 točkami in najzahtevnejša s 115 točk. Seštevek točk za nalogo smo prevedli v razrede dela po 5 točk, tako imamo najnižji 3 razred in najvišji 23 razred. Razmerje med najvišjim in najnižjim vrednotenjem - indeksno razmerje je 1 : 3,75* Zavedati pa se moramo, da bo osebni dohodek odvisen v prvi vrsti in predvsem od družbenih pogojev v katerih temeljna organizacija dela. Novost pri prehodu iz obstoječega sistema na nov sistem je tudi prehod iz krivul.ie - geometrično zaporedje na sistemu premice, ki podaja pravičnejšo delitev osebnih dohodkov. Ugotavljanje uspešnosti dela Pod pojmom delavčeve delovne uspešnosti razumemo delavčev prispevek k uresničevanju skupnih ciljev poslovanja in razvoja temeljne organizacije. Tudi delavčevo delovno uspešnost bomo ugotavljali z merili, ki predstavljajo primerjavo med doseženim in pričakovanim rezultatom dela. Uporabljali bomo najmanj tri merila in sicer: količina, kakovost in gospodarnost. S količino opredeljujemo koliko dela je bilo opravljenega v časovni enoti, ugotavljamo pa jo lahko z normo, porabo časa po nalogah, doseganje rokov itd. S kakovostjo opredeljujemo, kako je bila naloga opravljena, pri čemer mora merilo določati normalno oz. pričakovano kakovost, pogostost napak, uporabnost opravljene naloge, natančnost informacije ipd. Tretje merilo - gospodarnost izraža uspešnost pri uporabi materiala, sredstev za delo in predmetov dela. Delovno uspešnost pa ne bomo ugotavljali le na ravni delavca, pač pa na ravni delovnih skupin oz. delavcev v posameznih delih delovnega procesa ali organizacijskih enotah ter na ravni temeljne organizacije (in sicer z merili, ki vežejo na cilj delo skupine oz. skupine z vrednostjo enote dela). V praksi se bo ideja o gibljivem delu osebnega dohodka izvajala takole: - v matrikah meril so navedena možna merila za posameznika oz. skupine posameznikov, - za posameznega delavca so izbrana 2-4 najustreznejša merila, - v pregledu meril so navedene definicije meril in način ugotavljanja dosega meril, - za vsako merilo je potrebno zagotoviti ažurne podatke za izračun, - v delovni organizaciji je dogovorjenih 33 meril na katera bodo vezani posamezniki z določenim deležem svojega možnega vpliva, - za cca 13 meril bo potrebno ustvariti popolnoma novo evidenco , kar pa ne pomeni zaposlovanja novih delavcev, temveč večje angažiranje 2-3 delavcev 4 dni v mesecu v posameznem sektorju, - velikost gibljivega dela se bo izvajala v deležu 3o % osebnega dohodka (npr. indeks spodnje meje o,95, indeks zgornje meje 1,25). Posebni delovni pogoji Posebni delovni pogoji so sestavni del ugotavljanja zahtevnosti nalog, vendar jih pri nas zaradi svoje specifičnosti pri obravnavi podajamo posebej. Metoda za ugotavljanje pogojev dela je sestavljena v osnovi iz 12 kriterijev, ki so dosti popolnejši od obstoječe metode. Maksimalno število po novi metodi pridobijo na naših najbolj kritičnih mestih delavci v višini lo točk. Zaključek Še nekaj besed o pomembnosti akcije in zahtevnosti tematike. Že iz uvodnega dela lahko ugotovimo in sklepamo o pomembnosti obravnavane tematike, njegov poseg v našo notranjo ureditev pa je velikega pomena. S prehodom na kompleksno ureditev delitve po delu na eni strani zadostimo določbam zakona, kar ni tako bistvenega pomena, na drugi strani pa si z ureditvijo delitve po delu postavimo trdne temelje za izvajanje tekoče in dolgoročne poslovne politike, tako na področju kadrov kot na izvajanju programa, ki je pred nami, kajti kot je bilo že uvodoma podano, je delitev po delu pomemben faktor v funkcioniranju vseh aktivnosti v naši družbi. Dolžnost slehernega delavca v naši delovni organizaciji je, da se podrobno seznani z objavljenimi osnutki, da preko sindikalne organizacije da ustvarjalen prispevek k oblikovanju teh sporazumov in se nasploh opredeli glede njih. A.Smrdel oooooooooooooooooooo ODMEVI na akcijo PREDLAGAJ kaj koristnega Ob koncu januarja zaključujemo dvomesečno akcijo pod naslovom "Predlagaj kaj koristnega", ki smo jo razpisali v novembrskem glasilu. Takrat smo bili optimisti in smo pričakovali znatno večje število prispevkov z idejami, nasveti, rešitvami z.različnih tematskih področij, vendar .ni bilo nadejanega odziva. Naše glasilo je bilo odprto za objavo vaših prispevkov in tokrat objavljamo "komaj" tretjega. V zadnjem glasilu sta bila dva. Vse kaže, da akcija ni bila posrečeno zastavljena, zato ji ne bomo podaljšali roka. Morda pa kdaj prihodnjič v drugačni izvedbi in drugim namenom. -Dr. Kaj če bi... Kaj če bi takoj po odločitvi, da pričnemo z osvajanjem novega izdelka, izdelali zanj tudi mrežni plan vseh dejavnosti, določili nosilca naloge in seveda tudi roke za izvršitev posameznih dejavnosti. Mrežni plan bi moral zajemati različne aktivnosti od osnutka do prodaje .in ne nazadnje tudi odmev s tržišča. Prepričan sem, da bi le tako osvojili nek nov izdelek veliko preje in ga ponudili tržišču hitreje kot do zdaj. Za nas bi bilo pomembno le to, kdo in do kdaj ima kaj storiti. Kaj bi nam pokazal mrežni plan? Dedek Mraz na obisku Dedek Mraz tudi letos ni pozabil na naše malčke. Na oglasni deski je pustil vabilo, da bo prišel obiskat otroke delavcev delovne skupnosti in TOZD Baterije v nedeljo, 23. decembra ob lo. uri. Mnogi starši so se spraševali, zakaj prav v nedeljo. Ker Dedek Mraz vse ve, pozna vse otroke, za vse ve, kdaj so pridni in kdaj jih starši ne ubogajo, je vedel tudi to, da je bila 22. decembra delovna sobota in da nekateri starši ne bi mogli pripeljati svojih malih k njemu na obisk, zato se je odločil, da nas obišče v nedeljo. Kot ponavadi, tudi letos Dedek ni prišel sam. Spremljali so ga opisa, črnka, mucki, kužki, nagajivček, palček, snežinke,... in še mnogi drugi, ki so otrokom prikazali igrico "Zadnje sani Dedka Mraza". Otroci so z navdušenjem spremljali, kako Dedek Mraz pripravlja darila in jih razporeja otrokom. Toda le kako jih bo pripeljal s sanmi, ko pa zunaj ni bilo snega, otrok v jedilnici pa je kar mrgolelo. Bazbijanje malih glavic o tem, kako bo Dedek prinesel darila so zmotili veliki čokoladni piškoti in sokovi, ki jih je vodja družbene prehrane pripravil zanje, starše pa "pocrkljal" s a) katere dejavnosti se lahko opravljajo vzporedno, b) sproti bi se lahko spremljala aktivnosti posameznih nosilcev aktivnosti in se ne bi ničesar "pozabilo", c) možno bi bilo spremljati dela posameznih izvajalcev po mrežnem planu (nagrajevanje po delu), d) čas izdelave od osnutka do nulte serije bi se znatno skrajšal, e) po razpisu naloge iz priprave dela bi proizvodnja stekla skoraj nemoteno. Sigurno bi se na ta način izognili problemom v proizvodnji, ko običajno pri serijski izdelavi "popravljamo" napake, ki bi jih lahko odstranili že preje, predvsem v okviru mrežnega plana. Bomo poskusili, ali bo ostalo po starem? A.S. kavico, da bi laže zdržali do konca. Po končani igrici je končno le nastopil čas, ko je Dedek Mraz povedal otrokom, da bo razdelil darila, vendar samo pridnim otrokom! Joj, kako so se napela ušesa! Bo Dedek poklical tudi mene? Pa saj sem bil priden! Le zakaj me ne pokliče! Takrat se je skozi otroške bliskovito zavrtel film, kdaj so se pregrešili in kdaj ne. Ker pa Dedka kljub letom še ne daje skleroza in ker je po naravi zelo dober in popustljiv, je poklical vseh 115 otrok delavcev TOZD-a Baterije in 85 otrok delavcev delovne skupnosti. če niso mogli priti k njemu, pa jim je darila shranil! Otroci so se zadovoljni poslovili od Dedka Mraza in mislim, da so se z njimi veselili tudi sicer bolj kritični starši. Z.Hočevar Cene in stroški reprodukcijskih in drugih materialov Eden od bistvenih elementov pri sklepanju pravnih poslov so cene, ki bistveno, z ostalimi nepredvidenimi stroški, vplivajo na ekonomski položaj odnosno rezultat poslovanja delovne organizacije. Stroški, ki se pojavljajo nepredvideno so v slučaju nepravočasne dobave repromateriala, zaradi neustrezne kakovosti, ki se pojavlja s prekomernim izmetom, nadalje stroški, ki nastajajo zaradi prekomernih zalog ter stroški zaradi zelo visokih obrestnih mer, itd. Vsi ti elementi se lahko bistveno zmanjšajo gledano s stroškovnega vidika v kolikor imamo večji izbor dobaviteljev, skratka več potencialnih dobaviteljev, še posebno to velja za tiste več serijske izdelke, ki so še vedno interesantni gledano s cenovnega vidika dobavitelja - r V Se kako nerazumljivo... Večkrat je slišati 0 težnjah po smo "Iz poslovnega sveta" pre- doseganju svetovnih cen, še zla- brali borzne cene v dinarjih. sti ob novici, da se SR Srbija Tako je treba odšteti za en zavzema za takšno ceno električ- kilogram cinka, preračunano v ne energije. Po drugi strani pa dinarje po srednjem tečaju NBJ, pronikne tudi vest, kolikšna je ki je veljal 7. januarja 1985 svetovna cena nekih artiklov, le 173,04 dinarje. Dodatek za ki so znatno cenejši in jih ne- predelavo v baterijski cink je radi komentiramo. 20 odstotkov, kar bi zneslo Za delavce ZMAJA je predvsem 206,00 din. Jugoslovanski doba- zanimivo, kar sicer že nekaj vitelj pa od nas zahteva od časa vemo, da je svetovna cena 1. januarja 1985 dalje 459,00 cinka veliko nižja od cene, ki dinarjev za en kilogram. jo je postavil naš dobavitelj Vsak komentar je odveč, čeprav SASA Zletovo. bi ga z vso ostrino lahko raz- Za primerjavo vzemimo DELO od pletli v nedogled. 8. januarja letos, v katerem kooperanta. Naši izdelki so specifični, ki jih ni mogoče nabaviti v trgovini, temveč na osnovi naših zahtev - načrtov specializiranih podjetij. Zato ni slučaj, da imamo že za večje število izdelkov vsaj dva potencialna dobavitelja, za ostale pa intenzivno iščemo nove dobavitelje ali pa se odločamo (za nezahtevne polizdelke) delati v lastni režiji, skratka doma. Vsa nabava reprodukcijskega materiala je potekala na osnovi kupoprodajnih odnosov brez kakršne koli odgovornosti zaradi nepravočasnih dobav ali slabe kakovosti, ker so dobavitelji že v osnovnih surovinah imeli velike težave slabe kakovosti, kar je brez dvoma vplivalo tudi na kakovost slabih izdelkov. S tem pa je nastopal dodatni strošek pri finalizaciji. Največje težave smo imeli pri dobavah izdelkov iz plastike, zaradi neustrezne kakovosti, na drugi strani pa zaradi visokih cen, ker so surovino uvažali po višjih cenah z raznimi doplačili deviznega nakupa; predelave drobnih kovinskih predmetov iz medenine, ker so osnovne surovine zaradi večkratnega zvišanja cen bakra in cinka (nele-galizirano) rastle v obliki raznih dodatkov, doplačil zaradi manjših količin dobav itd. Vse to se je odražalo tudi na cenah kovinske galanterije. Težka in skoraj nerešljiva problematika je bila dobava cinka iz SASA zaradi neverjetno visokega dviga cen cinka - poračun za nazaj za I. kvartal 1984 skoraj za 3o milijonov, ter zahteve za poračun še za leto 1985 v višini 19 milijonov. Na to nismo pristali, zato so bile dobave v celoti ustavljene. Dosegli smo, da so zahtevo za nazaj za leto 1983 brisali. Dolg za leto 1984 za I. kvartal v višini 3o milj. din je ostal ter smo ga poravnali tekom leta 1984 v obrokih. Cink v smislu stroškov v primerjavi z ostalimi repromateriali predstavlja skoraj 1/3 vrednosti vseh stroškov repromateriala (domača nabava) zato kakršen koli ukrep glede porabe odn. zmanjšanja stroškov pri cinku je še kako dobrodošel. Bes je, da pri cinku nismo imeli in nimamo alternative zaradi neustreznega cinka pri ostalih dobaviteljih (Zorka, Trepča), zato so bile zahteve in izsiljevanje po višjih cenah od legaliziranih zaradi monopolnega položaja toliko lažje in enostavnejše , ne oziraje se na resolucij ska predvidevanja. Omenjamo nekatere polizdelke, materiale, ki so se v letu 1984 zvišali v odnosu na isto obdobje 1983: - cink rondele - 80 % - papirni izdelki - 7o % - kovinski izdelki - iz medenine - 5o % - transportna embalaža - 60 % - plastični izdelki - 60 - 7o % - plastični granulati 5o - 7o % - medeninasti trakovi 5o - 80 % - naftni derivati 4o %. Navedene so le nekatere grupe izdelkov iz različnih materialov, kjer so se cene zvišale za navedene odstotke in zato je še toliko bolj potrebno intenzivneje iskati (že začeta naloga) alternative to je no - e dobavitelje, ker le tako bo dana možnost cenejših dobav (zaradi konkurenčnosti) sigurnejša bo poslovna varnost in ne nazadnje kakovost izdelkov se bo izboljšala. Rudi Francelj •••••••••••••••••• Cena in kakovost Z vsako podražitvijo naših izdelkov je potrošnik udarjen po žepu in se zato upravičeno huduje. Seveda pa se tudi mi kot izdelovalci baterij jezimo nad pogostimi podražitvami re-produkcijskih materialov. 0 tem pišemo na drugem mestu, še zlasti o pretirano visoki ceni cinka. Zato med vrsto dragih in podraženih artiklov vzemimo za primer papirnato embalažo, konkretno stročnico za baterijo 3R 12, ki nam jo izdeluje Kartonažna tovarna v Ljubljani. In podražitve v lanskem letu za en komad so: februar 1,40 din maj 1,90 din julij 2,45 din oktober 5,20 din Trenutno še plačujemo 3,20 din za eno stročnico, vendar nam že spet "grozijo" z novo podražitvijo. Kot pravijo, je eden izmed vzrokov pri njih nenehna dražitev osnovnih materialov. Ob vsem tem pa v Zmaju ugotavljamo še to, da nazaduje tudi kvaliteta in smo primorani večkrat reklamirati, opozarjati in prihaja do spornih prevzemov v našem skladišču. Uspešen referendum Delavci TOZD Baterije, TOZD Specialne baterije in delovne skupnosti skupnih služb, smo po obširnih predhodnih obravnavah, na referendumu 12. decembra 1984 odločali z neposrednim izjavljanjem o sprejemu samoupravnih splošnih aktov. Referendumi so uspeli v vseh treh subjektih. Z večino glasov vseh delavcev v posameznih temeljnih organizacijah in delovni skupnosti smo sprejeli naslednje akte: 1. Samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo, 2. Statut delovne organizacije 3. Statut TOZD Baterije 4. Statut TOZD Specialne baterije 5. Statut delovne skupnosti 6. Spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o razporejanju čistega dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v TOZD Baterije, TOZD Specialne baterije in delovni skupnosti, ter 7. Samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke na podlagi minulega dela v SOZD Iskra. Novi samoupravni akti v naši organizaciji, sprejeti na referendumu (od tč. 1 do 6) so stopili v veljavo s 1.1.1985. Na zborih delavcev v decembru 1984 pa smo delavci v TOZD Baterije, TOZD Specialne baterije in delovni skupnosti sprejeli z večino glasov vseh delavcev v vsakem subjektu tudi svoje PRAVILNIKE 0 DELOVNIH RAZMERJIH. Pravilnik o delovnih razmerjih TOZD Specialne baterije in delovne skupnosti sta stopila v veljavo s 1.1. 1985, v TOZD Baterije pa s Ob zaključku leta 1984 Vidimo se na zabavi Leto se izteka, ure dela in ne dela v letu 1984 gredo h koncu. Odštevamo jih kot pri vzletih rakete: 3o, 29, ___8, 7, 6, 5, 4 - konec. Tako štejemo mi. Kajti 3,2,1 za nas niso več obstajale. Ob 11. uri naj bi se pričel družabni del zadnjega delovnega dneva, a kdo bo še 3 ure v Zmaju, saj ga imamo že celo leto dovolj, so menili nekateri in s pospešeno hitrostjo zdirjali na avtobus. A kje piše, da se zadnji delovni dan konča ob 11. uri - s tem si takrat res nismo razbijali glave. Pa vendar ni čisto tako. Tudi ta dan ima po delovnem koledarju 8 ur. In od kje bomo dobili 3 ure? Nam jih bo podaril Dedek Mraz ali jih bomo doprinesli? Plačo za december smo že zapravili, ure so bile plačane vse in kaj bi sploh še radi? Za nas je to ad acta! Je res? Kakorkoli že, iz zvočnika se že slišijo prvi takti, žur se pričenja. Po kratkih a prisrčnih čestitkah glavnega direktorja je Renato uspešno preizkusil svoje nove orgle in novoletni glas. Tisti, kateri smo Zmaj le nekako posvojili, smo navalili v jedilnico, kjer so bile obložene mize in pult prava meka za naše sestradane želodce, saj je od malice minila že cela ura. Za boljše razpoloženje in da preženemo sramežljivost in zadržanost, ki je tako značilna za zmaje, smo na hitro nazdravili in da bi pregnali še strašanski mraz, smo se ob zvokih Renatovih orgel zapodili na tako zvano plesišče. Začelo se je tekmovanje, kdo bo večkrat koga pohodil in kdo se bo večkrat zaletel v sosednji par. Komolčarji so bili tudi tokrat v prednosti in so si priborili največji prostor. Polka, valček, fokstrot, ... kot čaplje smo skakali - ves čas smo imeli na tleh samo eno nogo (pa še ta je bila največkrat na sosedovi). Veselja ne konca ne kraja! To bi bili hudi, če nam bi kdo rekel, da moramo 3 ure stati ali še celo skakati samo po eni nogi! Da se je Renato lahko malo nadihal in da nas medtem ni zeblo, je Marko zavrtel kolo in rajanje se je nadaljevalo brez prestanka. 0 kakšni astmi ni bilo govora! Na zabavi smo bili vsi, ki smo privrženi kolektivu, pa čeprav nas med letom večkrat ni, se moramo vsaj zadnji dan solidno posloviti. Renato, ^arko, Renato, Marko -ta dva samo dva, nas pa za cel bataljon. Vino je teklo, pogovor je stekel, pogovor je stekel in teklo je vino, pritekel je sosed in dejal "Ob udarcu na gong bo ura 16!" Izrekli smo si vse najlepše in najboljše želje (upajmo, da se jih bo vsaj nekaj uresničilo), izkoristili gužvo in hitro pocmokali nekaj skritih simpatij (pssst!), nato pa "srečno 84 in še bolj srečno v letu 85"! Prihodnjič Ni sicer običaj, da napovedujemo, kaj bomo objavili v prihodnjem glasilu in zato tudi tokrat tega ne bomo storili. Pač pa sta zaradi pomanjkanja prostora izostala dva prispevka, katera bomo objavili prihodnjič in sicer "Nekaj zanimivosti o aktivirajoči litijevi bateriji" je pripravil Franc Friedrich, objavili pa bomo še pregled avtorjev oziroma sodelavcev pri vsebinskem oblikovanju lanskega letnika našega glasila. Omenili bomo med drugim tudi slovo Grča Marije ob odhodu v pokoj ter napovedali svečano sejo delavskega sveta delovne organizacije v mesecu marcu, na kateri bodo delovni jubilanti prejeli zaslužena priznanja. Poverjeniki Prešernove družbe priročnik dr. Mihe likarja Ljudje pravijo o zdravju - to je knjižni dar za predplačnike. Skupaj z Zvezo sindikatov razpisujemo pisateljsko nagrado, da hi za naše bralce vsako Široko odprta možnost za vse, ki jih veseli delo s knjigami. Ste že razmišljali o tem? V zadnjem času spet slišimo, da narašča zanimanje za Prešernovo družbo, saj je bila njena Bedna zbirka za leto 1985 razprodana že pred koncem leta 1984. Zasluga za rast in ponovno oživljanje tega našega založniškega društva gre vsebinsko močnemu programu in nizki ceni, predvsem pa poverjenikom. Marsikdo se pri tem vpraša: kdo pa sploh so ti poverj eniki, kako delujejo in - ali bi lahko tudi jaz postal poverjenik Prešernove družbe? Preprost in splošen odgovor na to vprašanje se glasi: poverjeniki Prešernove družbe so kulturno osveščeni posamezniki (ali pa kar organizacije), ki želijo spodbujati zanimanje za slovensko knjigo in jo imajo tudi sami radi. Z njo gredo od vrat do vrat, od sodelavca do sodelavca za proizvodnimi trakovi in v pisarnah - pridobivajo nove zaveznike lepe besede nam vsem in sebi v zadovoljstvo in veselje. Seveda za to delo prejemajo tudi določen odstotek denarnega nadomestila od vrednosti zbranih naročil. Poleg tega, da pridobivajo nove člane Prešernove družbe, sodelujejo poverjeniki tudi pri predstavitvah knjig, organizirajo srečanja pisateljev in bralcev, knjižne razstave, sejme in podobno. Najbolj uspešne Prešernova družba še posebej moralno in denarno nagrajuje. Knjige, ki jih posredujejo delovnim ljudem poverjeniki Prešerno- ve družbe, so zelo poceni. Bedno koledarsko zbirko, ki predstavlja znak članstva Prešernove družbe, njeni naročniki pa imajo velike ugodnosti tudi pri nakupu drugih knjig Prešernove družbe, je v najpreprostejši vezavi letos mogoče naročiti že za 1.4oo dinarjev. V zbirki, ki izide novembra, bo sedem knjig: Koledar, knjiga s pregledom dogodkov v preteklem letu, vrsto zanimivih člankov in barvnimi reprodukcijami, na natečaju nagrajena romana Toneta Peršaka Sledi in Polone Skrinjarjeve Grenko brinj e. satirični in humoristični spisi Miloša Mikelna Zgaga vojvodine Kranjske , mladinski roman Vitana Mala Baronov mlajši brat, bogato ilurstiran priročnik dr. Ivana Sedeja Sto znanih slovenskih umetniških slik in leto pridobili najboljšo slovensko povest ali roman. V prihodnjih letih bomo izdajali še več, po 2o do 3o naslovov, s tem pa bo naš program še bolj vabljiv za zelo različne težnje slovenskih družin. Za delo poverjenika se lahko priglasi vsakdo samostojno ali pa ga predlaga sindikalna organizacija. Poverjeniki delujejo tudi v krajevnih skupnostih, knjigarnah, knjižnicah, zvezi kulturnih organizacij, v šolah in društvih. Za začetek je treba Prešernovi družbi sporočiti le naslov novega poverjenika in oznako območja, na katerem je pripravljen delovati. Pozneje mu pošljemo navodila za delo, pooblastilo, knjižni program, cenike in ostalo informativno propagandno gradivo, ki ga potrebuje pri delu. Želimo si, da bi poverjeniki Prešernove družbe delovali v vseh sindikalnih organizacijah in v vseh krajevnih skupnostih, kajti le tako bomo lepo in poceni knjigo v resnici lahko približali bralcem. Prešernova družba Prešernova družba razpisuje Nagrade za poverjenike - prva nagrada 2o.000,00 dinarjev - dve drugi nagradi 15.000,00 dinarjev - sedem tretjih nagrad lo.ooo,oo dinarjev. Nagrade bodo podeljene ob obletnici rojstva dr. Franceta Prešerna 3. decembra 1985 - ob izidu Bedne letne knjižne zbirke Prešernove družbe za leto 1986. Vsi poverjeniki so upravičeni tudi do določenega odstotka denarnega nadomestila od vrednosti zbranih naročil. Z ustanovitvijo nagrad želimo približati slovensko knjigo kar najširšemu krogu delovnih ljudi in občanov, obnoviti in povečati število članov Prešernove družbe, ki bodo pri uresničevanju teh ciljev dosegli najboljše uspehe v letu 1985. S tem razpisom vabimo posameznike, knjigarne, knjižnice, krajevne kmference SZDL, osnovne organizacije sindikata, šole, društva in druge, da se vključijo v splošno gibanje za knjigo kot poverjeniki Prešernove družbe. Prijave za delo poverjenika, poročila o delu poverjenikov, predloge za nagrade poverjenikom in vsa vprašanja v zvezi s tem pošiljajte na naslov: Prešernova družba, Borsetova 27, 6I000 Ljubljana, tel. 218-9o9 ali 218-95°. v/////w//////////////////^^^^^^ Upokojil se je Ignac Strmole Zadnja poslovilna slovesnost ob odhodu v pokoj v minulem letu je bila v TOZD Specialne baterije. Sredi decembra se je upokojil naš dolgoletni sodelavec Ignac Strmole. Nace, kot smo ga klicali, se je zaposlil v Zmaju 1. septembra leta 1957i le dobro leto po ustanovitvi takratnega obrata. Bil je skladiščnik surovin in polizdelkov v prvih letih, kasneje referent priprave dela in leta 1966 se je začel ukvarjati z operativnim planiranjem. Invalidsko se je upokojil 12. decembra 1984 kot planer-terminer. Za Naceta bi bila preskromna ugotovitev, če bi rekli samo, da je pridno in vestno delal polnih 27 let. Zanj velja reči nekaj več, saj se je za svoj kolektiv razdajal s pravo čustveno navezanostjo. Na števil- nih področjih njegove aktivnosti v organih upravljanja, sindikatih, raznih komisijah v teh dolgih letih je predstavljal svojo temeljno organizacijo dosledno, zagovarjal stališče svojega delovnega okolja, se zavzemal za najboljše rešitve. Kjerkoli, ne samo pri svojem delu, je bilo čutiti njegovo enkratno doslednost in natančnost. Ni bil človek kompromisov in ni poznal površnosti. Zanj je moralo biti vse na svojem mestu. Imel pa je Nace tudi veliko nagnjenost do lepote kulturnega življenja, saj je svoj čas na odrskih deskah v Stični kot amater predstavil različne like junakov. Zato ni naključje, da so mu sodelavci ob priložnostih rekli "kulturni animator", ko pa je za številne proslave in prireditve pripravil toliko majhnih nadrobnosti v protokol izvedbe, da je kot celota zaživela v vsej svoji izvirnosti in 'požela odobravanje. Z odhodom Naceta bo na tem področju nastala velika vrzel, ki se bo občutila šele kasneje. In ne nazadnje, je treba Nacetu izreči še veliko zahvalo za sodelovanje v uredništvu našega glasila. Odkar izhaja, še zlasti v prvih letih je objavljal številne prispevke o zgodovini Zmajevega obrata. Brez njegovih zapiskov, ki jih je pripravljal z veliko prizadevnostjo do vseh verodostojnih podrobnosti, bi brez dvoma bili močno osiromašeni za spoznanja pred in po ustanovitvi šentviškega Zmaja, ki bo prihodnje leto obeležil 3o letnico svojega obstoja. Pa še nekaj ne bomo pozabili, vsaj starejši delavci ne. To je bilo srečanje z Jurčičevim Krjavljem. Na nekdanjih avtobusnih izletih, v časih, ko so bili za nas še posebno doživetje, se nam je z udeležbo Naceta obetala prava razpoloženjska poslastica. Ob prijetni razigranosti smo ga naprosili: "Nace, povej tisto, kako je Krjavelj presekal hudiča na dvoje." Ni se dal prositi. Prijel je za mikrofon v avtobusu, se za trenutek zbral, potem pa je v barvitem dolenjskem narečju oživel pravcatega Krjavlja iz Jurčičevega "Desetega brata". Danes je Nace Strmole že upokojenec. Njegovo delo planerja-terminerja bodo nadaljevali drugi. Nihče pa ne bo razpredal niti njegovega širšega delovanja, ki je bilo značilno samo zanj, ki ga nismo dovolj dobro cenili in ki ga bomo ovrednotili šele kasnejši čas. Poleg dobrega zdravja ob zasluženi upokojitvi še ena želja in sicer, da bi se tvoj črnilnik ne posušil do kraja. Morda bo zdaj kaj več časa prijeti za pero, saj je ostalo še veliko nepopisanih strani v tvoji beležnici. Mayer Zahvala za voščilnice Pred novim letom smo na naslov uredništva prejeli številne voščilnice naših bralcev z najboljšimi željami za leto 1985. Za njihovo pozornost in želje za dober poslovni uspeh v letošnjem letu, se na tem mestu vsem najlepše zahvaljujemo. Uredništvo tiROSUFL Število zaposlenih TOZD Baterije Ljubljana moških 82 žensk 145 Skupaj 227 TOZD Specialne baterije moških 45 žensk 99 Skupaj 144 Delovna skupnost moških 47 žensk 52 Skupaj 99 Dne 31- decembra 1984 je bilo v delovni organizaciji Zmaj skupaj 47o zaposlenih, od tega 174 moških in 296 žensk. „ Izplačilni" dnevi 1985 Zaradi objave koledarja delovnih sobot v decembrskem glasilu so bili vsi izvodi takoj po izidu razgrabljeni in so nekateri ostali brez glasil. Zato smo se odločili, da ponovno objavimo vsaj koledar "izplačilnih" dni v letu 1985. JANUAR 11 FEBRUAR 12 MAREC 12 APRIL 10 MAJ 14 JUNIJ 11 JULIJ 12 AVGUST 12 SEPTEMBER 10 OKTOBER 10 NOVEMBER 12 DECEMBER 10 JANUAR 86 14 & v ev.v-: Ivan LIPOVEC Jože ERJAVEC Olga BOBNAR Vojna ROZMAN Valentina VIDIC Ivica AHAMBAŠIČ Marija GABROVEC Andrej ČERNE Jožica SMERAJC Milan ŠTIH Marta OVEN Stanojka RADIČ Ivanka VRHOVEC Anton MRZEL Jože LAVRIN Rozalija SEDEJ Marija ŠUL Marijan MAVER Suada BOSNIČ Alojz GRABNAR Boštjan PREBIL Alojz SLUGA Jožica KRISTAN Jožica GLAVAN Banka KAMENČIČ Milan IHAN Lado ERBEŽNIK Božana MITROVIČ Šenka PJANIČ Aleksander STOJANOVIČ Janez REBERNIK prišli - odšli Franc GORŠE Ivanka ŠTEFANČIČ Albina MIKLAVČIČ Ferid MESIČ Reno RESNIK Hedija LIČINA Karolina KLEMENČIČ Franc CERAR Marija ČERNUTA Viktor ŠTIRN Grozdana KNEŽEVIČ Alojzija ZADRAVEC Milomirka GRBIČ Jože TURK Jožefa MARKOVIČ Frančiška GORIŠEK Tilka LEMUT Olga ŠKRABEC Marija KREMPELJ Matjaž KOVAČIČ čestitamo Delovno razmerje so prekinili: BLAGOJEVIČ Rosa, proizvodna delavka v TOZD Baterije, dne 2.12.1984, V mesecu DECEMBRU so bili sprejeti v delovno razmerje: STOJANOVIČ Aleksander, komercialist nabave v skupnih službah, za nedoločen čas, 5-12.1984, SENICA Boris, kemijski tehnik v TOZD Specialne baterije, za nedoločen čas, dne 5-12. 1984, GRABNAR Boris, orodjarska opravila v TOZD Specialne baterije, za določen čas, dne 5-12. 1984. STRMOLE Ignac, planer-terminer v TOZD Specialne baterije, dne 12.12.1984 (upokojitev), OBRAN Janja, proizvodna delavka v TOZD Baterije, dne 16. 12.1984, RUPNIK Darja, tehnični risar za določen čas v skupnih službah dne 17-12.1984. Dopisujte v svoje glasilo Delovni jubilanti v Iskra - Zmaj za leto 1985 10-letniki 1. BAKANOVIČ Senija 2. FORTUNA Anica 3. GERMŠEK Simona 4. KOVAČ Emica 5. MAJSTOROVIČ Zoran 6. NOVAK Ivan 7. OVEN Marija 8. PUCELJ Rozalija 9. SMREKAR Kati 10. SAVIČ Stane 11. SINJUR Marko 12. ŠTEFANČIČ Marija 13. RUS Marija 20-letniki 1. DRAB Gabrijela 2. ERJAVEC Slavica 3. FILIPOSKA Fanija 4. GRABLJEVEC Avgust 5. GRDEN Franc 6. GROŠELJ Oto 7. LAVRIN Jože 8. RUS Marija 9. SRŠA Anica 10. ŠUL Marija 11. ZADRAVEC Alojzija 12. ŽAGAR Anton 30-letnik 1. LENDERO Franc Vse morebitne pripombe na objavljeni seznam sprejema splošno kadrovsko področje do konca februarja letos. Redakcijo glasila smo zaključili 21. januarja Zasneženo Zmajevo dvorišče sredi letošnjega januarja. Pravi naslov? Decembrsko glasilo poslano naši upokojenki na naslov: V R B E C Francka Sketova 3 61000 Ljubljana smo dobili vrnjeno s pripombo pismonoše, da se je odselila. Kakršnokoli informacijo o naši nekdanji sodelavki sporočite na naslov uredništva glasila GLAS ZMAJA, Stegne 23 61000 Ljubljana. Popravek koledarja za DSSS V prejšnji - decembrski številki glasila smo objavili koledar delovnih sobot v letu 1985. Po sklepu delavskega sveta delovne skupnosti z dne 15.1. 1985 nastopa pri koledarju delovnih dni sprememba pri delovni skupnosti. Kolektivni dopust v delovni skupnosti se bo koristil 29. in 3o.4.1985, Vse ostale pre-nešene dneve pa bodo nadomestili v delovnih sobotah in sicer bodo 2.2. opravili doprinos za 3.5., 15.6. doprinos za 5-7- ter 7. in 21.12, bodo opravili doprinos za 3o. in 31• 12.1985. Prijetno presenečenje nOVQ ISKRA Prva številka letošnjega glasila ISKRA nas je prijetno presenetila. Precej korenite spremembe po svoji vsebini, pestrosti sestavkov, novega načina oblikovanja in še zlasti z novim, manjšim formatom je pritegnila veliko pozornost bralcev in slišati je bilo prve pohvalne komentarje. Skoraj bomo lahko v kratkem potrdili že prvi hip zabeleženo ugotovitev, da je šele sedanja celovita sprememba glasila pokazala, kako nujno "GLAS ZMAJA" izdaja mesečno v nakladi 550 izvodov delovna organizacija ISKRA - Industrija baterij ZMAJ n.sol.o. Ljubljana, Stegne številka 23. Glasilo ureja uredniški odbor: Aleksander Jakomin, Antonija Krek, Matič Silva, Strmole Ignac, Marija Kocman in Daria Hostnik. Odgovorni urednik: Mayer Marijan. Tiska tiskarna LJUBLJANA. Oproščeno prom. davka po pristojnem sklepu št.421-1/73 je bilo treba prekiniti z dosedanjo prakso. Da je res tako, priča naš podatek, da je v času dopoldanske malice celoten kup izvodov kaj hitro splahne1- iimummmmnmnmm Zadnji rok za oddajo člankov uredniku za februarsko glasilo